Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    POT LUČI

    OSMA POSTAJA: JEZUS UTRDI TOMAŽEVO VERO (Jn 20,24-29)

    Vstali Gospod, potrdil si Tomaževo vero vate kot vstalega Odrešenika. Njegova vera je
    vera Cerkve. Ohrani Cerkev, ki si jo postavil na temelju apostolov, poglobi našo vero v
    tvojo dokončno zmago in pomagaj nam najti moč in upanje v tvoj drugi prihod.

    Vse postaje – Pot luči na:
    https://wp.si.aleteia.org/wp-content/uploads/sites/3/2021/04/POT-LUC%CC%8CI.pdf

  2. Miro says:

    NIKOLI NIKOGAR NE ZAVRNEMO

    Če zares popolnoma pripadamo Bogu, mu moramo biti na razpolago, mu moramo zaupati.
    Nikoli ne smemo biti zaskrbljeni zaradi prihodnosti. Ni razloga, da bi bili. Bog je tam. Ni bilo
    enega samega dneva, da bi koga zavrnile, ker ne bi imele postelje ali česa drugega, pa imamo
    opraviti s tisoči in tisoči ljudmi. Imamo 53.000 gobavcev, in vendar nismo nikoli nikogar
    odslovili, ker mu ne bi imeli kaj dati. Vedno imamo, čeprav nimamo plač, nobenih dohodkov,
    sploh ničesar. Preprosto dobivamo in dajemo. To je tako lep božji dar …

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  3. Miro says:

    OBVLADUJETE JEZO ALI TA OBVLADUJE VAS? (Aleteia)

    PO “PRAVOVERNI” SLOVENSKI KRŠČANSKI VZGOJI JE JEZA NEKAJ SLABEGA. NOVEJŠI TOK KRŠČANSTVA POUDARJA, DA JE “SVETA” JEZA POTREBNA

    Mnenja svetnikov o jezi so zelo različna, pa vendar je iz njih mogoče izluščiti univerzalno vodilo za soočanje z njo. Sveti Frančišek Saleški pravi: “Jasno in brez izjeme vam povem: nikar se ne jezite, če je le mogoče. Boljše je, da jezo odločno zavrnete, kot pa da z njo barantate.”

    Z njim se ne strinja sv. Janez Krizostom. “Kdor se ne jezi, kadar ima vzrok za to, stori greh,” pravi. Pritrjuje mu sv. Bernard: “Ne jeziti se, ko je to potrebno, je greh.” In doda še ključno sporočilo: “Ujeziti se bolj, kot je potrebno, pa pomeni grehu dodati drug greh.”

    HITRA JEZA SV. FRANČIŠKA

    Na videz nezdružljiva mnenja pa je le mogoče povezati v skupno načelo, kako ravnati s svojo jezo, če upoštevamo tudi temperament osebe.

    Avtorja Pascal Ide in Luc Adrian v knjigi 7 glavnih grehov navajata, da je bil sv. Frančišek Saleški v mladih letih nagle jeze in nasilen. Močno se je trudil, da je v sebi začel spodbujati tudi krotkost.

    Tako se lahko vsi tisti, ki so vročekrvne narave, zgledujejo po misli sv. Frančiška, jezo raje malo “predihajo” in na stvar, ki jih je razjezila, pogledajo tudi z drugega vidika.

    KLJUČNA BESEDA: SOČUTJE

    Dr. Russell Kolts, ki se je sam več let bojeval z izbruhi jeze in jih pozneje obžaloval, svetuje, da je zdravilo za jezo sočutje – do drugih in predvsem do sebe.

    Sočuten in nekritičen pogled do lastne pomanjkljivosti mu je dal moč, da svoje jeze ne potlači, ampak se z njo sooči. Ne z obsodbo, temveč s sprejemanjem in željo, da se popravi.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2017/11/27/nasvet-za-lazje-soocanje-z-jezo/

  4. Miro says:

    MISEL SVETNIKA

    »KJER JE STRAH GOSPODOV, KI VARUJE NJEGOV DOM, TAM SOVRAŽNIK
    NE NAJDE PROSTORA ZA VSTOP. KJER JE USMILJENJE IN OBZIRNOST,
    TAM NI NE RAZSIPNOSTI NE TRDOSRČNOSTI.« (sv. Frančišek Asiški)

    Sv. Frančišek Asiški, prosi za nas!

  5. Miro says:

    TO, KAR KATOLIŠKA VERA VERUJE O MARIJI, TEMELJI NA TEM, KAR VERUJE O KRISTUSU; TISTO PA, KAR TA VERA UČI O MARIJI, OSVETLJUJE S SVOJE STRANI NJENO VERO O KRISTUSU (KKC)

    Najprej molimo:
    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    487 To, kar katoliška vera veruje o Mariji, temelji na tem, kar veruje o Kristusu; tisto pa, kar ta vera uči o Mariji, osvetljuje s svoje strani njeno vero o Kristusu.

    Marijina vnaprejšnja določenost

    488 “Bog je poslal svojega Sina” (Gal 4,4), a ko je šlo za to, da bi mu “pripravil telo” (prim. Heb 10,5), je hotel, da bi pri tem svobodno sodelovalo ustvarjeno bitje. V ta namen je Bog pred večnimi časi izbral za mater svojemu Sinu izraelsko hčer, mlado Judinjo iz Nazareta v Galileji, “devico, zaročeno z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija” (Lk 1,26-27):

    Oče usmiljenja je hotel, naj v božjih sklepih vnaprej določena mati pred izvršitvijo učlovečenja da
    svojo privolitev, da bi tako žena prispevala tudi k življenju, kakor je prispevala k smrti (C 56; prim. 61)

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-rojen-iz-marije-device/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    BERITE ZNAKE :

    ZAUPAJTE BOGU

    NEHAJTE SKRBETI

    Predstavljajte si, da se vozite po cesti. To je cesta življenja.
    Sredi ceste je zarisana črta. Včasih je to dvojna črta, ki opozarja: »Če prečkate to črto, boste v težavah; tvegate čelno
    trčenje.«
    Včasih so zarisane prekinjene črte, ki pomenijo: »Lahko
    prečkate označbo in prehitite avto pred seboj, če želite. Če
    prečkate te črte, boste verjetno v redu. Vendar pa lahko zaidete v težave, če ne opazujete prometa in se ne prepričate,
    ali je pot prosta.«
    Ob cestišču so postavljeni prometni znaki, ki obveščajo
    in opozarjajo na padajoče kamenje, prečkanje srnjadi, gradbišče, neutrjeno bankino, enosmerno pot, ovinke, obvoze
    … Če upoštevamo njihova navodila, nam pomagajo varno
    odkrito o zaskrbljenosti 12 voziti. Ne bomo zapeljali preveč levo, kjer bi lahko povzročili trčenje, in ne bomo zapeljali preveč desno, kjer bi lahko
    zgrmeli v jarek.
    Prav tako imamo tudi v življenju postavljene duhovne
    znake. Da bi ostali pod Božjo zaščito, moramo upoštevati
    znake ob poti, ki nas opozarjajo, naj Mu zaupamo, naj ne
    bomo zaskrbljeni, prestrašeni ali tesnobni; naročajo nam,
    naj preložimo Nanj svoje skrbi. Potem pa moramo namesto
    prekomernega tuhtanja v iskanju rešitve usmeriti misli na
    to, kar je »pravično, pošteno, čisto, vzvišeno, ljubeznivo, častno in hvalevredno« (Filipljanom 4,8).
    Če bomo upoštevali znake in se držali oznak cestišča,
    bomo lahko ostali na poti. Zaščiteni bomo in okušali bomo
    polnost čudovitih, sijajnih obljub iz Božje besede.
    Upoštevajte znake!
    Tvoja ušesa bodo slišala za teboj besedo, ki bo
    pravila: »To je pot, po njej hodite!« če boste morali
    iti na desno ali na levo.
    Izaija 30,21

    Berite znake: zaupajte Bogu
    13
    Predstavljajte si, da vozite po cesti življenja in začnete
    zavijati v desno. Opazite, da je cestišče bolj razrito, kot je
    bilo prej, zato postanete pozornejši, kje vozite. In takrat se
    spomnite prometnega znaka, postavljenega pred nekaj kilometri, ki je opozarjal: »Zaupajte Bogu in ne skrbite.«
    Če se odločite voziti tu naprej, se boste še bolj oddaljili od ceste in lahko pristanete v jarku. Potem boste morali
    poklicati avtovleko, da vas potegne ven.
    Tako se dogaja, kadar se odločimo skrbeti, namesto da
    bi zaupali Bogu. Izstopimo izpod Njegove zaščite in sovražniku smo laže dostopni. Ko se to zgodi, neizogibno izgubimo svoj mir.
    Ravne poti
    In za svoje noge napravite trdne, gladke, ravne poti
    [ja, napravite varne, poštene in srečne poti, ki vodijo
    v pravo smer].
    Hebrejcem 12,13a
    Ko se napačno odločite, ko raje skrbite, namesto da bi
    zaupali Bogu, se boste začeli neudobno počutiti in izgubljati
    odkrito o zaskrbljenosti 14 mir. Morda boste celo dobili občutek, da stvari ne gredo v
    pravo smer in da ste nekje zgrešili pot.
    Takoj ko izgubite mir, se ustavite in si recite: »Počakaj
    trenutek. Kaj delam narobe?«
    Včasih na svoji življenjski poti nenadoma ugotovim, da
    globoko v sebi nimam miru. Ko se mi to pripeti, se ustavim
    in rečem: »Gospod, kje sem zašla?« Kadarkoli izgubim mir,
    vem, da je to znak, da sem odtavala izpod zaščitne sence
    Njegovih peruti.
    Običajno je vzrok moja zaskrbljenost. Včasih sem naredila kaj napačnega in se nisem pokesala ali pa sem s kom
    neprimerno ravnala in nisem bila dovzetna za svojo napako.
    V takih trenutkih preprosto prosim: »Gospod, pokaži
    mi, zakaj sem izgubila svoj mir.« Ko enkrat to vem, lahko
    naredim potrebne korake, da popravim napako in spravim
    stvari v red.
    Če vas napadejo skrbi, ko upoštevate, kar vam je Gospod pokazal, predlagam,
    da si glasno preberete Jezusove besede iz Evangelija po Mateju 6,25−32

    Zato vam pravim: »Nehajte biti nenehno vznemirjeni (tesnobni in zaskrbljeni)
    za svoje življenje,
    kaj boste jedli ali kaj boste pili, in za svoje telo, kaj
    boste oblekli. Ali ni življenje več [v kakovosti] kot
    jed in telo [posoda, neprimerljivo izvrstnejša več
    kot obleka?
    Matej 6,25
    Če ste na dieti, bi morda morali začeti z branjem prvega dela tega verza – tistega dela o hrani in pijači. Če ste mi
    podobni, potem je hrana vse, o čemer lahko razmišljate, ko
    ste na dieti!
    Spominjam se, ko sem morala iti na dieto. Ves ljubi dan
    sem razmišljala o tem, kdaj in kaj bom jedla in kako si bom
    to pripravila. V mislih sem tehtala in računala kalorije. Pogosto sem bila zato še bolj lačna, saj je bilo vse, kar sem
    delala, le razmišljanje o hrani!
    V bistvu najbrž ne skrbimo toliko o tem, kaj bomo jedli
    in pili, kot o tem, kaj bomo naredili v določenih okoliščinah: Kaj če se zgodi to? Kaj če se zgodi ono? Večina izmed
    odkrito o zaskrbljenosti 16 nas ima dovolj oblačil, ustrezno hrano, udobno stanovanje
    in trpežen avto. Ko pa se stvari zaostrijo in se soočamo s
    težavami, ki se nam zdijo nerešljive, začne glas v našem umu
    vpiti: »Kaj boš pa zdaj naredil/-a?« In začnemo skrbeti.
    Poglejte ptice
    Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne
    spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče
    hrani. Ali niste vi več vredni kot one?
    Matej 6,26

    Ste že kdaj videli ptico, ki sedi na drevesu in ima živčni
    zlom? Ste že kdaj videli ptico, ki hodi gor in dol in si govori:
    »Oh, zanima me, kje bom dobila naslednjega črva. Potrebujem črve!
    Kaj če je Bog danes nehal delati črve? Ne vem, kaj
    bom storila. Morda bom od stradanja umrla! Kaj pa, če Bog
    še vedno dela črve, a ti letos niso več tako sočni in veliki?
    Joj, kaj pa če Bog ne pošlje dežja in črvi ne bodo pokukali iz
    zemlje? Kaj če ne bom našla bilk, da bi si zgradila gnezdo?«
    Kaj če, kaj če, kaj če!

    Berite znake: zaupajte Bogu

    Jezus je rekel: »Poglejte ptice!« Nimajo živčnega zloma.
    Vsako jutro letajo okrog prepevajoč in uživajo.
    Zanima me, koliko miru bi užili, če bi si vzeli kako uro
    za opazovanje ptic!
    Kaj dosežemo s skrbjo?
    Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo in zaskrbljenostjo za eno mersko enoto (komolec, laket)
    podaljšati svojo postavo ali življenjsko obdobje?
    Matej 6,27
    Seveda, odgovor poznamo: nihče. Zagotovo pa si krajšamo življenje, če še naprej skrbi postajajo naša navada!
    Namesto da skrbimo, bi morali biti bolj podobni pticam neba, ki se popolnoma zanašajo na Gospoda, da jih bo
    nahranil, medtem ko si ves dan prepevajo, kot da ne bi imele
    nobene skrbi na svetu.

    https://tv.joycemeyer.org/slovene/wp-content/uploads/sites/89/2021/07/Slovene-Straight-Talk-On-Worry-Odkrito-o-zaskrbljenosti.pdf

    • Hvala says:

      Priloženo lahko preberete celotno knjižico , ki jo je napisala Joyce Meyer- O ZASKRBLJENOSTI!

      Kako nevarno početje JE SKRBETI, TO POMENI NE ZAUPATI BOGU. KO MOLIMO IN SKRBI ODLOŽIMO GOSPODU, ON SKRBI ZA NAS.

      Hudobni duh neprestano čaka in vsiljuje skrbi, zle slutnje, negativne misli. ČE SE MOČNO NE OKLENEMO JEZUSA IN NE PRENEHAMO SKRBETI ZA JUTRI, SE ZGODI PROPAD, ČLOVEK RESNIČNO PADE V PREPAD KER NI UPOŠTEVAL ZNAKA NA ŽIVLJENJSKI POTI, KI GA JE POSTAVIL BOG-TO JE NE SKRBITE.

  7. Miro says:

    5 NASVETOV, KAKO POSNEMATI MARIJO (Aleteia)

    KAKO SE ZGLEDOVATI PO KRISTUSOVI MATERI?

    Ko naše oko preplavi sončna svetloba, se zjasni. V Marijinih očeh je tako prebivala božja luč, ki je prečistila njenega duha, oplemenitila njene misli, razsvetlila njen um. Brezmadežna se lahko primerja z velikim očesom, ki sije, prežeta z božjo lučjo, ker v njej biva božji Sin.

    To je velika življenjska skrivnost: videti svet skozi Marijine oči. Svoj odnos do Gospe bi morali očistiti pobožnosti in sentimentalnosti ter namesto tega do nje povečati našo osebno ljubezen. Od nje se učimo vere preprostih ljudi in pokorščine junakov.

    O nasvetih, kako posnemati Marijo, več na:
    https://si.aleteia.org/2022/04/24/5-nasvetov-kako-posnemati-marijo/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    BOG JE ZVEST SVOJIM OBLJUBAM

    NAŠA ODVISNOST OD BOŽJE PREVIDNOSTI JE ČVRSTA IN ŽIVA VERA, DA NAM BOG
    LAHKO POMAGA IN NAM HOČE POMAGATI. DA NAM LAHKO POMAGA, JE OČITNO,
    KER JE VSEMOGOČEN; DA HOČE POMAGATI, JE ZANESLJIVO, KER JE TAKO OBLJUBIL
    V ŠTEVILNIH ODLOMKIH IZ SVETEGA PISMA IN KER JE NESKONČNO ZVEST SVOJIM
    OBLJUBAM. KRISTUS NAS SPODBUJA, DA ZAUPAMO TEM BESEDAM: »KARKOLI BOSTE
    PROSILI V MOLITVI, VERJEMITE, DA SE VAM BO DALO.«

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    3 KREPOSTI, KI JIH LAHKO PRIDOBIMO Z MOLITVIJO ROŽNEGA VENCA (Aleteia)

    Ameriški duhovnik oče John Proctor v svoji knjigi z naslovom The Rosary Guide for Priests and People (Vodnik po rožnem vencu za duhovnike in vernike) pojasnjuje, kako je rožni venec “obenem tudi pridigar in učitelj. Kot učitelj mu pove, kaj naj verjame; kot pridigar pa mu oznanja, kako naj ravna … Človeka vodi v poznavanje Jezusovega življenja, nato pa k sledenju Njegove poti, udejanjanju Njegovih kreposti, posnemanju Njegovega življenja med ljudmi.”

    O treh krepostih, ki si jih lahko pridobimo z molitvijo rožnega venca, več na:
    https://si.aleteia.org/2020/10/12/3-kreposti-ki-jih-lahko-pridobimo-z-molitvijo-roznega-venca/

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  10. Miro says:

    SVETI OČE: V MARIJINEM MESECU MAJU POSVETIMO ROŽNI VENEC ZA MIR (Aleteia)

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-05/sveti-oce-v-marijinem-mesecu-maju-posvetimo-rozni-venec-za-mir.html

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja