Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    ZAKAJ MI BOG NE DA TISTEGA, ZA KAR GA PROSIM?

    KAJ NAS UČI SVETO PISMO?

    Boga si ne smemo predstavljati kot sredstvo za dosego cilja, ampak kot cilj sam po sebi. On je tisto, kar v življenju resnično potrebujemo
    Od otroštva so nas učili moliti k Bogu. Prosili smo ga za različne stvari in da bi rešil vse, kar je zunaj našega dosega. Tako je vsaj pri starših, ki so bili tudi sami vzgojeni v veri in molitvi. Pisali smo na primer pismo Božjemu sinu Jezusu malo pred božičem (poljski običaj).

    V pismu smo Boga prosili za vse, kar smo si zaželeli kot božično darilo, nato pa je kmalu prišlo do razočaranja, ko smo na božični dan spoznali, da tega pisma očitno sploh ni prebral, saj smo na koncu dobili povsem druge stvari, ki nas niso prav zelo navdušile …

    Od tistega trenutka dalje smo se začeli zavedati, da nam Bog ne da vedno tistega, kar prosimo, ampak le tisto, kar resnično potrebujemo.

    Kot odrasli se od samega Jezusa učimo: “Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.” In še naprej si, enako kot v otroštvu, prizadevamo sestavljati seznam svojih potreb, da ga lahko vsake toliko časa predstavimo Bogu.

    Frustracija
    Ne zavedamo se vedno tistega, kar pozneje reče Jezus o prošnji, iskanju in trkanju. Na tej točki se naša pričakovanja pogosto ne izpolnijo, zato se počutimo razočarani: “Če torej vi, ki ste hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.” V teh besedah najdemo odgovor in dopolnitev tega, kaj pomeni prositi in iskati.

    Sedaj pa predpostavimo, da nam Gospod, ko mu predstavimo seznam naših potreb in ko sliši naše prošnje (kar zagotovo vedno stori), ponudi tisto, kar od njega prosimo. Kaj bi se zgodilo? Kaj moramo storiti s tistimi darili, ki smo jih pridobili z njegovo dobrohotnostjo in sočutjem do nas?

    Pomembno se je zavedati, da naš odnos z Gospodom ne more biti odvisen od začasnih potreb, ki jih imamo, saj bi bilo to enako, kot če bi ga pojmovali kot nekakšno trgovino in ne kot našega Očeta, ki želi našo rešitev v Jezusu Kristusu.

    Ko skrenemo s poti
    Nevarnost takega odnosa se skriva v tem, da podobno kot Izraelci začnemo verjeti, da s posedovanjem obljubljene dežele, teh velikih sanj ljudstva, ne bo več treba spoštovati zaveze, ki so jo sklenili z Bogom, in da bo edina pomembna stvar to, da bi imeli kje živeti, obdelovati zemljo in opazovati svoje otroke, kako odraščajo.

    Ko so Izraelci dobili, kar so prosili, so se začeli izgubljati, obračati srce stran od Boga in častiti vse, kar ni bilo Božje.

    Ne smemo si domišljati, da je cilj našega odnosa z Njim že izpolnjen, ko dobimo, kar smo prosili. V svojih naukih nas Gospod namreč opominja, da je oskrba z njegove strani vedno ravno pravšnja in da nam je vedno na voljo

    Boga si ne smemo predstavljati kot sredstvo za dosego cilja, ampak kot cilj sam po sebi. On je tisto, kar v življenju resnično potrebujemo

    V tem smislu je zelo verjetno, da se bo Gospodova obljuba, tako kot pri Izraelcih, na poti izgubila – ne zato, ker bi nam jo želel odvzeti, marveč zato, ker je pomembno, da ponovno odkrijemo, da niti dežela, niti obljube, niti blagoslov, niti dolgo življenje nimajo pravega smisla, ko se odvrnemo od njegove ljubezni, ki je edina dejansko pomembna resničnost.

    KAJ NAS UČI SVETO PISMO

    Sveto pismo nas v mnogih pogledih uči, da so Izraelci prav v izgnanstvu, ob izgubi tistega, kar so imeli radi, ob pomoči prerokov znova odkrili potrebo po vrnitvi k Bogu.

    Ko spremenimo pomembno v nepogrešljivo in nepogrešljivo v dopolnilo, se Gospod dotakne naše hierarhije vrednot s prečiščevalnimi krizami, ki nam pomagajo, da premislimo o načinu življenja, ki ga imamo.

    Če torej izgubimo tisto, za kar prek molitve nestrpno prosimo Boga, je najpomembneje, da razmislimo, zakaj smo nekaj izgubili, kot pa da razmišljamo o vrednosti izgube. Kaj je bilo za nas zares pomembno: ponudnik ali ponudba?

    Božji blagoslov ali Bog, ki nam je podelil ta blagoslov? Ene od teh stvari se namreč ne more dobiti, brez da bi si obenem želeli druge. Kdor želi prejeti Božje blagoslove, si mora najprej zaželeti Boga prav zaradi nepredstavljive vrednosti, ki jo ima v našem življenju.

    Božja lepota
    Vse, kar smo imeli in potem izgubili, je treba ovrednotiti s tega zornega kota, kajti verjetno nas je svetloba, ki jo je izžarevala lepota mnogih stvari, zaslepila, in ravno zato smo izpred oči izgubili Božjo lepoto.

    V kolikor iščemo Boga v živih bitjih, se ne moremo zadržati pri lepoti bitij; potrebno je preseči očitno, iti korak dlje in izkusiti lepoto tistega, ki vse naredi lepo.

    Ne dopustite, da bi bil vaš odnos z Gospodom odvisen od potreb vašega srca; ne predstavljajte si ga kot avtomat za brezalkoholne pijače, v katerega vstavite kovanec in takoj zatem prejmete, kar ste si zaželeli. Ne iščite samo Gospodovih stvari, temveč Gospoda v določeni stvari.

    https://si.aleteia.org/2021/06/06/zakaj-mi-bog-ne-da-tistega-za-kar-ga-prosim/

    • Hvala says:

      KAJ POMENI PROSITI IN ISKATI?
      ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

      Kot odrasli se od samega Jezusa učimo: “Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.

      Ne zavedamo se vedno tistega, kar pozneje reče Jezus o prošnji, iskanju in trkanju. Na tej točki se naša pričakovanja pogosto ne izpolnijo, zato se počutimo razočarani: “Če torej vi, ki ste hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.” V teh besedah najdemo odgovor in dopolnitev tega, kaj pomeni prositi in iskati.

      • Miro says:

        Ljudje si to dostikrat razlagamo po svoje, ker pri tem ne upoštevamo tudi drugih svetopisemskih besedil, vsebine in enote Svetega pisma. Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi se mogli v Njegovi luči in moči bolj približati skrivnostim Božje besede. Najprej molimo: Pridi, Sveti Duh!

        Predlagam, da s pomočjo Svetega Duha še enkrat pozorno preberemo pričujoči evangeljski odlomek in na vse zremo tudi v luči drugih pomembnih evangeljskih besedil o molitvi, katerih razlage (nagovori papeža, škofov, duhovnikov …) smo že dostikrat objavljali v rubriki Članki za dušo.

        PROSÍTE, IŠČITE, TRKAJTE

        »PROSÍTE IN VAM BO DANO! IŠČITE IN BOSTE NAŠLI! TRKAJTE IN SE VAM BO ODPRLO! KAJTI VSAK, KDOR PROSI, PREJME; IN KDOR IŠČE, NAJDE; IN KDOR TRKA, SE MU BO ODPRLO. ALI PA: KDO MED VAMI BO DAL SVOJEMU SINU KAMEN, ČE GA BO PROSIL KRUHA? ALI MU BO DAL KAČO, ČE GA BO PROSIL ZA RIBO?« (Lk 11,9–13)

        https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+7%2C7-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

        USMILJENI JEZUS, PRISRČNA TI HVALA ZA VSE ČUDOVITE MILOSTI, KATERE NAM NENEHNO PODARJAŠ PO PREBLAŽENI DEVICI MARIJI!

        • Miro says:

          KO JE PATER PIJ ZA KOGA MOLIL, JE UPORABIL TO UČINKOVITO MOLITEV (Aleteia)

          https://si.aleteia.org/2018/05/16/ko-je-p-pij-za-koga-molil-je-uporabil-to-ucinkovito-molitev/

          Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

          • Miro says:

            ZAKAJ SPLOH MOLIMO, ČE PA NAS BOG NE USLIŠI? (Aleteia)

            VEROVATI V BOGA POMENI VERJETI, DA IMA ZA NAS BOLJŠE REŠITVE, KAKOR BI SI JIH IZBRALI SAMI

            VPRAŠANJE BRALCA:

            Vem, da je to tema, o kateri je bilo že veliko napisanega, pa vendar me zanima: Otrok me je pred časom vprašal, zakaj sploh molimo, če se potem nič ne uresniči ali je celo še slabše. Skupaj namreč pogosto molimo za ljudi, ki so zelo bolni. Zdi se mu, da Bog sploh ne usliši naših prošenj, ker ni doživel kakšne “vidne” ozdravitve. Kaj naj mu odgovorim, da bo še vedno zaupal v moč in smisel molitve? Peter

            ODGOVARJA: ANTON STRES

            Molitev kot pogovor z Bogom je za naše versko življenje tako nepogrešljiva, kakor je pogovor za odnose z ljudmi. Ko se z nekom več ne pogovarjamo, za nas neha obstajati. Podobno za nas neha obstajati Bog, če se z njim več ne pogovarjamo. S tem počasi zbledi vera vanj.

            Ni pa prošnja za razne “usluge” od Boga edina oblika molitve. Molimo, ko Boga častimo, se mu zahvaljujemo ali ga prosimo za odpuščanje. Seveda pa ima tudi prošnja molitev svoje mesto, saj nas k njej tudi Jezus spodbuja. “Prosite in se vam bo dalo. … Iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo.”

            Jezus je učencem dal tudi zgled prosilne molitve, ko je v najhujšem življenjskem trenutku prosil, da bi šel kelih trpljenja mimo njega. Pa ni šel. Vendar ni prosil zaman. Dobil je novo moč, ki jo evangelist Luka omenja, ko pravi, da ga je angel pokrepčal.

            Jezus nam tudi pove, kako naj prosimo. Prositi je treba “v njegovem imenu”. To ne pomeni, da rečem: “Bog, v imenu Jezusa Kristusa te prosim, da bi na loteriji zadel prvi dobitek.” V Jezusovem imenu prosimo, če prosimo tako, kot bi na našem mestu prosil sam Jezus. Kako pa bi on prosil? Tako, kot nas je naučil prositi v molitvi Oče naš: “… pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja …”

            Nikakor si ne smemo predstavljati Boga kot trdosrčnega gospodarja, ki ga je treba pregovoriti, da kaj da, česar najprej ni nameraval dati. Tudi ga ni treba opozoriti na naše pomanjkanje, ker bi on zanj ne vedel. Veliko več dobrot smo prejeli, za katere sploh prosili nismo, kakor je tistih, ki so sad naše molitve. Tudi je žaljivo do njega, če mislimo, da imamo sebe in druge rajši, kakor jih ima On.

            Z molitvijo ne spreminjamo Boga – in ga tudi ni treba –, ampak sebe. Razumljivo je, da imamo svoje načrte in predstave o tem, kaj nam pripada in kaj je naša največja dobrina. Nikakor pa ni rečeno, da tako misli tudi Bog.

            Verovati v Boga pomeni verjeti, da ima za nas boljše rešitve, kakor bi si jih izbrali sami. Verovati pomeni tudi, da nas ima On rajši, kakor se imamo radi mi. Verovati pomeni torej zaupati mu. Ko molimo “zgodi se tvoja volja”, izražamo prepričanje, da se nam ne more zgoditi nič boljšega, kakor je tisto, kar je njegova volja.

            A je potem še sploh smiselno in potrebno moliti? Seveda. Da se uglasimo na Božjo voljo in da prejmemo moč za to. Ne zato, da nekaj hudega pasivno prenašamo, ampak da to obrnemo sebi v dobro in postajamo boljši ljudje: z več vere in zaupanja v Božjo dobroto, z več stanovitnosti in potrpljenja, z več sočutja in odpuščanja.

            Apostol Pavel je tudi prosil, da bi mu Bog odvzel neke mučne težave, za katere ne vemo točno, kaj so bile. Celo trikrat je prosil. Pa mu jih ni odvzel. Pač pa mu je dal moč, da jih je tako prenašal, da so mu bile v blagoslov. Rečeno v prispodobi: ni mu olajšal nahrbtnika, ampak mu je dal več kondicije, da ga je lahko nosil. “Dovolj ti je moja milost, zakaj moč se v slabotnosti spopolnjuje” (2 Kor 12,9).

            Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/08/31/zakaj-sploh-molimo-ce-pa-nas-bog-ne-uslisi/

            Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

      • Hvala says:

        Kaj pomeni prositi in iskati je povzeto iz naslednjega priloženega besedila Aleteia

        https://si.aleteia.org/2021/06/06/zakaj-mi-bog-ne-da-tistega-za-kar-ga-prosim/

        • Miro says:

          Najlepša hvala za posredovani prispevek Aleteie. Priporočimo pa se še Svetemu Duhu, saj brez Njega ne moremo nič storiti.

          PRIDI, SVETI DUH

          Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
          vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
          Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
          prenovil boš obličje zemlje.

          Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
          razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
          bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
          vselej radi sprejemali njegove spodbude.
          Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

          Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  2. Hvala says:

    POSTI SE OD PRITOŽEVANJA;

    PREMIŠLJUJ O PREPROSTOSTI

    (pobuda papeža Frančiška)

  3. Hvala says:

    KAJ SO ZAKRAMENTALI, KAJ ZAKRAMENTI?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    balgoslov_jediKaj so zakramentali? So bogoslužna dejanja, s katerimi Cerkev posreduje Božji blagoslov. Ta je lahko namenjen tako ljudem, kot tudi živalim in vsaki stvari, ki nam služi v našem vsakdanjem življenju. Včasih so duhovniki podeljevali zelo veliko teh blagoslovov (zakramentalov), ob godovih raznih priljubljenih svetnikov so bili določeni posebni blagoslovi. Ljudje so bili v zgodnjih stoletjih krščanstva še zelo pod vplivom raznih poganskih navad, nekatere so se ohranile še prav do danes, in jih ohranjamo bolj kot ljudsko izročilo – folkloro (pustne šeme). Z zakramentali (blagoslovi) je Cerkev želela ljudi odvrniti od poganskih navad in namesto njih uvedla številne blagoslove, s katerimi je poudarila, da je vse naše življenje, naše delo in vse, kar nas v življenju spremlja, tako živali kotdruge stvari, dar neskončno ljubečega nebeškega Očeta.

    Drugi vatikanski koncil je mnoge blagoslove odpravil, ker jih je bilo že preveč, ohranil pa tiste, ki so postali in ostali vse do danes ljudem najbolj pri srcu: blagoslov sveč na svečnico, Blažev blagoslov na god sv. Blaža in pepeljenje na pepelnično sredo, blagoslov velikonočnih jedil. V bogoslužni knjigi »Blagoslovi« so še mnogi drugi blagoslovi, ki pa jih je Cerkev prilagodila današnjemu življenju in razmeram: blagoslov doma ob božiču, blagoslov nove hiše ali stanovanja, blagoslovi vozil (na Krištofovo nedeljo) in še mnogi drugi. Še enkrat naj poudarim, da je namen blagoslovov Cerkve usmeriti našo pozornost v zavedanje, da mora vse kar imamo in vse kar delamo, nositi na sebi Božji blagoslov. Brez njega bi bilo vse naše prizadevanje prazno in neuspešno.

    Duhovniki opažamo zanimivo dejstvo, da se verniki (še vedno) udeležujo podeljevanja zakramentalov v veliko večjem številu, kot podeljevanja zakramentov. To se dogaja v vseh slovenskih župnijah. Po eni strani smo veseli, da ljudje s tem izkazujejo vero v moč Božjega delovanja tudi v zakramentalih, po drugi strani pa se moramo zavedati, da je potrebno na prvo mesto v našem duhovnem življenju postaviti vredno prejemanje zakramentov. Cerkev nam v svojem Božjem poslanstvu poleg zakramentov deli tudi zakramentale.

    Vedeti pa moramo, da so zakramentali le na drugi stopnji po pomembnosti Božjih darov. Na prvem mestu so zakramenti, zunanja sveta znamenja, po katerih Bog deli tiste milosti, ki so za naše življenje bistvenega pomena: sv. krst, sveta birma, sveto obhajilo, sveta spoved, sveto bolniško maziljenje, sveto mašniško posvečenje in sveti zakon. V obhajanju krščanskih skrivnosti v zakramentih gre za srečanje z Jezusom Kristusom v času (Katekizem KC). On je navzoč v svoji Cerkvi do konca dni. Kristjani moramo zakramentalno življenje postaviti na prvo mesto. Zakramentali so za naše življenje samo kot poletni droben dež v suši, zakramenti pa studenci žive vode, ki popolnoma obnovijo vse, kar je v nas postalo suho in nerodovitno. Zakramente moramo prejemati s čistim srcem, v ta namen je še posebno pomembna sveta spoved. Mnogi kristjani na žalost nimajo več spoznanja, kako potrebno je spokoriti se in vsaj nekajkrat na leto opraviti dobro sveto spoved. Ker pa želijo kljub temu na nek način ostati povezani z Bogom in Cerkvijo, se udeležujejo podeljevanja zakramentalov, pri katerih ni strogo predpisano, da jih smemo prejeti s čistim srcem. In tako so naše cerkve polne zlasti na god sv. Blaža, na pepelnico in na veliko soboto, ko duhovniki blagoslavljamo velikonočna jedila. Čeprav je to premalo za življenje po veri, pa vendarle kaže, da mnogi ljudje še vedno čutijo v sebi vero in povezanost s Cerkvijo. V tem smislu lahko rečemo: Hvala Bogu, vsaj to.

    http://www.zupnija-smlednik.si/drugo-duhovno-bra/305-kaj-so-zakramentali.html

  4. Miro says:

    ŽELITE BITI BOLJ VESELI? MOLITE TO MOLITEV (Aleteia)

    ZAVETNIK HUMORISTOV JE MOGOČEN PRIPROŠNJIK ZA VSE, KI V ŽIVLJENJU POTREBUJEJO VEČ VESELJA

    Živeti sredi sveta, ki ga obdajajo nasilje, zatiranje, bolezni in revščina, ni vedno preprosto. Pravzaprav je pogosto precej nespodbudno. Ta stvarnost in tudi številne okoliščine v našem življenju nas hitro lahko spravijo v slabo voljo, tako da nenehno živimo na robu jeze ali obupa.

    Toda Bog nas kliče k nečemu večjemu.

    KRISTJANOVA OSEBNA IZKAZNICA JE VESELJE

    Papež Frančišek je v nagovoru med bogoslužjem v Domu sv. Marte pred časom dejal: “Kristjanova osebna izkaznica je veselje, veselje evangelija, veselje, da nas je Jezus izbral, da nas je Jezus odrešil, da nas je prerodil; veselje upanja, da nas Jezus pričakuje, veselje, ki se tudi s križi in trpljenjem tega sveta izraža na drugačen način, z mirom in gotovostjo, da je Jezus z nami, da nas vedno spremlja.”

    Sveti oče je kristjanom naročil, naj ljudem pomagajo najti Jezusa, “da bi se lahko veselili evangelija, da bi imeli tisto veselje, ki je lastno evangeliju”.

    Kadar nam ne uspe najti veselja, se lahko vedno obrnemo na zavetnika humoristov, svetega Filipa Nerija, ki je slovel po tem, da je bil zelo vedre narave in je s svojim zgledom navdušil veliko ljudi.

    S to kratko molitvijo k svetemu Filipu Neriju si lahko olajšate dušo, ki jo težijo strahovi sveta, in na nov način odkrijete veselje evangelija.

    O sveti Filip Neri, zavetnik veselja, ti, ki si zaupal svetopisemski obljubi, da je Bog vedno z nami in da se nam ni treba ničesar bati, s svojim sočutjem odpravi naše skrbi in strahove ter dvigni bremena z naših src. Prihajamo k tebi, saj tvoje srce kar kipi od obilne ljubezni do Gospoda in vsega stvarstva. Posreduj za nas, te prosimo, posebej _____ (tu navedite svojo prošnjo). Varuj nas s svojo ljubečo priprošnjo in naj veselje Svetega Duha, ki je napolnjevalo tvoje srce, spremeni tudi naša življenja in vanje vnese mir. Amen.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/04/08/zelite-biti-bolj-veseli-molite-k-sv-filipu-neriju/

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    • Miro says:

      »VESELITE SE V GOSPODU, RADUJTE SE, PRAVIČNI, VRISKAJTE VSI, KI STE ISKRENI V SRCU.« (Ps 32,11)

      Duhovno moč za pristno veselje črpajmo v molitvi, premišljevanju božje besede, prejemanju zakramentov, še zlasti v sveti Evharistiji. Tega veselja pa ne moremo zadržati samo zase, saj se nam v primeru sebičnosti hitro porazgubi. Kako od Boga prejeto veselje še povečati? Tako, da ga razdajamo v duhovnih in telesnih delih usmiljenja v odnosu do bližnjega. Čisto nič nič ne izgubimo; vse dobro, izvršeno z veseljem, se nam po Božji milosti še podvoji, potroji …

      Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

      • Miro says:

        »KONČNO, BRATJE, VESELITE SE, IZPOPOLNJUJTE SE, SPODBUJAJTE SE, BODITE ISTIH MISLI, ŽIVITE V MIRU, PA BO BOG LJUBEZNI IN MIRU Z VAMI.« (2 Kor 13,11)

  5. Miro says:

    OSTATI V LJUBEZNI POMENI NAREDITI TO, KAR JE JEZUS STORIL ZA NAS: ON JE DAL ŽIVLJENJE. ON JE BIL NAŠ SLUŽABNIK, PRIŠEL JE, DA BI NAM SLUŽIL. OSTATI V LJUBEZNI POMENI SLUŽITI DRUGIM. BITI V SLUŽBI DRUGIH!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 15,9-11)

    »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+15%2C9-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Preden je šel Jezus na Oljsko goro, kjer je veliko trpel, je imel dolg govor pri zadnji večerji z učenci. Svetoval jim je močno stvar, zelo močno stvar in sicer: Ostanite v moji ljubezni. To je Jezusov nasvet učencem pred smrtjo. Je pa tudi nasvet, ki ga da vsakemu od nas. Vsakemu od nas namreč Jezus pravi: ‘Ostanite v moji ljubezni’. Vsak od nas se zato lahko v svojem srcu vpraša: Ali ostajam v Gospodovi ljubezni? Ali pa izstopim iz nje in iščem druge stvari, druge zabave, drugačna ravnanja…

    Ostati v ljubezni pomeni narediti to, kar je Jezus storil za nas: On je dal življenje. On je bil naš služabnik, prišel je, da bi nam služil. Ostati v ljubezni pomeni služiti drugim. Biti v službi drugih. Kajti kaj je ljubezen?

    Ljubezen ni to, kar pravijo v filmih. Ljubezen je nekaj drugega. Ljubezen je skrbeti za druge, nase naložiti njihova bremena. Ljubezen ni igranje violine in sama romantika. Ne. Ljubezen je delo.

    Ljubezen je vedno delo za druge. Ljubezen se namreč pokaže v dejanjih in ne v besedah.

    Vsakdo naj pomisli na svojo ljubezen v družini, soseski, v službi: ali je služenje drugim? Ali me skrbi za druge?

    Torej ljubezen v dejanjih in ne v besedah.

    Ko rečem: Jaz te ljubim, bi moralo slediti vprašanje, kaj pa narediš zame, če praviš, da me ljubiš’? Ljubezen vedno postavlja to vprašanje: Ljubim, kaj torej naredim?

    Kje pa se bomo tega naučili? Od Jezusa. Zato se mi lahko vprašamo: Ali čakam druge z ljubeznijo?

    Potem pa si pripravimo seznam vprašanj. Na primer: Ali je opravljanje ljubezen? Ne. Tisti, ki opravlja druge, ne ljubi. Govoriti o ljudeh ni ljubezen.

    Nekdo bo rekel: ’Ljubim Boga, vsak mesec naredim pet devetdnevnic, delam to, to in to’. Kako pa je s tvojim jezikom? To je prav preizkusni kamen ljubezni. Ali ljubim druge? Da. Vprašaj pa se, kako je s tvojim jezikom. To ti bo pokazalo, kakšno temperaturo ima tvoja ljubezen. Pokazalo ti bo, ali je to prava ljubezen, ali pa le neka navidezna ljubezen.

    Bog nas je prvi ljubil in nas vedno čaka z ljubeznijo. Ali ljubim prvi, ali pa čakam, da mi dajo nekaj, da bi potem ljubil?

    Ljubezen je zastonjska, ljubi prva. Termometer, ki kaže mojo ljubezen, pa je jezik. Ne pozabite tega. Ko pred spovedjo ali doma opravljate spraševanje vesti, se vprašajte, ali ste storili, kar je rekel Jezus: Ostanite v moji ljubezni. Kako pa lahko vemo, če smo ostali v ljubezni? Poglejmo na naš jezik. Če sem slabo govoril o drugih, nisem ljubil.

    Pomislite na to in se vsaj potrudite, da ne opravljate drugih. Vsi imamo pri roki: pomoč: ko ti pride na misel, da bi opravljal, se ugrizni v jezik! Jezik ti bo sicer otekel, gotovo pa ne boš več slabo govoril o drugih.

    Prosimo Gospoda, da bi ostali v ljubezni ter da bi razumeli, da je ljubezen služenje in skrb za druge. Prosimo tudi za milost, da bi razumeli, da je termometer moje ljubezni do drugih moj jezik.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    POSTATI PRAVE MLADIKE NA JEZUSOVI TRTI

    Postanimo prave mladike, polne sadov na Jezusovi trti. Zaželimo mu dobrodošlico v svojem življenju,
    kadarkoli želi vstopiti vanj. Prihaja kot Resnica, ki mora biti izgovorjena, kot Življenje, ki ga moramo
    živeti, kot Luč, ki mora odsevati, kot Ljubezen, ki mora biti ljubljena, kot Pot, po kateri moramo hoditi,
    kot Sreča, ki jo moramo širiti, kot Mir, ki ga moramo sejati, kot Žrtev, ki jo moramo darovati v naših
    družinah in med našimi sosedi – naj bodo blizu ali daleč.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  7. Miro says:

    KRISTUS JE ŠEL V PREDPEKEL

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    632 Nova zaveza pogosto trdi, da je Jezus “vstal od mrtvih” (Apd 3,15; Rim 8,11; 1 Kor 15,20), kar predpostavlja, da se je pred vstajenjem mudil v bivališču umrlih (prim. Heb 13,20). To je prvotni pomen, ki ga je apostolsko oznanjevanje dajalo Jezusovemu sestopu v predpekel: Jezus je okusil smrt kakor vsi ljudje in se jim je pridružil s svojo dušo v bivališču umrlih. Vendar je šel tja kot Odrešenik in oznanil veselo novico duhovom, ki so bili tam zaprti (prim. 1 Pt 3,18-19).

    633 Bivališče umrlih, kamor je šel umrli Kristus, imenuje Sveto pismo predpekel (inferi), šeol ali hades (prim. Flp 2,10; Apd 2,24; Raz 1,18; Ef 4,9), ker tisti, ki so tam, ne gledajo Boga (prim. Ps 6,6; 88,11-13). Takšna je namreč, ko pričakujejo Odrešenika, usoda vseh umrlih, hudobnih in pravičnih (prim. Ps 89,49; 1 Sam 28,19; Ezk 32,17-32), kar pa ne pomeni, da je njihova usoda enaka, kakor pokaže Jezus v priliki o ubogem Lazarju, ki je sprejet “v Abrahamovo naročje” (prim. Lk 16,22-26). “Prav te svete duše, ki so čakale svojega Odrešenika v Abrahamovem naročju, je Jezus Kristus rešil, ko je prišel v predpekel” (RK 1, 6, 3). Jezus ni šel v predpekel, da bi tam rešil pogubljene (prim. cerkv. zbor v Rimu 745: DS 587) niti da bi uničil pekel pogubljenja (prim. DS 1011; 1077), temveč da bi osvobodil pravične, ki so živeli pred njim (prim. 4. cerkv. zbor v Toledu 625: DS 485; Mt 27,52-53).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/1-odstavek-kristus-sel-v-predpekel/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Hvala says:

    BOG NAM DA MOČ
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Na poti nas Bog ne pušča samih. Okrepi nas s svojo
    Močjo, z močjo Jezusovega Imena. Ta moč nam
    popolnoma zadostuje za naše delovanje v tem svetu.
    V našem zemeljskem življenju Bog dopušča naše
    trpljenje, da nas krepi in nam daje Moč:

    »Moč se krepi v slabosti. Ponašal se bom s svojo
    šibkostjo, da bi se v meni naselila Kristusova moč«
    (2 Kor 12,9).

    »Prosil sem za moč … In Bog mi je dal težave, da me
    utrdijo. Nisem dobil tega, kar sem hotel … Dobil pa
    sem vse, kar sem potreboval« (vir: Facebook).

    Mnogi želijo uporabiti duhovno moč za odgovor na
    Božjo pobudo, a ne razumejo, da morajo, če želijo
    moč sprostiti, Božje Ime izgovarjati v veri. Moč za
    odgovor na Božjo pobudo se krepi, ko zaupamo v
    Boga (Prenova v Duhu-april 2022)

  9. Hvala says:

    Človek, ki se vdaja zlim mislim, ne more
    ohranjati »zunanjega človeka« čistega od
    grehov; in če zle misli niso bile izkoreni-
    njene iz srca, ni mogoče, da se ne bi izrazi-
    le v zlih dejanjih. (Sv. Filotej Sinajski)

    Nenehno vzgibavaj svoj um v molitev in
    uničil boš slabe misli, ki napadajo srce.
    (Talasij Libijec)–Prenova v Duhu-april

    https://drive.google.com/file/d/1FL4i5Y4eov2MI4K90IN9fUZUNFn7KSrS/view

  10. Hvala says:

    NE LE NEGA TELESA, POMEMBNA JE TUDI NEGA MISLI

    KO ČLOVEK PODVOMI VASE, HKRATI PODVOMI TUDI V MOČ SV. DUHA, KI PREBIVA V VSAKEM IZMED NAS

    DUHOVNI BOJ

    Duhovni boj
    Takoj prepoznam, da gre za duhovni boj; saj hudobni duh noče, da bi bile močne, da bi živele po Božji volji, da bi se dojemale kot ljubljene Božje hčere, da bi živele iz zakramenta sv. zakona, da bi bile spoštljive do otrok in da bi imele pravi odnos do stvari, ki so nam bile dane v uporabo. Sv. Pavel ponuja rešitev: “Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči,” (Ef 6,10).

    Tudi Jezus se je upiral skušnjavam v puščavi z Božjo besedo. Kakšen zgled nam je dal tudi s tem, ko ni obsodil niti tistega, ki ga je zatajil, niti tistega, ki ga je izdal; ko se ni ustavljal ob težkih okoliščinah, ampak je vztrajno hodil po poti svojega poslanstva?!

    Moč Božje besede
    Božje misli, zapisane v Svetem pismu, so polne moči, vere, upanja, spodbud, potrpežljivosti in ljubezni ter vodijo v še več življenja. Ugotovila sem, da jih je vredno prav počasi prežvekovati dan za dnem, saj so neverjetno hranljive. Tako so dnevi, ki jih začenjam z Bogom, drugačni, saj me spomnijo na to, da sem ljubljena in dragocena Božja hči in da tega Božjega pečata v meni ne more nihče izbrisati. S tem zavedanjem se tudi do otrok lahko obnašam bolj potrpežljivo.

    Se pa včasih prikradejo tudi negativne misli v obliki kritik, obsojanj, skrbi, pritoževanj, godrnjanja, dvomov in te vodijo v negativno naravnanost. Včasih jih kar sprejmem za svoje in jih polagam na oltar pri maši ter jih zaupam spovedniku. Včasih pa jim preprosto nasedem.

    Pretresla me je misel Joyce Meyer, ki je v knjigi Bitka v umu zapisala, da so Izraelci zaradi svoje napačne miselnosti blodili po puščavi 40 let, čeprav bi isto pot lahko prehodili v 11 dneh. Zapisala je še: “Mnogo ljudi nikoli ne vidi odgovorov na svoje molitve, ker z lastnimi mislimi izničijo to, za kar so prosili, še preden ima Bog možnost delovati v njihovem imenu.” (Aleteia)

    https://si.aleteia.org/2019/10/28/ne-le-nega-telesa-pomembna-je-tudi-nega-misli/
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Avtorica tega članka omenja, kako jo je pretresla misel Joyce Meyer, ki je v knjigi Bitka v umu zapisala, da so Izraelci zaradi svoje napačne miselnosti blodili po puščavi 40 let, čeprav bi isto pot lahko prehodili v 11 dneh. Zapisala je še: “Mnogo ljudi nikoli ne vidi odgovorov na svoje molitve, ker z lastnimi mislimi izničijo to, za kar so prosili, še preden ima Bog možnost delovati v njihovem imenu.

    Res je, tudi mene je vse napisano v knjigi pretreslo in se me še zdaj dotika. Za vsakič , ko vzamem omenjeno knjigo v roke, dobim vpogled oz. spoznanje, ki se me dodatke, kaj je tudi pri meni nujno, da izkoreninim , da se borim V DUHOVNEM BOJU SKUPAJ Z JEZUSOM. ZMAGA JE JEZUSOVA.

    VSE NEGATIVNE MISLI, KI NAM PRIHAJAJO IN JIH “BOŽAMO” NAMESTO, DA SE JIM ODPOVEMO IN SE Z JEZUSOVO MOČJO BORIMO PROTI TEM MISLIM, POTEM TAVAJOČ , SPRAŠUJOČ UM, ZMEDEN UM, DVOMLJIV IN NEVEREN UM, VZNEMITJEN IN ZASKRBLJEN UM, OBSOJAJOČ, KRITIČEN IN SUMNIČAV UM, PASIVEN UM, LJUBOSUMNOST, ZAVIST itd.. POVZROČAJO BLOKADO-TRDNJAVOV UMU, ZATO JE POTREBNO SKUPAJ Z JEZUSOM DOSEČI ZMAGO V UMU, DA NAS JEZUS LAHKO BLAGOSLOVI. BORITI SE PROTI NAVEDENEM , TO JE TEŽAK DUHOVNI BOJ. ČLOVEK BREZ JEZUSA NE MORE ZMAGATI!

    POTREBNO JE DOSEČI KRISTUSOV UM IN GA V ŽIVLJENJU UPORABLATI.

    To, da Bog z nas odvali kamen sramote, pomeni pravi Joyce, da mora vsakdo izmed nas prejeti ODPUŠČANJE, ki ga On ponuja za naše pretekle grehe.

    Gospod je želel Izraelce popeljati v obljubljeno deželo in JIH BLAGOSLOVITI VELIKO BOLJ, KOT SO SI LAHKO PREDSTAVLJALI, VENDAR JE NAJPREJ MORAL Z NJIH ODVALITI SRAMOTO. DOKLER SO BILI POD BREMENOM SRAMOTE, KRIVDE, NEMILOSTI, OD NJEGA NISO MOGLI NIČESAR ZARES PREJETI.

    KOT KRISTJANI SE MORAMO NAUČITI ODLOČITI, DA BOMO VERJELI BOGU.
    Bog nam pogosto da vero za stvari, s KATERIMI SE NAŠ UM VČASIH NE STRINJA. UM ŽELI RAZUMETI VSE-ZAKAJ, KDAJ IN KAKO. KO RAZUMEVANJE NE PRIDE OD BOGA, UM POGOSTO NOČE VERJETI, ČESAR NE MORE RAZUMETI.

    Pogosto se zgodi, da vernik v svojem srce (njegov notranji človek) nekaj ve, VENDAR SE NJEGOV UM BOJUJE PROTI TEMU.

    TO SO DUHOVI, KI OVIRAJO UM. ZATO JE POTREBNO MOLITI-PO MOČI JEZUSOVE KRVI SE UPRETI DUHOVOM, KI OVIRAJO UM.

    • Hvala says:

      Moram povedati, da mi je Gospod pokazal, kako pomembno je ZMAGATI V UMU-ON BO PODRL TRDNJAVO, ZDROBIL JO BO, TRDNJAVA KI PREPREČUJE IN ODDALJUJE ČLOVEKA OD BOGA. Hudobec zastruplja um človeka vsak dan, ker ve, da ko bo zastrupil um je človek podlegel in je njegov!

      Nikar ne dopustimo tega.

      ZATO VES ČAS GOVORIM, KAKO JE POMEBNO VSE IZROČITI JEZUSU, NAJMANJŠI ATOM V SEBI, VSE PREMOŽENJE, OTROKE , STISKO, MOLITVE, KESANJE, ODPUŠČANJE, NAPREDEK, FINANCE, SLUŽBO, itd…SKRATKA VSE ŽIVLJENJE NA TEJ ZEMLJI-IZROČITI SVOJO POT GOSPODU, ON PELJE VSAKEGA ČLOVEKA POSEBEJ PO POTI, ZA KATERO JE ON NAREDIL NAČRT. RAVNE ČRTE DELA IZ NAŠIH KRIVIN itd….

      BOG JE REKEL:

      Kajti stanovitnost vam je potrebna, pa boste izpolnili Božjo voljo in tako dosegli, kar je obljubljeno (Hebrejcem 10,36).

      BREZ POTRPEŽLJIVOSTI IN VZTRAJNOSTI NE BOMO PREJELI BOŽJIH OBLJUB.

      UM JE BOJNO POLJE!

      LJUDJE, KI ŽIVIJO NIČEVOST LASTNIH MISLI, NE UNIČUJEJO LE SAMI SEBE, TEMVEČ POGOSTO PRINAŠAJO UNIČENJE TUDI DRUGIM OKOLI SEBE.

      NA PODROČJU UMA LAHKO ZMAGATE ALI PA IZGUBITE BITKO, KI JO JE ZAČEL SATAN.

      Satan želi ohraniti grehe in laži skrite v temi, SVETI DUH PA JIH ŽELI PRINESTI PRED LUČ IN SE SPOPRIJETI Z NJIMI, DA BI BILI LAHKO RESNIČNO SVOBODNI.

      • Miro says:

        Da bi lahko resnično zmagovali v duhovnem boju zoper hudobnega duha, zoper njegovo zapeljevanje in njegove laži, molimo k SVETEMU DUHU! Le ON in nihče drug, nam lahko podari resnično notranjo luč in moč, da bomo sposobni sprejemati in spolnjevati Božjo voljo. Naj nam Sveti Duh pomaga, da bomo po poti Božje volje hodili z ljubeznijo in veseljem, brez godrnjanja in jadikovanja!

        MOLIMO V ČAST IN SLAVO SVETEMU DUHU

        O Duh, ki prebujaš stvarstvo,
        preplavi svoje vernike v globino,
        izlij polnost milosti
        v srca, ki si jih ustvaril samo zase.
        Ti si tolažnik in zagovornik,
        ki ga je najvišji Oče dal otrokom,
        živi vir, ljubezen, ki vžiga,
        maziljenje, ki posvečuje in ozdravlja.
        Podeli tistim, ki te kličejo sedem darov,
        ti, prst Gospodove desnice,
        ki izpolnjuješ obljube prerokov
        in obdarjaš ustnice z novo besedo.
        Osvetli, oživi ume,
        v srca izlij voljo ljubiti,
        okrepi naše utrujene ude
        s tvojo zvesto, milo močjo.
        Poženi v beg starega sovražnika,
        hitro podeli mir z veseljem,
        tako da se bomo od tebe vodeni
        k pravemu življenju
        izognili čaru zla.
        Stori, naj prepoznamo dobrega Očeta
        v obličju njegovega Sina, ki je postal meso,
        in tebe, ki oba združuješ v ljubezni
        naj poslušamo in hvalimo ob vseh časih.
        Amen.

        Ta molitev je objavljena v knjigi Spev Duha (Raniero Cantalamessa),
        ki jo priporočam v branje in premišljevanje.

        • Miro says:

          10 MOČNIH OROŽIJ ZA BOJ PROTI HUDIČU (Aleteia)

          NAUČITE SE, KAKO SE UČINKOVITO IZOGNITI HUDIČEVIM PASTEM

          Kristjani vsak dan bijemo duhovne boje. Že Sveto pismo nas uči, da je naše življenje na zemlji nenehna bitka proti zlu, in nam priporoča, da se vedno pripravimo na to, kako se soočiti s hudičem.

          10 učinkovitih duhovnih orožij za vsakdanji boj s hudičevimi napadi:

          1. Imejte urejeno duhovno življenje
          2. Odločno zavrnite skušnjavo
          3. Prepoznajte sovražnika in prosite Boga za pomoč
          4. Boj proti opustošenju
          5. Boj proti lenobi
          6. Uporabite Jezusovo orožje v puščavi
          7. Poiščite duhovnega vodjo
          8. Uporabite zakramentale
          9. Priklic svetega nadangela Mihaela
          10. Priklic Marije

          O teh duhovnih orožjih več na https://si.aleteia.org/2021/03/14/10-mocnih-orozij-za-boj-proti-hudicu/

          Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!

          • Miro says:

            POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA

            »TREZNI BODITE IN BUDNI! VAŠ NASPROTNIK HUDIČ HODI OKROG KAKOR RJOVEČ LEV IN IŠČE, KOGA BI POŽRL. UPRITE SE MU, TRDNI V VERI.« (1 Pt 5,9)

            Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja