Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.
Zadnje objave – časovno
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Kristina na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Zahvale
- Kristina na Zahvale
- janez na Zahvale
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Kristina na Zahvale
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Kristina na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Zahvale
Stare objave
- julij 2025
- junij 2025
- maj 2025
- april 2025
- marec 2025
- februar 2025
- december 2024
- november 2024
- oktober 2024
- september 2024
- avgust 2024
- julij 2024
- junij 2024
- maj 2024
- april 2024
- marec 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- april 2023
- februar 2023
- januar 2022
- september 2021
- februar 2021
- oktober 2020
- julij 2020
- marec 2020
- februar 2020
- junij 2018
- maj 2018
- december 2017
- november 2017
- oktober 2017
- september 2017
- marec 2017
- december 2016
- julij 2016
- junij 2016
- maj 2016
- april 2016
- februar 2016
- januar 2016
- december 2015
- november 2015
- oktober 2015
- september 2015
- junij 2015
- maj 2015
- marec 2015
- februar 2015
- januar 2015
- september 2014
- julij 2014
- marec 2014
- februar 2014
- november 2013
- julij 2013
- junij 2013
- oktober 2012
- april 2012
- maj 2011
- marec 2011
- januar 2011
- junij 2009
- april 2009
- februar 2009
- november 2008
- oktober 2008
- junij 1981
Članki
Forumi (pogovori)
Povezave
- Audio Sveto pismo
- Družina
- Družina in življenje
- Eksegeza
- Emanuel
- Exodus TV
- Iskreni
- Jadro
- Kurešček
- Marija Pomagaj- Brezje
- Medjugorje organizirana romanja – romanje
- Međugorje
- Misijoni in misijonarji
- Mladi
- Mladi fest
- Mohorjeva družba
- Molitev-net-html
- Načrtovana nosečnost in splav
- Ognjišče
- Pomoč v sili
- Prenova v Duhu
- Redovi
- Rimokatoliška cerkev
- Romanje v Medžugorje
- Salve
- Škofije
- Stična mladih
- Sveto pismo – Biblija
- Vatikan
- Vrtnice JMS
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najustreznejšo izkušnjo, tako da si zapomnimo vaše nastavitve in ponavljajoče se obiske. S klikom na »Sprejmi« se strinjate z uporabo VSEH piškotkov. Lahko pa obiščete "Nastavitve piškotkov", da zagotovite nadzorovano privolitev.
Manage consent
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
Cookie | Duration | Description |
---|---|---|
cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PAPEŽ FRANČIŠEK: GOSPOD, DAJ MI SVOJ MIR, DAJ MI SVETEGA DUHA
»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo! V evangeliju današnjega bogoslužja Jezus, ko se poslavlja od svojih učencev med zadnjo večerjo, izreče neke vrste testament: ‘Mir vam zapustim’. In takoj za tem doda: ‘Svoj mir vam dam’ (Jn 14,27). Zaustavimo se pri teh dveh kratkih stavkih«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška, z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 6. nedeljo med letom.
Najprej mir vam zapustim. Jezus se poslavlja z besedami, ki izražajo ljubezen in vedrino. To pa počne v trenutku, ki je povsem nekaj drugega kot veder. Juda je odšel, da bi ga izdal, Peter ga bo zatajil, skoraj vsi pa ga bodo zapustili. Gospod to ve, pa vendar jim ne očita, ne uporablja strogih besed, ne izreka trdih govorov. Namesto, da bi pokazal vznemirjenost, ostane vljuden do konca. Neki pregovor pravi, da se umre tako, kot se živi. Zadnje Jezusove besede so pravzaprav bistvo njegovega življenja. Občuti strah in bolečino, vendar ne da prostor zameri in protestu. Ne pusti se zapasti v zagrenjenost, ne da si duška, ni nestrpen. Je v miru, takem miru, ki prihaja iz njegovega krotkega srca, v katerem je zaupanje. Od tu izvira mir, ki ga Jezus zapušča. Kajti drugemu ne moremo zapustiti mir, če ga nimamo v sebi. Ne moreš dati miru, če nisi v miru.
Mir vam zapustim. S tem Jezus pokaže, da je krotkost možna. On jo je utelesil ravno v najtežjem trenutku. Želi pa si, da se tako vedemo tudi mi, ki smo dediči njegovega miru. Hoče, da smo krotki, odprti, razpoložljivi za poslušanje, sposobni razelektriti spore in tkati soglasje. To je Jezusovo pričevanje in velja več kot tisoč besed in več kot številne pridige. Vprašajmo se, če mi, Gospodovi učenci, v krajih kjer živimo, se obnašamo tako, da pomirjamo napetosti in ugašamo spore? Se mi med trenji s kom, takoj odzovemo, vzrojimo ali pa znamo odgovoriti z nenasiljem ter s krotkimi besedami in dejanji? Vsakdo naj se vpraša, kako se odzove.
Takšna krotkost pa ni lahka. Koliko napora je potrebnega, da se na različnih nivojih razelektri napetost! Tukaj pa nam pride na pomoč Jezusov drugi stavek svoj mir vam dam. Jezus ve, da sami nismo sposobni ohraniti mir in je zato potrebna pomoč, dar. Mir je naše prizadevanje, predvsem pa je Božji dar. Jezus namreč pravi: »svoj mir vam dam; jaz vam ga dajem, a ne, kakor ga daje svet« (v. 27). Kaj je ta mir, ki ga svet ne pozna in nam ga Gospod podarja? Ta mir je Sveti Duh, Jezusov isti Duh. To je navzoč Boga v nas, to je »moč Božjega miru«. On, Sveti Duh je, ki razoroži srce in ga napolni z vedrino. On, Sveti Duh je, ki omehča trdoto in pogasi skušnjave, da bi napadali druge. On, Sveti Duh je, ki nas spomni, da so ob nas bratje in sestre in ne ovire ter nasprotniki. On, Sveti Duh je, ki nam da moč odpuščanja, sprave in ponovnega začetka. In z Njim se postane možje in žene miru.
Dragi bratje in sestre, noben greh, nobena zgrešenost, nobena zamera nam ne sme vzeti poguma, da z vztrajnostjo prosimo dar Svetega Duha, ki nam daje mir. Bolj ko čutimo, da je srce razburjeno, bolj ko v sebi čutimo vznemirjenost, nestrpnost, jezo, še bolj moramo prositi Gospoda za Duha miru. Navadimo se vsak dan reči: »Gospod, daj mi svoj mir, daj mi Svetega Duha«. To je lepa molitev. Skupaj jo izrecimo: »Gospod, daj mi svoj mir, daj mi Svetega Duha«. Nisem dobro slišal: »Gospod, daj mi svoj mir, daj mi Svetega Duha«. Prosimo ga tudi za tiste, ki živijo ob nas, za tiste, ki jih vsak dan srečamo, za voditelje narodov.
Marija naj nam pomaga sprejeti Svetega Duha, da bomo delavci za mir.
Povzeto po:
https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-05/papez-francisek-gospod-daj-mi-svoj-mir-daj-mi-svetega-duha.html
JEZUS PROSI ZA NAS. JEZUS JE DOBER ZAGOVORNIK IN BO OČETU POVEDAL ZAME. JEZUS JE PRVI ZAGOVORNIK, KI BO NATO POSLAL TOLAŽNIKA. KO IMAMO V ŽUPNIJI, DOMA, V DRUŽINI KAKŠNE PROBLEME, MORAMO PROSITI JEZUSA, NAJ PROSI ZA NAS – MOGOČE JE DANES PRILOŽNOST, DA PROSIMO, DA BI ZNALI V ŽIVLJENJU DELOVATI PO VZORU OČETA IN SINA IN SVETEGA DUHA
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 14,23-29)
Jezus je odgovoril in mu rekel: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To sem vam povedal med tem, ko še ostajam pri vas. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹ Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi.«
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+14%2C23-29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)
Bog Oče daje svojega ljubljenega sina za nas, da bi se ne pogubili.
Jezus torej prosi za nas. Jezus je dober zagovornik in bo Očetu povedal zame. Jezus je prvi zagovornik, ki bo nato poslal Tolažnika. Ko imamo v župniji, doma, v družini kakšne probleme, moramo prositi Jezusa, naj prosi za nas.
In kako Jezus danes prosi za nas? Ne govori veliko. Ne govori; ljubi. Nekaj je, kar danes počne Jezus; prepričan sem, da počne tole: Očetu kaže svoje rane. Jezus s svojimi ranami prosi za nas, kot da bi govoril Očetu: ‘Oče, to je cena zanje. Pomagaj jim, varuj jih. Tvoji otroci so, ki sem jih rešil, s tem.’ Sicer ne vem, zakaj bi Jezus po vstajenju imel častitljivo, prelepo telo. Ni imel modric, ni imel brazgotin od bičanja, a imel je pet ran. Zakaj jih je Jezus hotel ohraniti v nebesih? Zakaj? Da bi molil za nas. Da bi Očetu pokazal ceno: ‘To je cena. Sedaj jih ne pusti samih. Pomagaj jim.’
Verovati moramo v to, da Jezus v tem trenutku posreduje za nas pred Očetom, za vsakega med nami. In ko mi molimo, ne smemo pozabiti prositi Jezusa, naj moli za nas: ‘Jezus, prosi zame! Pokaži Očetu svoje rane, ki so tudi moje, so rane mojega greha. So rane mojega problema v tem trenutku.’ Jezus kot priprošnjik torej Očetu kaže svoje rane. In to danes, v tem trenutku. … Zaupati moramo v to Jezusovo molitev z njegovimi ranami pred Očetom.
In kaj dela Sveti Duh? Oče prav po Svetem Duhu oživi svojega Sina, ter mu da poveličano podobo. Sveti Duh je maziljenje, ki daje telesu mehkobo in lepoto Božjega življenja. Prav Sveti Duh je tisti, zaradi katerega je Sin po vstajenju tako čudovit, prenovljen, ohranja pa rane, s katerimi prosi za nas. Sveti Duh je duh življenja, po katerem Jezus prejema poveličano življenje, je maziljenje, po katerem se celijo grde brazgotine. Je kakor maziljenje z oljem, ki nas varuje pred sovražnikom.
Čemu vse te osebe, te vloge? Oče, ki se zdi najpomembnejši, je skrit za svojim Sinom, da bi ohranil svojo Očetovsko vlogo. Sina smo videli, Sina prejemamo. Sin bi se, človeško gledano lahko prevzel, ker je vse storil za nas in ga moremo pri vsaki maši celo užiti. A zato, da ohrani ponižnost, Sin brez Očeta ne more ničesar. Sveti Duh pa je nevidna prisotnost, izredna svoboda, ki se zdi, da uhaja vsakemu pogledu. V tem neomejenem delovanju pa je tih in blag, da ga komaj opazimo.
Mogoče je danes priložnost, da prosimo, da bi znali v življenju delovati po vzoru Očeta in Sina in Svetega Duha.
Da bi znali obvladovati pomembnost in moč, kot zmore to Oče, ki prepušča Sinu, da se pokaže.
Da bi znali biti pokorni kot Sin, ki se odpoveduje svoji volji in spolnjuje le voljo Očeta.
Da bi znali biti tihi in blagi kot Sveti Duh, pa čeprav je naše moči še dovolj.
Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
MOLITEV K SVETEMU DUHU
Pridi v mene, Sveti Duh,
Duh modrosti:
podari mi notranje oči in ušesa,
da me ne bodo vezala
na materialne stvari,
ampak vedno iskala duhovno realnost.
Pridi v mene, Sveti Duh,
Duh ljubezni: dolivaj vedno več
prave ljubezni v moje srce.
Pridi v mene, Sveti Duh,
Duh resnice: dovoli mi,
da dosežem spoznanje resnice
v vsej njeni polnosti.
Pridi v mene, Sveti Duh,
živa voda, ki priteka iz gore
za večno življenje:
daj mi milost, da pridem k tebi
občudovat obraz Očeta
v življenje in radost brez konca.
Amen.
Sv. Avguštin
PET SVETNIKOV, KI BODO V VAŠ DOM PRINESLI VESELJE IN HUMOR (Aleteia)
TI SVETNIKI SO TUDI DRUGE UČILI, NAJ BODO VESELI, IN TO CELO V PREIZKUŠNJAH
KRISTJANI NISMO ZELO ZNANI PO SVOJEM VESELJU, KAR JE VELIKA ŠKODA. VESELJE IN SMISEL ZA HUMOR STA BILA KLJUČNA ELEMENTA V ŽIVLJENJU MNOGIH SVETNIKOV – IN TI SO TUDI DRUGE UČILI, NAJ BODO RADOSTNI, CELO V ČASU STISKE.
Tudi papež Frančišek je poudaril podobno, ko je v svoji apostolski spodbudi Veselite in radujte se napisal: “Kar je bilo doslej rečeno, ni izraz zaviralnega, žalostnega, kislega, melanholičnega duha ali plitve podobe brez energije. Svetnik živi veselo in s smislom za humor. Ne da bi zgubil smisel za stvarnost, druge navdihuje s pozitivnim duhom in upanjem.”
O svetnikih, ki so to veselje izražali v svojem življenju, več na:
https://si.aleteia.org/2020/05/20/5-svetnikov-ki-bodo-v-vas-dom-prinesli-veselje-in-humor/
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
BOŽJA BESEDA O VESELJU, POTRPLJENJU, VZTRAJANJU …
»VESELITE SE V UPANJU, POTRPITE V STISKI, VZTRAJAJTE V MOLITVI, BODITE SOUDELEŽENI V POTREBAH SVETIH, GOJITE GOSTOLJUBJE. BLAGOSLAVLJAJTE TISTE, KI VAS PREGANJAJO, BLAGOSLAVLJAJTE IN NE PREKLINJAJTE JIH. VESELITE SE S TISTIMI, KI SE VESELIJO, IN JOKAJTE S TISTIMI, KI JOČEJO. DRUG O DRUGEM IMEJTE ISTO MIŠLJENJE, NE RAZMIŠLJAJTE O VISOKIH STVAREH, MARVEČ SE PRILAGAJAJTE SKROMNIM. NE IMEJTE SE V SVOJIH OČEH ZA PAMETNE. NIKOMUR NE VRAČAJTE HUDEGA S HUDIM.« (Rim 12, 12-17)
Daljši odlomek na: https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Rim+12+%2C12-17&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
LJUBEZEN JE TAKO SAMOUMEVNA, KAKOR ŽIVLJENJE IN DIHANJE
»LJUBITE SE MED SEBOJ KOT SEM VAS JAZ LJUBIL.« TE BESEDE NAM NE BI SMELE BITI LE LUČ, TEMVEČ TUDI PLAMEN, KI POUŽIVA SEBIČNOST, SAJ TA PREPREČUJE RAST SVETOSTI. JEZUS NAS JE LJUBIL DO KONCA, DO SKRAJNE MEJE LJUBEZNI – KRIŽA. LJUBEZEN MORA PRIHAJATI OD ZNOTRAJ – IZ NAŠE POVEZANOSTI S KRISTUSOM – BITI MORA IZLIV NAŠE LJUBEZNI DO BOGA. LJUBITI, TO BI NAM MORALO BITI TAKO OBIČAJNO KAKOR ŽIVLJENJE IN DIHANJE, DAN ZA DNEM, DO NAŠE SMRTI.
Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988
KRISTUS JE VSTAL OD MRTVIH, S SVOJO SMRTJO JE PREMAGAL SMRT IN MRTVIM DAL ŽIVLJENJE (Bizantinska liturgija, velikonočni troparij)
Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
Katekizem katoliške Cerkve:
639 Skrivnost Kristusovega vstajenja je stvaren dogodek, ki je imel zgodovinsko ugotovljene pojavnosti, kakor priča Nova zaveza. Že sv. Pavel more pisati Korinčanom okoli leta 56: “Izročil sem vam predvsem to, kar sem tudi prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v knjigah Svetega pisma. Pokopan je bil. Tretji dan je vstal, kakor je v knjigah Svetega pisma. Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim” (1 Kor 15,3-4). Apostol govori tu o živem izročilu vstajenja, ki je zanj zvedel po spreobrnjenju pred vrati Damaska (prim. Apd 9,3-18).
Prazen grob
640 “Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal” (Lk 25,4-6). V okviru velikonočnih dogodkov je prva sestavina, ki jo srečamo, prazen grob. Ta ni sam na sebi neposreden dokaz. Odsotnost Kristusovega telesa v grobu bi se dalo razlagati tudi drugače (prim. Jn 20,13; Mt 28,11-15). Kljub temu pa je prazni grob sestavljal za vse bistveno znamenje. Ko so ga učenci odkrili, je bil to prvi korak k priznanju dejstva vstajenja. Tako so storile najprej svete žene (prim. Lk 24,3.22-23), nato Peter (prim. Lk 24,12). “Učenec, ki ga je Jezus ljubil” (Jn 20,2) pribije, da je tedaj, ko je stopil v prazni grob in odkril “povoje na tleh” (Jn 20,6), “videl in veroval” (Jn 20,8). To predpostavlja, da je v stanju praznega groba (prim. Jn 20,5-7) ugotovil, da odsotnost Jezusovega telesa ni mogla biti človeško delo in da se Jezus ni le vrnil v zemeljsko življenje, kakor se je zgodilo z Lazarjem (prim. Jn 11,44).
Prikazovanja Vstalega
641 Marija Magdalena in svete žene, ki so prišle dokončno mazilit Jezusovo telo (prim. Mr 16,1; Lk 24,1), ki je bilo pokopano v naglici zaradi nastopa sobote na veliki petek zvečer (prim. Jn 19,31.42), so se prve srečale z Vstalim (prim. Mt 28,9-10; Jn 20,11-18). Tako so bile žene prve znanilke Kristusovega vstajenja za same apostole (Lk 24,9-10). Njim se Jezus pokaže zatem, najprej Petru, nato dvanajsterim (prim. 1 Kor 15,5). Peter, ki je poklican, da utrdi v veri svoje brate (prim. Lk 22,31-32), vidi torej Vstalega pred njimi in prav na njegovo pričevanje se sklicuje občestvo: “Gospod je res vstal in se prikazal Simonu” (Lk 24,34.36).
Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-zgodovinski-in-presezni-dogodek/
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
POST, KI GA ŽELI BOG OD NAS JE V SPREJEMANJU KRIŽA RAZPETOSTI
Naj nas še tako boli naša neuspešnost v zakonskem življenju, v družbenem življenju, na tem ali onem osebnem področju, ničesar ne bomo rešili zgolj z zunanjim postom. Post, ki ga želi Bog od nas je v sprejemanju križa razpetosti. Nositi nemoč in hrepenenja v sebi. Živeti z neizpolnjenostjo in hrepeneti po popolnosti. Ne oddaljujmo se od Boga z logiko vedno novih poskusov, da bi bila Cerkev uspešna, da bi bile klopi polne. Ne slepimo se z uspešnostjo raznih akcij, pa naj se zdijo še tako pobožne in učinkovite (40 dni brez alkohola, Fiat 90, Exudus 90, in razne privlačne maše). Jezus ne prinaša logike uspeha, ne pozna zgodbe o uspehu, pozna pa zgodbo o jaslih in križu, o ponižnosti in trpljenju. To je zgodba pravega posta, to je pot postnega časa, pot kristjana, ki želi živeti polno, na zemlji za nebesa. Ni lahko nositi v sebi nebesa in ostajati na zemlji, a to je veličina Jezusove zmage. Samo takšna je lahko zmaga kristjana, tj. zmaga križa!
https://mirenski-grad.si/sl/evangelij-in-pridiga/p01-puscava-zveri-angeli/
RAZMIŠLJAJMO KAJ JE BISTVO, KAR RES ŽELI JEZUS OD NAS.
Postiti se od hrane in delati kljukce-to sem naredil, moliti cele dneve ne da bi bili v molitvi povezani z Bogom, hoditi na romanja itd, itd..
BISTVO ŽIVLJENJA, KI JE TRDNO POVEZANO Z BOGOM JE IZPOLNJEVANJE NJEGOVE VOLJE, NE SVOJE.
NJEGOVO VOLJO BOMO LAHKO IZPOLNJEVALI, ČE SE BOMO NJEMU IZROČILI IN GA POSLUŠALI, KAJ ŽELI OD NAS , KAKŠEN NAČRT IMA ZA NAS, BISTVO JE ŽIVETI Z BOŽJO BESEDO VSAK DAN. BITI PONIŽNI!
GOSPOD IMA ZA VSAKEGA ČLOVEKA DRUGAČEN NAČRT IN DRUGAČNO POT. PREPUSTITI SE NJEMU, SPREJETI NJEGOV KRIŽ, TRPLJENJE, KI GA JE POTREBNO PREŽIVETI.
BOG OČE TUDI SVOJEMU SINU NI PRIZANESEL, DA NE BI TRPEL.
Ljudje smo slabotni, iščemo razne izhode, oz. lažjo pot, vse drugo bi rajši naredili, kot pa se sprijaznili s trpljenjem.
PRENAŠATI TRPLJENJE NA SVETU BREZ BOŽJE POMOČI JE RES PEKEL.
BOG JE REKEL:
Ali mislite, da Pismo v prazno pravi: »Bog do ljubosumnosti hrepeni po Duhu, ki ga je naselil v nas.« 6 Toda on daje večjo milost, zato Pismo pravi:
Bog se prevzetnim upira,
ponižnim pa daje milost.
7 Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil. 8 Približajte se Bogu in se vam bo približal. Umijte si roke, grešniki, in očistite si srca, vi, ki ste v duši razdvojeni. 9 Začutite svojo nesrečo, žalujte in jokajte; vaš smeh naj se spremeni v žalost in veselje v potrtost. 10 Ponižajte se pred Gospodom in povišal vas bo (Jak 4,5-7).
MOLITEV
Gospod Bog,
kot tvoji učenci razumemo,
da moramo vsi sprejeti in nositi križ.
Vemo, da lahko na križ gledamo na tri načine:
lahko prosimo, da nam ga ne pošlješ,
lahko prosimo, da nam ga olajšaš in
lahko prosimo, da nam daš dovolj moči,
da ga pogumno sprejmemo in nosimo.
Če bi nas kdaj zadel zelo težak križ,
nam daj dovolj poguma,
varuj nas malosrčnosti in obupa.
Po svojem križu, s katerim si nas odrešil,
nam utrdi vero v svojo ljubečo skrb za nas.
Navdihuj nas, da bomo sočutni s trpečimi.
(vir: Ognjišče)
MOLIMO TE KRISTUS IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!
ZAKAJ OBSTAJA TRPLJENJE? (Aleteia)
ZNATI TRPETI POMENI ZNATI ŽIVETI
Jezus nam je pokazal pomen trpljenja. Nihče ni trpel kot on in nihče se ni znal tako kot on s trpljenjem soočiti in mu dati presežen pomen.
Nekega dne je francoski pisatelj nizozemskega rodu Karl Huysmans med pištolo in križem izbral razpelo. Dejstvo, da je Jezus trpel kot nihče doslej, četudi je bil Bog in svet, kaže na to, da trpljenje ni kazen.
BOG NE ŽELI, DA TRPIMO
Dokaz za to, da Bog noče trpljenja in ga nikomur ne pošilja za kazen, ter močno znamenje, da je Božje kraljestvo že med nami, so bila Jezusova ozdravljenja, čudeži in izganjanje hudega duha, se pravi zmage nad zlom in nad trpljenjem.
Nekateri se sprašujejo, kako Bog dopušča toliko nesreče.
Katoliški odgovor na vprašanje trpljenja sta jasno podala sveti Avguštin (umrl leta 430) in sveti Tomaž Akvinski (umrl leta 1274): “Obstoj zla ni posledica pomanjkanja moči ali dobrote Boga, ampak ravno nasprotno. Bog dopušča zlo, ker je dovolj vsemogočen, da iz zla naredi dobro.” (STh I, c. 22, a. 2, ad 2)
“Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” (Rim 8,28)
STVARI LAHKO DOJEMAMO KOT DOBRE IN SLABE
Bog, ki je popoln, ne more povzročati zla, bolj je njegova stvaritev tista, ki se lahko zmoti, saj ni popolna kot njen Stvarnik.
Po drugi strani je zlo lahko tudi v slabi rabi stvari. Nož je dober v rokah kuharja in slab v rokah morilca …
Človeško trpljenje je predvsem sad greha. Sveti Pavel je rekel, da je “plačilo za greh namreč smrt”. (Rim 6,23)
Naše napake povzročajo trpljenje tudi pri naših potomcih. Sinovi sicer ne dedujejo grehov staršev, vendar lahko trpijo zaradi njihovih posledic.
SMISEL TRPLJENJA
Papež Janez Pavel II. je 11. februarja 1984 v apostolskem pismu o trpljenju zapisal: “Smisel trpljenja je tako globok, da presega človeka samega. Človekovo trpljenje je tista točka njegovega življenja, v kateri ga skrivnostna ‘usoda’ vabi, da se dvigne nad samega sebe. Zdi se, da je trpljenje del presežnosti človeka.” (Salvifici Doloris, št. 2)
Gospod je človeka naredil svobodnega, pametnega, občutljivega, dal mu je voljo in spomin zato, da bi postal “velik”, vreden in plemenit. Bog dopušča, da človek reče ne, sicer bi to pomenilo, da ni svoboden in bi bil samo robot, lutka ali stvar na daljinsko upravljanje. Bog pa tega ne želi.
Bog ni pokroviteljski, ampak je oče in zato ne pokriva napak svojih sinov. Takšen je zakon pravičnosti; kdor se zmoti, mora prevzeti odgovornost za svoje napake. “Bog ni naredil smrti, on se ne veseli propada živega.” (Mdr 1,13)
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/02/04/zakaj-obstaja-trpljenje/
V razmislek še naslednji članek:
SKRIVNOST, KI VAM BO SPREMENILA ŽIVLJENJE
TRPLJENJE JE NEIZOGIBNO, ZATO GA MORAMO OSMISLITI, GA SPREJETI IN IZROČITI, ČEPRAV GA NE RAZUMEMO
ZAUPAJ V GOSPODA Z VSEM SVOJIM SRCEM, NA SVOJO RAZUMNOST PA SE NE ZANAŠAJ. NA VSEH SVOJIH POTEH GA SPOZNAVAJ IN ON BO URAVNAVAL TVOJE STEZE” (Preg 3,5-6).
Katoličani imamo neusahljiv vir milosti, ki nas čaka v evharistiji in v branju ter premišljevanju Božje besede. Prepoznati moramo duhovno silo, ki nas usmerja k milosti. Brez nje smo kot nezalivano cvetje, ki se sčasoma posuši.
Tomaž Kempčan je v svoji čudoviti knjigi Hoja za Kristusom – to knjigo je imel moj umirajoči oče ob svojem vzglavju – napisal nekaj stavkov, ki jih je oče podčrtal in ob njih človeku zatrepeta duša:
“Zakaj se bojiš vzeti križ, ki te vodi v Kraljestvo? Na križu je rešitev, na križu je življenje, na križu je obramba pred nasprotniki na križu je izliv nadnaravne nežnosti, na križu je trdnost duše, na križu je veselje duha, na križu je kompendij vseh kreposti in na križu je popolnost svetosti. Samo na križu je odrešenje za dušo in upanje v večno življenje!”
Trpljenje je neizogibno, zato ga moramo osmisliti, ga sprejeti in ga izročati, čeprav ga ne razumemo.
SKRIVNOST V SVETEM PISMU
Da bi to dosegli, potrebujemo gotovost vere, duhovno trdnost, ki jo pridobimo s tem, kar nam je vedno na dosegu roke. To je skrivnost, ki jo želim deliti z vami. “Ko me popade malodušje, molim in dvomi se razpršijo in vse je spet dobro.”
Ni nekaj, kar bi odkril jaz, ampak se nahaja v Svetem pismu. V njem so ključi do sreče, ki so vsem na dosegu. Odpreti moraš Sveto pismo in prebrati: “Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete.” (Ef 6,18)
ZARES?
Včasih mi pišejo bralci in me sprašujejo, zakaj bi sploh molili, ker se zdi, da je zaman. Resnica je, da se to res samo “zdi”, kajti ni tako.
Pri Bogu je vsaka stvar ob svojem času, zato moramo biti potrpežljivi in vztrajati. Odgovorim jim: “Najpomembneje je zaupati v Gospoda.” Bog naše molitve vedno posluša z usmiljenjem in veseljem.
Če vam je težko moliti, delim z vami še eno skrivnost, ki nam jo je prenesla sveta Terezija Deteta Jezusa: “Veš, kaj pomeni moliti?” In pojasni: “Z ljubeznijo se obračati na tistega, za katerega vemo, da nas ljubi.”
Kako preprosto, kajne? Svet zelo potrebuje vaše molitve. Vztrajajte v molitvi. Pogum! Bog vas blagoslovi in varuj!
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/05/16/skrivnost-ki-vam-bo-spremenila-zivljenje/
Vztrajajmo torej v molitvi. In da bomo na naši življenjski poti deležni Božjega blagoslova in celovitega gledanja – GLEDANJA V BOŽJI LUČI – na rojstvo, življenje, ljubezen, veselje, trpljenje, smrt, vstajenje, odrešenje …, se vsak dan priporočajmo Svetemu Duhu. Svet resnično zelo potrebuje vztrajnih molilcev »v duhu in resnici«!
PRIDI, SVETI DUH
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Ja g. Miro res je, o smislu trpljenja je potrebno da govorimo med drugim tudi zaradi tega, da se ne bi ponavljalo obsojanje ljudi, ki govorimo o trpljenju. SVETI DUH naj razsvetljuje nas in vodi, posebej pa še tiste, KI ŠE NE MOREJO RAZUMETI IN SPREJETI RESNICE!
DA NE BI BILO TO … DA NE BI BILO ONO … ŠE VEDNO JE KAR NEKAJ POMISLEKOV GLEDE DUHOVNE POTI, HKRATI PA TUDI JADIKOVANJA, SKRBI …. TO JE ČLOVEŠKO, BOGU HVALA ZA VSA ISKANJA! KER SMO LJUDJE DUHOVNO SLABOTNI, KOT JE BILO ŽE VEČKRAT ZAPISANO, SE ŠE IN ŠE PRIPOROČAJMO SVETEMU DUHU ZA NJEGOVO POMOČ IN VODSTVO, DA BOMO SPOLNJEVALI BOŽJO VOLJO. MOLIMO, NAJ NAS SVETI DUH UVEDE V EVANGELJSKE SKRIVNOSTI. TE SO POVZETE IN SKLADNO POVEZANE V ŠTIRIH DELIH SVETEGA ROŽNEGA VENCA. TO ODLIČNO PREMIŠLJEVALNO MOLITEV NAM NENEHNO PRIPOROČA SAMA PREBLAŽENA DEVICA MARIJA!
O POSAMEZNIH SKRIVNOSTIH ROŽNEGA VENCA GLEJ NA:
http://www.molitev.net/molitev/rozni-venec
MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!
KAKO NAPREJ NA NAŠI DUHOVNI POTI? PO MARIJI K JEZUSU!
V to prečudovito skrivnost nas uvaja tudi naslednja molitev:
O MATI MARIJA, VODI NAS!
O sveta Mati,
ti si v veri in češčenju Cerkve
tolažilna luč milosti vernim srcem.
V tebi, Marija, je uresničeno,
kar je Najvišji sklenil od začetka.
Lahko bi bil prišel odet v nebeško slavo;
toda grešili smo, zato je prišel
v onemoglosti, ne v moči.
In tebe, Marija, mojstrovino svojih rok,
je okrasil z najsijajnejšo lepoto,
kar jih je podelil stvarem,
in te postavil pred nas,
kakor je skladno z našim zemeljskim stanjem.
Tako nam, ljubezniva Mati,
govoriš z vsem svojim bitjem
o večnem Bogu kakor jutranja zarja,
ki je tvoj simbol.
Tvoja podoba odseva čistost in mir
in nas dviga k nebesom.
Poslanka prave luči si
in upanje romarjev na zemlji:
vodi nas tudi poslej, kakor si nas vodila doslej!
Iz te temne noči, skozi to strahotno zmedo
nas vodi k Jezusu, vodi nas domov!
O Marija, naj se učim pri tebi,
kako je treba ljubiti svojce!
Čeprav je bilo tvoje srce samo Jezusovo,
si bila dobra do vseh
in si svojo ljubezen izkazovala vsem.
Marija, pomagaj mi, da bom postal deležen
vsaj majhnega dela tvoje nebeške čistosti,
resnične dušne čistosti in lepote,
da bi se moje srce okrepilo in postalo zmožno
zveste ljubezni do Boga
in do vsega, kar je njega vredno!
John Henry Newman
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
16 VZORCEV PRIPRAV NA SPOVED
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Priloženo pošiljam lepo obrazloženo in slikovno podprto pripravo – spraševanje vesti ZA SPRAVO Z BOGOM ZA SVETO SPOVED.
http://dd.sgv.si/files/2017/11/16-VZORCEV-PRIPRAV-NA-SPOVED.pdf
GREH IZGUBI SVOJO MOČ, KO JE POSTAVLJEN V BOŽJE ROKE
Greh izgubi svojo moč, ko je postavljen v Božje roke. Dokler ni, pa muči človeka; mu
vsiljuje zavest nepopolnosti, zavest nevrednosti, božje oddaljenosti, osamljenosti,
nesmisla se truditi…. Spoved je način, kako Bogu odpreti srce in tudi preko greha stopiti
bližje k njemu. Ni Bog težava, mi smo problem – ko zapiramo pot Svobode samemu sebi ( Priprava na spoved).
ČLOVEK, KI SE ODDALJUJE OD BOGA IN NE ŽELI SODELOVATI Z NJIM OB TRPLJENJU DRUGIH NI SPOSOBEN OBČUTITI BOLEČINE IN ŽALOSTI.
KRIŽANA LJUBEZEN NAJ ME OBJAME
Gospod Jezus Kristus,
Zveličar in Odrešenik,
pred svojo ubogo
dušo želim postaviti tvoj križ,
da bom znova
nekoliko bolje
razumel in si vzel k srcu,
kar si storil in trpel zame,
in za koga si trpel.
Kralj src,
tvoja križana ljubezen naj objame
moje slabotno, ubogo, utrujeno
in turobno srce.
Daj mu notranjo občutljivost zate.
Prebudi v meni to, kar v sebi pogrešam:
delež pri tebi, ljubezen do tebe,
resnost in zvestobo, s pomočjo katerih
bom vztrajal v gledanju
tvojega svetega trpljenja in smrti.
(Karl Rahner)
NAJLEPŠI BIBLIČNI CITATI O PONIŽNOSTI
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
PONIŽNOST JE NUJNA, DA IZPOLNIMO BOŽJO VOLJO
PONIŽNOST POMENI SPREJETI DEJSTVO, DA NIMAMO ODGOVOROV NA VSA VPRAŠANJA, AMPAK JIH POZNA LE BOG. SAMO TAKO JE MOGOČE, DA TO PRIZNAMO IN SE ODPREMU NJEMU. IN LE TAKO JE MOGOČE, DA IZPOLNIMO BOŽJO VOLJO NAMESTO SVOJE
BOG ŽELI PONIŽNE LJUDI, KI BI SPREJELI NJEGOVO NAROČILO IN OPRAVILI NJEGOVO DELO
VSAK OD NAS IMA EDINSTVENO MESTO V BOŽJEM NAČRTU IN ZA URESNIČITEV TEGA POSLANSTVA JE POTREBNA PONIŽNOST
BOG CENI, ČE SE SAMI ODLOČIMO, DA SE BOMO UKLONILI NJEGOVO VOLJI IN IZPOLNILI NAČRT, H KATEREMU NAS KLIČE
BOG PONIŽUJE
ČE NAS BOG POTREBUJE, NAS BO PONIŽAL. REČENO NAM JE, DA BOG “PONIŽUJE IN POVIŠUJE (1 Sam 2,7)
“Gledam pa na tistega, ki je ponižen, ki je potrt v duhu in se trese pred mojo besedo.”
Iz 66:2
“Sam sebe je ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu.”
Flp 2,8
Sveto pismo nam trikrat pravi, da “Bog daje milost ponižnim” (Preg 3,34; 1 Pet 5,5; Jak 4,6).
https://operando.org/najlepsi-biblicni-citati-o-poniznosti/
Skozi trpljenje Bog očiščuje človeka, ga usposablja za nalogo na svetu, ki jo mora človek opraviti. Vendar ljudje smo zelo slabotni, velikokrat so popolni begi od trpljenja, bežanje pred življenjskimi situacijami, namesto, da bo jih sprejeli, se soočili z njimi in skupaj v sodelovanju z BOGOM DOŽIVELI ZMAGO! ČLOVEK, KI VIDI SAMO NAPAKE IN SLABOSTI PRI DRUGEM ČLOVEKU, TUDI PRI ZAKONCU, LETA OD ENEGA ČLOVEKA DO DRUGEGA IN IŠČE SREČO PRI LJUDEH, POZABLJA, DA JE PRI LJUDEH NI, POPOLNOST IN SREČA JE SAMO V GOSPODU. ČLOVEK LAHKO PRENAŠA TRPLJENJE SAMO Z BOŽJO MILOSTJO!
KDOR BEŽI OD TRPLJENJA BO TEŽKO OKUSIL KAJ JE ČUDOVITA ZMAGA GOSPODA, ŽIVLJENJE V IZOOBILJU ZA KATEREGA JE JEZUS PRELIL KRI, DA BI GA MI LAHKO PREJELI! GOSPOD DELI MILOSTI PO PRESTANEM TRPLJENJU.
JEZUS DAJE NAVODILA VSAK DAN, POTREBNO JIH JE SPREJETI, UBOGATI IN Z NJIM SODELOVATI.
V SVETIŠČU TRPLJENJA
Danes popoldne
sem v bolnišnici obiskal nekega bolnika.
Moral sem od oddelka do oddelka
skozi to mesto trpljenja in ugibal,
kakšne drame skrivajo ti svetli zidovi
in cvetje na tratah.
Moral sem skozi prvo dvorano;
hodil sem po prstih in iskal svojega bolnika,
z očmi sem se narahlo dotikal
ležečih kot bolničar nežno otipava
rano, da ne bi povzročil bolečine.
Prav nič dobro se nisem počutil,
kot zbegan vpeljanec v skrivnostnem templju,
kot pogan v ladji kake cerkve.
Prav na koncu druge dvorane sem našel
svojega bolnika in momljal sem pred njim
in nisem vedel, kaj naj mu rečem.
Gospod, trpljenje me teži, tlači me.
Ne morem razumeti, zakaj ga pustiš.
Zakaj, Gospod?
Zakaj mora trpeti ta nedolžni otrok,
ki zaradi strašne vročine že en teden ječi?
Ta mož, ki se že tri dni in tri noči bori s smrtjo
in kliče svojo mater?
Ta žena, ki ima raka in se je v enem mesecu
postarala za deset let?
Ta delavec, ki je padel z zidarskega odra
in je kot polomljena lutka
pri manj kot dvajsetih letih?
Ta tujec, uboga osamljena para,
ki ga je ena sama gnojna rana?
To dekle v mavcu,
ki je že trideset let prikovano na desko?
Zakaj, Gospod? Ne razumem.
Zakaj je na svetu to trpljenje, ki zadaja rane,
ki zapira srca, ki izziva k uporu, ki ljudi stre?
Zakaj to pošastno in ostudno trpljenje,
ki udarja na slepo in se nič ne opravičuje;
po krivici pade na dobrega
in prizanaša hudobnemu?
Ko se zdi, da se je umaknilo,
ker ga je znanost odpodila,
se vrne z drugačnim obrazom,
ki je še močnejši in zahrbtnejši.
Ne razumem.
Trpljenje je ostudno in bojim se ga.
Zakaj morajo trpeti prav ti in ne drugi?
Zakaj ti in ne jaz?
Dragi otrok, trpljenja nisem hotel jaz,
tvoj Bog, ampak ljudje.
Vnesli so ga na svet, ko so vanj prinesli greh,
kajti greh je nered in nered povzroča bolečino.
Vsakemu grehu, veš,
odgovarja nekje in ob določenem času
na svetu neko trpljenje.
In več ko je greha, več je tudi trpljenja.
Toda prišel sem jaz
in vzel sem nase vse vaše trpljenje,
ko sem sprejel nase vse vaše grehe,
vzel sem ga in vse trpel prej ko vi.
Prevrednotil sem ga,
spremenil in naredil iz njega zaklad.
Trpljenje je res še zlo, vendar zlo,
ki ni brez koristi,
kajti iz vašega trpljenja sem naredil
Odrešenje.
(Michel Quoist)
MOLIMO TE KRISTUS IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!
RAZMIŠLJANJE PO ČLOVEŠKO ALI PO BOŽJE?
https://revija.ognjisce.si/pisma/18042-razmisljanje-po-clovesko-ali-po-bozje
KRISTUSOV SODELAVEC
VSAK IZMED NAS JE KRISTUSOV SODELAVEC, MLADIKA NA TRTI. KAJ TOREJ VAM IN MENI
POMENI, BITI KRISTUSOV SODELAVEC? POMENI, DA PREBIVAMO V NJEGOVI LJUBEZNI, DA
OBČUTIMO NJEGOVO VESELJE, ŠIRIMO NJEGOVO USMILJENJE, DA SMO PRIČA NJEGOVE
PRISOTNOSTI V SVETU.
Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988