Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    24. maja, 2022 at 17:40

    SVATBA V GALILEJSKI KANI – KARKOLI VAM REČE STORITE – V ČUDEŽU, STORJENEM V KANI, LAHKO OPAZIMO JEZUSOVO DEJANJE NAKLONJENOSTI DO MLADOPOROČENCEV, ZNAMENJE BOŽJEGA BLAGOSLOVA NAD ZAKONOM. LJUBEZEN MED MOŽEM IN ŽENO JE TOREJ DOBRA POT, KAKO ŽIVETI EVANGELIJ, OZIROMA SE Z VESELJEM PODATI NA POT SVETOSTI. TODA ČUDEŽ V KANI SE NE TIČE SAMO MLADOPOROČENCEV. VSAK ČLOVEK JE POKLICAN V SVOJEM ŽIVLJENJU SREČATI SE Z GOSPODOM!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 2,1-11)

    Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« In Jezus ji je dejal: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina in mu rekel: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+2%2C1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Mati je Sinu omenila, da je zmanjkalo vina in Jezus potem, ko ji je odgovoril, da še ni prišla njegova ura, je kljub vsemu sprejel njeno spodbudo in podaril mladoporočencema najboljše vino vsega slavja.

    V čudežu, storjenem v Kani, lahko opazimo Jezusovo dejanje naklonjenosti do mladoporočencev, znamenje Božjega blagoslova nad zakonom. Ljubezen med možem in ženo je torej dobra pot, kako živeti evangelij, oziroma se z veseljem podati na pot svetosti.

    Toda čudež v Kani se ne tiče samo mladoporočencev. Vsak človek je poklican v svojem življenju srečati se z Gospodom. Krščanska vera je dar, ki ga prejmemo s krstom in ki nam omogoči srečanje z Bogom. Vera pa gre, kakor v vsaki pristni izkušnji ljubezni, skozi obdobja veselja in bolečine, svetlobe in teme. Pripoved o svatbi v Kani nas vabi, da odkrijemo, da se nam Jezus ne predstavlja kot sodnik, ki je takoj pripravljen obsoditi naše krivde, ali kot poveljnik, ki zahteva, da slepo izpolnjujemo njegove ukaze. Razodeva se namreč kot Odrešenik človeštva, kot brat, kot starejši brat, kot Očetov Sin, kot Tisti, ki odgovarja na pričakovanja in obljube veselja, ki jih ima v srcu vsak od nas.

    Na tak način pa more Gospod dati tudi posebno poklicanost v duhovnem poklicu.

    Torej se lahko vprašamo: a zares poznam takšnega Gospoda? Ga čutim ob sebi, blizu v svojem življenju? Mu odgovarjam z valovno dolžino tiste njegove poročne ljubezni, ki jo vsak dan razodeva vsem? Gre namreč zato, da se spoznamo, da nas Jezus išče ter vabi narediti mu prostor v globini svojega srca. Na tej poti vere nismo prepuščeni sami sebi. V dar smo namreč prejeli Kristusovo Kri. Veliki kamniti vrči, katere je Jezus naročil napolniti z vodo, da jo bo spremenil v vino, so znamenje prehoda iz stare v novo zavezo, kjer smo namesto vode za obredno umivanje prejeli Jezusovo Kri, ki se preliva na zakramentalni način v evharistiji in na krvav način med trpljenjem na križu. Zakramenti, ki izhajajo iz velikonočne skrivnosti, nam vlivajo nadnaravno moč in nam omogočajo okušati brezmejno Božje usmiljenje.

    Devica Marija, ki je zgled premišljevanja Gospodovih besed in dejanj, nam pomaga z vero odkriti lepoto in bogastvo evharistije ter drugih zakramentov, ki ponavzočujejo zvesto Božjo ljubezen do nas. Tako se bomo lahko vedno bolj zaljubili v Gospoda Jezusa, našega Ženina in mu šli naproti s prižganimi svetilkami naše vesele vere ter postali tako v svetu njegovi pričevalci.

    Pomislim na Marijo in vidim, kako je bila budna. Ob pogledu nanjo nimam občutka kakršne koli napetosti in nemira, a najbrž ji lahko pripišemo pravo budnost.

    Marija je takoj opazila, da je zmanjkalo vina. Najbrž ni bila med najbolj žejnimi, verjetno pa je bila med najbolj budnimi. Zato je rekla Jezusu: Vina nimajo! Kot bi hotela reči: Pomagati moramo gostitelju!

    V Mariji ne doživljam nobene panike in nepotrebnega strahu. V njej je le jasna misel, da mora življenje jemati z vso odgovornostjo. Če podrobneje pogledamo, nas lahko Marijin zgled vabi k budnosti na treh področjih:

    Budni moramo biti na božja sporočila. Bog je vedno njen sopotnik in z njim je neprestano v dialogu. Ob njem odkriva svojo poklicanost in način njene uresničitve.

    Budni moramo biti na sporočanje bližnjega. Biti buden v odnosu z bližnjim, da bi mu ne delali krivice, da bi ne bili nasilni in ga ne bi odvračali od poti, ki jo je zanj pripravil Bog.

    Budni moramo biti do potreb in stisk bližnjih.

    Budnost, katere zgled je Marija, je danes še toliko bolj potrebna, ker živimo v družbi, ki se na vse zgoraj omenjeno očitno požvižga. Družba Boga noče priznati, kaj šele, da bi bila pozorna na njegovo govorico. Vodilo vsega so ugodje, slava in moč.

    Prav tako se družba v veliki meri požvižga na sporočanje bližnjega, saj je za budnost potrebna vedno tudi odpoved in premislek nad svojimi željami in hotenji. A prav slednje postavlja družba za vodilo.

    Naj nas Marija vabi k večji pozornosti na božje sporočanje, k bolj zavzetemu dialogu z bližnjimi in k odgovornejšemu odnosu do ljudi v najrazličnejših stiskah. Na tak način bomo tudi odkrivali in potem imeli dovolj duhovnih poklicev.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

    Odgovori
  2. Miro says:
    24. maja, 2022 at 14:20

    ČASTITE MARIJO, TO VSEM PRIPOROČAM

    DON BOSKO ME JE NAUČIL LJUBEZNI IN ZATEKANJA K MARIJI S TEM, KO PRAVI:

    »Neštete milosti so prejeli in še prejemajo tisti, ki se zatekajo po pomoč k Mariji in jo kličejo z imenom Pomočnica kristjanov. Častite Marijo, to vsem priporočam. V nebesih veliko premore. Njen Božji sin ji podeli, karkoli ga prosi. Govorim vam iz lastne izkušnje in vam na vso moč priporočam, moj nasvet naj se vam vtisne globoko v srce. Kličite pogosto na pomoč Marijo z besedami: Marija, pomočnica kristjanov, prosi za nas! Tako kratka je ta molitev, a vendar tako zelo uspešna. Tolikim sem jo že svetoval in vsi ali skoraj vsi so izjavili, da so bili uslišani … vtisnite si globoko v srce te besede: Marija, pomočnica kristjanov, prosi za nas. Ponavljajte jih v vsaki skušnjavi, vsaki potrebi, vsaki stiski. Obljubljam vam, da bo hudobni duh premagan. Kadarkoli potrebujete duhovno milost, kličite Marijo z besedami: Marija, pomočnica kristjanov, prosi za nas; in uslišani boste.«

    Danes se lahko vsi mi zatekamo k don Bosku, ki je naš velik priprošnjik v nebesih. Izkoristimo to življenjsko priložnost, ko je prišel med nas. Obiščimo njegove relikvije in v molitvi predenj položimo vse naše zahvale in prošnje. Verujmo v to, da smo vsi skupaj del istega občestva, Cerkve, in pogumno posnemajmo njegov zgled!

    Tadej Janež

    Povzeto po: https://www.fma.si/castite-marijo-to-vsem-priporocam/

    Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

    Odgovori
  3. Miro says:
    24. maja, 2022 at 8:27

    SLOVESNI PRAZNIK MARIJE POMOČNICE KRISTJANOV – MARIJA POMAGAJ

    V KATOLIŠKI CERKVI 24. MAJA OBHAJAMO PRAZNIK MARIJE POMOČNICE KRISTJANOV OZ. MARIJE POMAGAJ. V SLOVENIJI JE SLOVESNI PRAZNIK, SAJ JE MARIJA POMOČNICA KRISTJANOV GLAVNA ZAVETNICA DRŽAVE.

    K nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje.

    Na praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja, spovednika, vzeli pa so mu tudi brevir, knjige in pisala.

    Leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888), ustanovitelj salezijancev, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo.

    Praznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku.

    Po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, saj so pred njo molili številni verniki, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/praznik-marije-pomocnice-kristjanov-marija-pomagaj

    Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      24. maja, 2022 at 8:34

      KAKO JE JANEZ BOSKO MOLIL K MARIJI

      DON BOSKOVA MOLITEV K MARIJI – MARIJINA MOČ JE VEČJA KOT MOČ ŠE TAKO ŠTEVILČNE IN UREJENE VOJSKE

      Znano je, da je bil sveti Janez Bosko velik častilec Device Marije in jo je postavil za glavno zavetnico salezijancev. Posebno je širil pobožnost do nje, najprej kot Brezmadežne, pozneje pa tudi pod nazivom Marija Pomočnica.

      V čast Mariji Pomočnici je sestavil tudi molitev. V svojih ustanovah je zelo spodbujal, da so jo fantje, salezijanci in mnogi drugi redno molili. V Sloveniji molitev ni preveč poznana in razširjena.

      DON BOSKOVA MOLITEV K MARIJI

      O Marija, mogočna Devica,
      ti velika in slavna obramba Cerkve,
      posebna pomoč kristjanov
      in strašna kakor urejena vojska!
      Ti sama si premagala vse zmote sveta.
      V stiskah, v boju in potrebah
      nas obvaruj pred sovražnikom
      in nas ob smrtni uri sprejmi v večno radost.

      ČASOVNI OKVIR

      Janez Bosko je živel v nemirnem času 19. stoletja, ki so ga pretresali različni družbeno-politični dogodki, kot recimo ločevanje Cerkve in države, ukinjanje papeške države, v Torinu pa se je Janez Bosko srečal tudi z mnogimi sektami in herezijami, ki so vabile ljudi, ki niso bili poučeni v veri. Zato Mariji v molitvi tudi pripisuje, da je sama premagala vse zmote sveta, saj herezije skoraj vedno zavračajo češčenje Device Marije.

      Za Janeza Boska sta bila češčenje evharistije in Marije dva ključna stebra, zato je vztrajal, da kjer se časti Najsvetejše in Devico Marijo ter spoštuje papeža, tam so resnični katoličani. V nemirnih časih, ko je politična oblast v savojski monarhiji ukinjala redove in zapirala samostane, je Janez Bosko Devici Mariji v čast v Torinu postavil mogočno svetišče.

      STRAŠNA KOT VOJSKA

      Iz molitve morda še najbolj izstopa primerjava Marije z vojsko, česar katoličani nismo navajeni, saj je to kar nasilna podoba. Ta primerjava je sicer starejšega izvora, saj se nanaša na leto 1571, ko je krščanska vojska premagala Turke v bitki pri Lepantu. Takrat se je tudi začelo češčenje Marije kot pomočnice.

      Pogled na urejeno vojsko marsikomu nažene strah v kosti. Tudi hudim duhovom, demonom je že omemba imena Device Marije neznosna in se je bojijo ter bežijo. (To obsežneje opisuje pokojni italijanski eksorcist pater Gabriel Amorth v knjigi Močnejši od zla.)

      Tako je Marija obramba Cerkve pred napadi hudega duha, njena moč je večja kot moč še tako številčne in urejene vojske. Osrednji klic te molitve, je tako namenjen Mariji, naj tudi nas, ki kličemo k njej in jo prosimo, obvaruje pred napadi hudega duha in njegovimi skušnjavami ter pred zmotami tega sveta. Marijo torej prosimo, naj nam pomaga ostati zvesti Bogu in Cerkvi ter njenemu nauku.

      Povzeto po:
      https://si.aleteia.org/2021/05/17/kako-je-janez-bosko-molil-k-mariji/

      Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

      Odgovori
      • Miro says:
        24. maja, 2022 at 13:11

        MOLITEV K RAKOVNIŠKI MARIJI POMOČNICI

        Marija, naša Mati in Pomočnica! Vedno znova nas sprejemaš
        s svojim ljubečim pogledom. Z zaupanjem se ti izročamo v varstvo.
        K tebi hitijo otroci, bodi jim mati in vzgojiteljica. K tebi prihajajo
        fantje in dekleta, spremljaj jih na poti mladosti. Nate se obračajo
        starši, pomagaj jim v službi življenja. Vate se ozirajo bolni in osamljeni,
        tolaži jih v njihovih stiskah. Marija Pomočnica, posreduj pri Bogu s
        svojo priprošnjo za najbolj preizkušane brate in sestre, ki iščejo smisel
        življenja. Daj Cerkvi na Slovenskem tiste rodovitnosti, da se bodo mnogi
        odzvali Božjemu klicu. Marija, stopi med nas na križpotja življenja.
        Spremljaj nas na poti k Bogu. Amen. (vir: rakovnik.si)

        Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

        Odgovori
  4. Miro says:
    24. maja, 2022 at 8:19

    LAŽNIVEC SI

    Kako ljubimo Boga? Kje je Bog? Vemo, verjamemo, da je povsod. Da bi lažje razumeli to prisotnost in to
    ljubezen, ponovno beremo v svetem pismu, da sv. Janez pravi: kako morete reči, da ljubite Boga, ki ga ne
    vidite, če ne ljubite soseda, ki ga vidite? In uporablja zelo hudo besedo: »Lažnivec si.« To je huda beseda.
    Je ena tistih besed, ki jo je grozljivo prebrati v evangeliju, pa je vendar resnična. In kje se ta ljubezen
    začenja? Začenja se doma.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Odgovori
  5. Miro says:
    24. maja, 2022 at 8:16

    SMISEL IN ODREŠENJSKI POMEN VSTAJENJA

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    651 “Če Kristus ni vstal, je naše oznanilo prazno in tudi vaša vera prazna” (1 Kor 15,14). Vstajenje je predvsem potrditev vsega, kar je Kristus sam storil in učil. Vse resnice, tudi najbolj nedostopne človekovemu duhu, postanejo utemeljene, če je Kristus z vstajenjem dal dokončen dokaz za svojo božjo oblast, kot je bil obljubil.

    652 Kristusovo vstajenje je izpolnitev starozaveznih obljub (prim. Lk 24,26-27.44- 48) in obljub samega Jezusa med njegovim zemeljskim življenjem (prim. Mt 28,6; Mr 16,7; Lk 24,6-7). Izraz “kakor je v knjigah Svetega pisma” (prim. 1 Kor 15,3-4 in nicejsko-carigrajsko veroizpoved) nakazuje, da je Kristusovo vstajenje izpolnilo te napovedi.

    653 Resnica o Jezusovem božanstvu je z njegovim vstajenjem potrjena. Rekel je: “Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da SEM JAZ” (Jn 8,28). Vstajenje Križanega je dokazalo, da je bil res “JAZ SEM”, Božji Sin in Bog sam. Sv. Pavel je mogel Judom izjaviti: “Obljubo, dano očetom, je Bog izpolnil nad nami …; obudil je Jezusa, kakor je zapisano v prvem psalmu: Ti si moj Sin, danes sem te rodil” (Apd 13,32.34; prim. Ps 2,7). Kristusovo vstajenje je tesno povezano s skrivnostjo učlovečenja Božjega Sina. Je njena dopolnitev po večnem božjem načrtu.

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/iii-smisel-in-odresenjski-pomen-vstajenja/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  6. Miro says:
    23. maja, 2022 at 17:48

    KLJUČNA BESEDA O BOGU JE RESNICA. JEZUS PRIHAJA, DA IZPRIČA VSO RESNICO, UČENCE V NJEJ POSVEČUJE IN POŠILJA DUHA, KI JIH BO V RESNICI POTRDIL

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 15,26-16,4)

    »Ko pa pride Tolažnik, ki vam ga bom poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni; in tudi vi pričujete, ker ste od začetka z menoj. To sem vam povedal, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, da opravlja bogoslužno daritev. In to bodo počeli, ker niso spoznali ne Očeta ne mene. Toda te stvari sem vam povedal, da se boste spominjali, ko pride njihova ura, da sem vam jaz povedal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+15%2C26-16%2C4&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Cilj vsega je, da bo posvečen v resnici on in bodo v njej posvečeni tudi njegovi učenci.

    Kaj pomeni, da bo posvečen v resnici? Posvetimo cerkve, zvonove, osebe pri mašniškem ali škofovskem posvečenju. Čemu? Pravzaprav le z enim namenom. Da bo vse služilo Bogu. Jezus torej želi izpolniti vso resnico, biti v njej posvečen in v njej posvetiti učence, da bo vse služilo Nebeškemu očetu. Biti posvečen v resnici je cilj Jezusovega delovanja, ki ga izpolni s tem, da učence pripravi na prejem Svetega Duha, Duha resnice.

    Ključna beseda o Bogu je RESNICA. Jezus prihaja, da izpriča vso resnico, učence v njej posvečuje in pošilja Duha, ki jih bo v resnici potrdil.

    Življenje kristjana naj bi se torej, če hoče biti zvesto Bogu, neprestano vrtelo okrog resnice. Pa pomislimo, koliko razlogov smo razvili, da resnice ne povemo:

    – glej, da se ne boš komu zameril,

    – pomisli, da ne boš koga prizadel,

    – kaj pa če tega drugi ne bo sprejel,

    – molči, zaradi ljubega miru,

    – potrpi, saj ni vredno,

    – molči, ne izpostavljaj se, itd.

    Pomislimo, koliko razlogov pa smo razvili, da resnico povemo! Pomislim le na tele:

    – bo že videl, mu bom že povedal,

    – ko bo čas, bo izvedel (to se npr. čudovito odraža pred volitvami),

    – si bo že zapomnil.

    Kaj vodi naše prikrivanje resnice? Preprosto rečeno naša lastna korist. In kaj vodi razkrivanje resnice? Prav ista korist, le da jo vodi še sovražnost ali maščevalnost.

    Laž smo zavili v: skrb za drugega, delo za ljubi mir, diplomacijo, potrpežljivost in celo pobožnost. Če pa se vrnemo k evangeliju in Svetemu Duhu, bomo videli, da je bistvo našega življenja biti scela prepojeni – posvečeni v resnici, da bi lahko bili odprti za Božje delovanje v nas.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Hvala says:
      23. maja, 2022 at 20:00

      Ga, Kristina!

      Razumem vas; ko je ČLOVEK NA VRHUNCU SVOJE STISKE JE VSAKA BESEDA, KI JO DOBI ALI PA POIŠČE KOT BLAŽILNA REŠILNA BILKA, V NAJTEŽJIH , HUDIH SITUACIJAH PRIDEJO DNEVI, KO ČLOVEK NE MORE MOLITI; TUDI SAMA SEM TO IZKUSILA ZATO RAZUMEM VSAKEGA, KI SE ZNAJDE V TAKI SITUACIJI; TUDI SVETNICA FAVSTINA JE PISALA O TEM. JEZUS VSE VIDI, VIDI V DNO SRCA; ON VAS BO RAZUMEL, NE BOJTE SE, TISTI ČAS , KO NE MORETE SAMI MOLITI PA MOLIJO LJUDJE PO SVETU, IN BOG LAHKO VSE UREDI! KO BOSTE PREJEMALA MILOSTI OD JEZUSA, BOSTE PREJELA TUDI MOČ, LAŽJE BOSTE KLUBOVALA HUDIM VIHARJEM.

      LE POGUMNO!

      JEZUS PRAVI; NE BOJ , BODI POGUMEN!

      Odgovori
      • Hvala says:
        23. maja, 2022 at 20:03

        Članek sem pomotoma uvrstila v to kolono, se opravičujem!

        Odgovori
        • Miro says:
          24. maja, 2022 at 8:14

          ODGOVOR, KI GA ČLOVEKU OB VSEH ŽIVLJENJSKIH STISKAH, HUDIH RAZOČARANJIH, OBUPAVANJIH, ISKANJIH …. PODARJA NAŠA MATI CERKEV, SE GLASI:

          O MARIJA, POMOČNICA KRISTJANOV, PROSI ZA NAS!

          Prosim, molimo in se ponižno zahvaljujmo za preobilno pomoč, ki nam jo Gospod Jezus nenehno podarja po Preblaženi Devici Mariji!

          Odgovori
  7. Miro says:
    23. maja, 2022 at 14:48

    RASTLINA, KI JE HOTELA RASTI

    Na ledenem polju je vzbrstela nežna rastlinica. Prebivalci ledene poljane so začudeni obstali pred zelenim grmičkom, ki je sameval v oklepu ledu. Vpraševali so se, kako neki je mogel priti tja. Nihče ni znal odgovoriti. Nazadnje so se zedinili, da bi ga utegnil prinesti severni veter.

    Prav ledeni veter pa je bil glavni sovražnik te nežne rastlinice. Vztrajno je pihal vanjo. Listi so se stiskali drug k drugemu, da bi se ogreli. Od mraza otrpla rastlinica je mislila, da ne bo nikoli obstala.

    Nekega dne je prišel mimo deček. Ko je videl ubogo rastlinico, jo je sklenil odnesti s seboj v toplejše kraje, v deželo južnega sonca. Z veliko pozornostjo jo je tam vsadil. Vsak dan jo je hodil obiskovat, jo ljubeče gledal in ji govoril prijazne besede.

    Listi so se odpirali sončni toploti. Drevesce je pognalo v drevo s šibko krošnjo. Deblo je postalo debelo in razvejano, podobno velikanu z ogromnimi rokami. Rastlinica, ki je prišla z ledenega severa, je bila končno srečna. Deček jo je obiskoval in se zibal v njenih vejah.

    Nauk zgodbe: Tudi ti si se pojavil na zemlji pred dvajsetimi, tridesetimi, petdesetimi leti … Sprejele so te ljubeče oči, polne pozornosti. Hranili so te, zibali, previjali. Premagal si otroške bolezni in na vrsto so prišle prve igrače, prvi zakaji in prve knjige. Pa tudi prva svarila, opomini, prve dolžnosti, hladne kot severni veter. Dali so ti razumeti, da v življenju ne teče vse gladko. Toda rodil si se, da rasteš in postaneš velik.

    Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

    Odgovori
  8. Miro says:
    23. maja, 2022 at 8:27

    KJE DELIMO VESELJE LJUBEZNI

    BOG NAM JE DAL VELIKO MOČ IN VELIKO VESELJE, DA LJUBIMO TISTE, KI JIH JE ON IZBRAL.
    ALI TO MOŽNOST UPORABLJAMO? IN KJE NAJPREJ? JEZUS JE REKEL: LJUBITE SE MED SEBOJ.
    NI REKEL, LJUBITE SVET; REKEL JE: LJUBITE SE MED SEBOJ – LJUBITE PRAV TU – SVOJEGA
    BRATA, SVOJEGA SOSEDA, SVOJEGA MOŽA, SVOJO ŽENO, SVOJEGA OTROKA, STAREJŠE LJUDI.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Odgovori
  9. Miro says:
    23. maja, 2022 at 8:24

    VSTAJENJE – DELO SVETE TROJICE

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    648 Kristusovo vstajenje je predmet vere, kolikor je to presežen poseg samega Boga v stvarstvo in v zgodovino. V njem tri božje osebe khrati delujejo skupaj in razkrivajo svojo lastno izvirnost. Vstajenje se je zgodilo po moči Očeta, ki “je obudil od mrtvih” (prim. Apd 2,24) Kristusa, svojega Sina, in tako na popoln način uvedel njegovo človeško naravo – z njegovim telesom – v Trojico. Jezus je dokončno razodet kot “Božji Sin po duhu svetosti po obujenju od mrtvih” (Rim 1,3-4). Sv. Pavel poudarja razkritje božje moči (prim. Rim 6,4; 2 Kor 13,4; Flp 3,10; Ef 1,19-22; Heb 7,16) po delovanju Svetega Duha, ki je oživil mrtvo Jezusovo človeško naravo in jo poklical k veličastvu Gospoda.

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-vstajenje-delo-svete-trojice/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Miro says:
    22. maja, 2022 at 20:38

    ROŽNI VENEC – OB POPLAVI DUHOVNIH TEHNIK, KI LAHKO ZASUŽNJUJEJO, KER GROBO IN NESVOBODNO PREOBLIKUJEJO NAŠO DUŠO, SPOZNAVAMO ROŽNI VENEC KOT BLAGO ŠEPETANJE SKRIVNOSTI GOSPODA, KI PO MARIJI VSTOPA V NAŠE SRCE. ROŽNI VENEC NAM POMAGA, DA NA POTI UPODABLJANJA PO KRISTUSU RASTEMO NAPROTI CILJU, KI JE SVETOST!

    Rožni venec govori o Kristusovi skrivnosti. V litanijah to molitev celo imenujemo sveti rožni venec. To pa zato, ker se v njej poglabljamo v samo skrivnost Božje prisotnosti v našem življenju.

    Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Pravijo, da se je sčasoma razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev za menihe, ki niso bili pismeni in niso sami mogli brati psalmov – številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu. Že takrat so imeli na vrvici spletene vozle, da so lažje šteli.

    Po nepotrjenih virih je zamisel o molitvi rožnega venca dobil v videnju sv. Dominik leta 1214. Zato ni čudno, da so to pobožnost najbolj razširjali in spodbujali bratje dominikanci. Leta 1569 je dominikanec papež Pij V. to molitev uradno priznal z bulo Consueverunt Romani Pontifices in določil 7. oktober kot praznik Rožnovenske Matere Božje. Veliko zmago združenih krščanskih sil zahoda nad muslimani v pomorski bitki pri Lepantu dve leti kasneje so pripisali prav molitvi rožnega venca, za katero je papež Pij V. pozval prebivalce Evrope.

    Od 16. do 20. stol. je molitev vsebovala 15 skrivnosti (veseli, žalostni in častitljivi del), leta 2002 pa je papež Janez Pavel II. dodal še 5 skrivnosti v t.i. svetlem delu. Napisal je apostolsko pismo Rosarium Virginis Mariae in razglasil leto rožnega venca. To molitev je posebej priporočala Marija, ko se je prikazala pastirčkom v Fatimi, pred začetkom 2. Vatikanskega koncila pa jo je spodbujal sveti papež Janez XXIII. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.

    Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.

    Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo.

    Ob poplavi duhovnih tehnik, ki lahko zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda, ki po Mariji vstopa v naše srce. Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti. »Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. Krščanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju.

    KAKO MOLIMO?

    Verujem. Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami.
    Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija s skrivnostmi. Slava Očetu.

    O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja

    1. VESELI DEL (ponedeljek in sobota)

    Prošnje:
    1. ki nam poživi vero.
    2. ki nam utrdi upanje.
    3. ki nam vžge ljubezen.

    Skrivnosti:
    1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.
    2. ki si ga Devica ob obiskovanju Elizabete nosila.
    3. ki si ga Devica rodila.
    4. ki si ga Devica v templju darovala.
    5. ki si ga Devica v templju našla.

    2. SVETLI DEL (četrtek)

    Prošnje:
    1. ki nam daj duha pokorščine.
    2. ki nam daj srečo uboštva.
    3. ki nam podeli milost čistosti.

    Skrivnosti
    1. ki je bil krščen v Jordanu.
    2. ki je v Kani Galilejski naredil prvi čudež.
    3. ki je oznanjal božje kraljestvo.
    4. ki je na gori razodel svoje veličastvo.
    5. ki je postavil sveto evharistijo.

    3. ŽALOSTNI DEL (torek in petek)

    Prošnje:
    1. ki nam utrdi spomin.
    2. ki nam razsvetli pamet.
    3. ki nam omeči voljo.

    Skrivnosti:
    1. ki je za nas krvavi pot potil.
    2. ki je za nas bičan bil.
    3. ki je za nas s trnjem kronan bil.
    4. ki je za nas težki križ nesel.
    5. ki je za nas križan bil.

    4. ČASTITLJIVI DEL (sreda in nedelja)

    Prošnje:
    1. ki nam vodi naše misli.
    2. ki nam vodi naše besede.
    3. ki nam vodi naša dejanja.

    Skrivnosti:
    1. ki je od mrtvih vstal.
    2. ki je v nebesa šel.
    3. ki je Svetega Duha poslal.
    4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.
    5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.

    Povzeto po:
    https://www.marijino-oznanjenje.si/index.php/content/display/50/20/20

    Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja