Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    ZGODBA O PALMI IN KAMNU – ČE NE BI BILO KAMNA, KI JE TEŽIL PALMO, BI NE ZRASLA TAKO VISOKO

    Ben je bil težak in neprilagodljiv tip. Imel je še to napako, da je hotel porušiti vse, kar je bilo lepo in dobro.

    Nekega dne je prišel v oazo sredi puščave. Opazil je ljubko palmo. Toda njemu se je zdela grda. Razmišljal je, kako bi jo potlačil. Med veje ji je položil težak kamen. Zadovoljen nad svojim dejanjem, je nadaljeval pot po puščavi.

    Mala palma je trpela pod težo kamna in čakala na ugoden trenutek, da se bremena otrese. Toda kamen se je dobro vgnezdil med veje in ni kazalo, da misli to čudovito mesto zapustiti.

    Minevala so leta. Zaradi teže kamna, ki jo je tlačil, je bila palma prisiljena poganjati korenine vedno bolj globoko. Na svoje veselo začudenje je v globini zadela na vodno žilo. Hranjena z oživljajočo vodo in toplim soncem, je majhna palma zrasla v močno drevo.

    Predstavljajmo si, da je Ben po dolgih letih spet prišel mimo, iskal pokvečeno drevesce, a ga ni našel. Naenkrat pa mu visoka, lepo raščena palma spregovori: »Ben, hvala za nevšečni kamen, ki si ga položil med moje veje. Prav zaradi njega sem postala tako velika in lepa!« Če ne bi bilo kamna, ki je težil palmo, bi ne zrasla tako visoko.

    (Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja)

  2. Miro says:

    ROŽNI VENEC ZA MIR. PAPEŽ BO MAJNIK SKLENIL V BAZILIKI SVETE MARIJE VELIKE

    PAPEŽ FRANČIŠEK BO 31. MAJA PRED KIPOM MARIJE, KRALJICE MIRU (MARIA REGINA PACIS), V BAZILIKI SVETE MARIJE VELIKE V RIMU VODIL MOLITEV ROŽNEGA VENCA ZA MIR.

    Sveti oče želi ob koncu majnika svetu, ki trpi zaradi vojne v Ukrajini in je globoko ranjen zaradi nasilja na številnih vojnih žariščih, podariti znamenje upanja. Zato bo v torek, 31. maja, ob 18. uri pred kipom Marije, Kraljice miru (Maria Regina Pacis), v baziliki Svete Marije Velike v Rimu vodil molitev rožnega venca za mir.

    Omenjeni Marijin kip stoji v levi ladji bazilike. Po naročilu papeža Benedikta XV. ga je izdelal kipar Guido Galli, tedanji namestnik direktorja Vatikanskih muzejev. Sveti oče je na ta način želel na Marijino priprošnjo izprositi konec prve svetovne vojne leta 1918. Marija je upodobljena z dvignjeno levo roko kot znamenje, da zapoveduje konec vojne, medtem ko z desno roko drži Dete Jezusa, ki je tik pred tem, da bi iz roke izpustil oljčno vejico, ki simbolizira mir. Na podnožju so izklesane rože, ki predstavljajo ponoven razcvet življenja in povrnitev miru. Verniki k Marijinim nogam polagajo listke s prošnjami in molitvami. Sveti oče bo ob Marijin kip položil cvetje, nato pa bo zmolil posebno molitev.

    Dogodka se bodo udeležili različni predstavniki Božjega ljudstva: otroci in mladi, ki so v preteklih tednih prejeli prvo obhajilo in birmo, skavti, družine iz ukrajinske skupnosti v Rimu, pripadniki vatikanske žandarmerije in papeške švicarske garde ter treh rimskih župnij, ki so poimenovane po Mariji kraljici miru, skupaj s člani rimske kurije.

    Molitev posameznih desetk rožnega venca bodo vodili ukrajinska družina, osebe, povezane z žrtvami vojne in skupina vojaških kaplanov s svojimi enotami.

    Drugo pomembno znamenje je tudi povezanost nekaterih mednarodnih svetišč ter svetišč iz nekaterih držav, ki jih še vedno pestijo vojne ali notranja politična nestabilnost, kar je vzrok za številne primere nasilja. Svetišča, ki bodo povezana s papežem preko neposrednega prenosa, so naslednja: svetišče Matere Božje v Ukrajini; katedrala Sayidat al-Najat (Naša Gospa zveličanja) v Iraku; katedrala Naše Gospe miru v Siriji; katedrala Marije, Kraljice Arabije (Bahrajn). Poleg teh so tu še mednarodna svetišča: svetišče Naše Gospe miru in srečne poti na Filipinih; mednarodno svetišče Jezusa Rešenika in Matere Marije v Nigeriji; svetišče Jasna Gora na Poljskem; mednarodno svetišče korejskih mučencev; sveta hiša v Loretu; Blažena Devica svetega rožnega venca; mednarodno svetišče Naše Gospe iz Knocka; Blažena Devica rožnega venca v Koreji; Marija, Kraljica miru; svetišče Gvadalupske Marije v Mehiki; svetišče Naše Gospe iz Lurda.

    Verniki po vsem svetu so povabljeni, da se pridružijo papežu Frančišku pri molitvi h Kraljici miru. Molitev bo mogoče spremljati v živo preko uradnih kanalov Svetega sedeža.

    Povzeto po:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-05/rozni-venec-za-mir-papez-bo-majnik-sklenil-v-baziliki-marije-ve.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    • Miro says:

      Molilci smo v moči Svetega Duha povezani z Odrešenikom Jezusom Kristusom, s Preblaženo Devico Marijo, svetniki in Cerkvijo. Na tem portalu se duhovno srečujemo, da veliko molimo in z Božjo pomočjo sodelujemo pri Gospodovem delu odrešenja za trpeče sestre in brate doma in po svetu, za ranjeno človeštvo … V tem prelomnem času molimo še zlasti za mir v Ukrajini in drugod po svetu, k čemur nas ponovno vabi sveti oče!

      MOLITEV ZA KONEC NASILJA

      O Brezmadežna Devica, Mati Božja in Mati človeštva,
      navdihuje nas gotovost, da so tvoje oči,
      ki so jokale nad zemljo, obarvano z Jezusovo krvjo,
      še vedno obrnjene proti svetu, ki ga trpinčijo vojne in preganjanja,
      zatiranje pravičnih in šibkih.
      Iz senc te solzne doline
      v tvoji nebeški pomoči iščemo nežno usmiljenje,
      tolažbo za svoja boleča srca in pomoč v preizkušnjah Cerkve in domovine.
      Končno verjamemo, da si v slavi, kjer kraljuješ,
      oblečena s soncem in kronana z zvezdami,
      po Jezusu veselje in radost vseh angelov in svetnikov,
      in s te zemlje, po kateri stopamo kot romarji,
      potolaženi z vero v vstajenje,
      se oziramo k tebi, ki si naše življenje, naša sladkost, naše upanje;
      pritegni nas k sebi s sladkostjo svojega glasu,
      da nam boš nekega dne, po našem izgnanstvu, lahko pokazala Jezusa,
      blagoslovljen sad svojega telesa. O milostljiva, o ljubezniva, o sladka Devica Marija. Amen.
      (vir: Aleteia)

      Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  3. Miro says:

    PRAZNIK GOSPODOVEGA VNEBOHODA

    V KATOLIŠKI CERKVI OBHAJAMO SLOVESNI PRAZNIK GOSPODOVEGA VNEBOHODA, KO JE OD MRTVIH VSTALI KRISTUS DOPOLNIL ZEMELJSKO DELOVANJE IN ODŠEL V NEBO.

    Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja.

    Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53 in Apd 1,9–11).[1]

    Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965), je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.[2]

    Pomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri.

    Vir: katoliska-cerkev.si/praznik-gospodovega-vnebohoda

    • Miro says:

      KAJ SE JE ZGODILO OB JEZUSOVEM VNEBOHODU? KAM JE JEZUS ŠEL? S KAKŠNIM RAZPOLOŽENJEM? V NEBESA, IN SICER Z VESELJEM. NEBESA SO ZA NAS POGOSTO NEK ABSTRAKTEN PROSTOR, KI GA NE POZNAMO. KAJ PA ZA JEZUSA? ON JE ŠEL DOMOV K OČETU. TUDI UČENCEM PRAVI, DA SEDAJ VEDO, KAM GRE – NAŠA NALOGA JE, DA SE POGLABLJAMO V OČETA, POSTAJAMO V NJEM ENO, ENO V TEMELJNEM POSLANSTVU LJUBEZNI!

      IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 24,46-53)

      Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči. In glejte, jaz pošiljam na vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler ne boste odeti v moč z višave.«

      Peljal jih je ven proti Betaniji. Povzdignil je roke in jih blagoslovil. Medtem ko jih je blagoslavljal, se je odmaknil od njih in se vzdignil v nebo. Oni pa so se mu poklonili in se v velikem veselju vrnili v Jeruzalem. Bili so ves čas v templju in so slavili Boga.

      https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+24%2C46-53&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

      RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

      Ko razmišljam o edinosti in povezanosti med Jezusom in Očetom, sem se v tej luči ustavil tudi ob Jezusovem vnebohodu. Kaj se je takrat zgodilo? Kam je Jezus šel? S kakšnim razpoloženjem? V nebesa, in sicer z veseljem. Nebesa so za nas pogosto nek abstrakten prostor, ki ga ne poznamo. Kaj pa za Jezusa? On je šel domov k Očetu. Tudi učencem pravi, da sedaj vedo, kam gre. Mi pa bi še kar vztrajali, da nebes ne poznamo, da očeta ne poznamo in da ne vemo, kako je Jezus eno z Očetom. Jezus gre torej domov, ves vesel, ker ga Oče pričakuje. Tam bosta spet skupaj, v ljubečem medsebojnem odnosu in skrbi za ves svet. Naprej ljubita svet in nas, ter živita za nas. Njuno poslanstvo se nadaljuje, le da sta lahko spet skupaj. Jezus v Očetu in Oče v Sinu.

      Od stvarjenja do odrešenja so si tri božje osebe v istem Bogu delile naloge. Lahko bi rekli, da je vsaka oseba prepoznavala svoje lastnosti in presojala, kaj najbolj ustreza prav njej. Skupno pa jim je vedno in povsod poslanstvo – ljubiti in odrešiti svet. Tako je Jezus prišel na zemljo, da nas odreši, Oče ga ljubi in trpi z njim, hkrati ga dvigne v življenje iz ljubezni do njega in do nas. Sveti Duh ostaja med nami Tolažnik. Vsi z enim samim poslanstvom – odreševati svet, sicer pa vsak s svojo nalogo.

      Kaj naj to pomeni za nas? Mogoče ljudje preveč plitvo razmišljamo. Najbrž se nam zdi, da nam izpolnjevanje Očetove volje jemlje svobodo, jemlje pravice razmišljati po svoje ipd. A pozabljamo na temelj. Tudi mi, ljudje, imamo samo eno, skupno, temeljno poslanstvo, ki nas edino izpolni tj. ljubezen. Biti eno v Očetu, pomeni potapljati se v to neskončno ljubezen, ostajati v jasni zavesti skupnega poslanstva, ki ga lahko izpolnimo le, če ostajamo v Očetu, v duhu ljubezni, v globokem razumevanju Jezusovega zgleda in njegove besede.

      Kako neumno je, da se bojimo npr., da nismo dovolj pomembni ali dovolj dobri. Za to je poskrbel naš Oče Bog. On si nas je zamislil prav takšne kot smo in se nas veseli. Vse, kar potrebujemo, že imamo. Na nas je le, da smo zvesti temeljnemu poslanstvu – da ljubimo.

      Nesmiselno je tudi, da se bojimo, da bi bili enaki, da bi se v drugem izgubili. Poglejte svoje roke! Postavite jih predse, pokažite roke sosedu in jih poglejte! Ali so katere roke enake? Poglejte se! Ste enaki? Zakaj bi se bali, da bomo s tako različnimi rokami delali enako kot drugi. Moje roke ne morejo delati kot tvoje in tvoje ne kot moje. In tako je prav. Biti eno, ne pomeni izgubiti sebe, ampak v globini vztrajati v prizadevanju za ljubezen.

      Ljubezen ki je edino poslanstvo, ki nam je vsem skupno. Kako bomo to ljubezen izpolnili, pa Bog prilagaja vsakemu posebej. Za različnost si nam ni potrebno prizadevati. Različni smo že navzven, kako ne bi bili v sebi. Če imam drugačne roke, drugače tipam, če imam drugačen nos, tudi drugače vonjam in če imam drugačne oči, tudi drugače vidim. In če čutim, vidim in vonjam drugače, ne morem biti povsem enak v mišljenju. Naša naloga je, da si prizadevamo za edinost, Bog pa je že poskrbel za raznolikost in našo identiteto.

      Naša naloga je, da se poglabljamo v Očeta, postajamo v njem eno, eno v temeljnem poslanstvu ljubezni.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    VNEBOHOD

    »IN MEDTEM KO JIH JE BLAGOSLAVLJAL, SE JE OD NJIH LOČIL IN ŠEL V NEBO« (Lk 24,51).
    JEZUS NAM »OLAJŠA« LJUBEZEN

    Da bi nam olajšal resnično ljubezen do Boga, resnično svetost, je Jezus pogosto govoril:
    »Ljubite se med seboj, kot sem jaz vas ljubil.« Ko pogledamo na križ, vemo, koliko nas je
    ljubil. Ko pogledamo na tabernakelj, vemo, koliko nas ljubi zdaj. In da bi nam »olajšal«
    resnično ljubezen, pravi: »Karkoli storite najmanjšemu mojih bratov, storite meni.«
    »Bil sem lačen, bil sem nag, bil sem brez doma…«

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  5. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE…

    Velikokrat smo že govorili o ODNOSIH V ZAKONU, O TRPLJENJU, O NASILJU V DRUŽINI IN DRUŽBI…itd….

    VSAK ČLOVEK IMA SVOJ POGLED NA DOLOČENE SITUACIJE, NA ODNOSE V DRUŽINI IN V SVETU, IMAMO RAZLIČNA OBČUTJA, MOČ ZA PRENAŠANJE TRPLJENJA IN STISK, POGUM, PRAVO IN NEPRAVO LJUBEZEN itd…

    Tako smo različni, da nekdo lahko umre če ga piči čebela, nekdo pa živi tudi ko popije kaj strupenega. Vsak človek ima tudi telesno temperaturo drugačno, so ljudje, ki ne dobijo povišane temperature tudi pri bakterijskih okužbah ne, itd.. vsak človek ima drugačen prag bolečine itd…vsak ima svoj pogled na situacijo v družini in v družbi. Če je kozarec napolnjen na pol z vodo, se bo nekdo zahvaljeval za vodo, čeprav bo ostal žejen, drugi pa bo godrnjal da ima premalo vode.

    Če povzamem vse skupaj je tako tudi z medsebojnimi odnosi, nekomu se ne sme reči opomba v povišanem tonu, čeprav dobronamerno, drugi pa bo poslušal sogovornika in ne bo prekinjal in se jezil, čeprav ima drugačno mišljenje.

    SKUPEN IMENOVALEC VSEJ RAZLIČNOST PA JE POTRPLJENJE IN PRILAGAJANJE DRUGIM V MEDSEBOJNIH ODNOSIH.

    BOLJ BO ČLOVEK ZAUPAL V BOGA IN SE GA OKLEPAL IN MOLIL ZA DODELITEV MILOSTI, BOLJ BO JEZUS UPODABLJAL SRCE ČLOVEKA PO SVOJEM SRCU. TUDI MISLI IN UM BO KRISTUSOV. ČE POGLEDAMO V SVETO PISMO IN RAZMIŠLJAMO KAKO SE JE JEZUS OBNAŠAL DOMA, S UČENCI, S FARIZEJI, BOMO OPAZILI, DA SMO ŠE MOGOČE DALEČ OD KRISTUSOVEGA UMA IN OBNAŠANJA, ČEPRAV BI SE MORALI PO NJEM ZGLEDOVATI.

    NASPROTOVALI SO MU, IZDAN JE BIL, UČENCI SO GA ZAPUSTILI ZARADI STRAHU itd…OSTAL JE SAM S SVOJIM TRPLJENJEM IN BOLEČINO, KI JO JE IZLIVAL SVOJEMU NEBEŠKEMU OČETU, PA MATI MARIJA JE TRPELA Z NJIM.

    Kaj hočem povedati s tem. Povedati hočem, da PREMALO ČLOVEK ZAUPA V BOGA, DA JE ON TISTI, KI JE SPOSOBEN ČLOVEKA POPOLNOMA SPREMENITI ČE SE MU PUSTI, DA JE ON TISTI, KI DAJE V TRPLJENJU MOČ, TOLAŽBO itd..IN ČE IMA GOSPOD NAČRT ZA DOLOČEN ZAKON ALI SKUPNOST ALI POSAMEZNIKA, MU GA BO POSTOPOMA RAZKRIVAL IN DAL TUDI MOČ IN MILOSTI DA BODO LJUDJE LAHKO OPRAVILI NALOGO, SEVEDA ČE JO ŽELIJO SPREJETI IN SE MU PUSTITI VODITI. …

    Zaključek tega mojega razmišljanja je, DA IMAMO PREMALO VZTRAJNOSTI, POTRPLJENJA, PONIŽNOSTI , PREMALO ZAUPANJA V BOŽJO BESEDO, KI ZDRAVI IN OŽIVLLJA IN DAJE ŽIVLJENJE V IZOBILJU-SAMO ZMAGATI JE POTREBNO V BITKI, ZMAGA JE GOSPODOVA S ČLOVEŠKIM SODELOVANJEM ….

    • Hvala says:

      Ko se podarimo Jezusu in Mariji, smo njuna last in onadva bosta skrbela za nas kot za svojo lastnino, to pomeni
      da se odpovem svoji volji in se predam Gospodovi, saj vem, da ima on najboljše načrte zame. Da se dam na razpolago Gospodu, da “umrem sebi” in živim za Boga in za druge. To seveda tudi pomeni, da se odpovem vsemu, kar ni Jezusovo – torej grehu.

      PO POSVETITVI SMO MARIJINA IN JEZUSOVA LASTNINA, NE BOMO VEČ UVELJAVLJALI SVOJE VOLJE AMPAK BOMO SVOJO VOLJO PODREDILI MARIJINI IN JEZUSOVI VOLJI, POTEM SE ZAČNE POČASNO “UMIRANJE SAMEMU SEBI”, SVOJEMU EGU, SVOJI NEPOTPEŽLJOVOSTI, SVOJIM ZAHTEVAM itd…zato bodo tudi odnosi v družini in v svetu drugačni, ker se je človek ODPOVEDAL SVOJI VOLJI.

      Tako bo posameznik ali pa skupine napredovale v potrpežljivosti, odmrlo bo pritoževanje, obrekovanje, svojeglava pota in odločitve, kajti bistvo posvetitve JE ODPOVEDATI SE GREHOM IN LJUBEZEN BO RASTLA, MANJ BO PREPIROV V DRUŽINI, MANJ LOČITEV, MANJ OBTOŽEVANJA, KAJJTI JEZUS IN MARIJA BOSTA POSKRBELA ZA SVOJO LASTNINO.

      • Hvala says:

        Ne vem koliko ljudi sploh razume kaj dejansko pomeni “UMRETI SAMEMU SEBI”, KAKO TO IZGLEDA.

        ČE ŽELITE TO IZVEDETI IN SE POGLOBITI , KAJ POMENI PRENEHATI S SVOJIMI SAMOVOLNJIMI ODLOČITVAMI, LAHKO PREBERETE V DNEVNIKU FAVSTINE KOWALSKE. Favstina je bila zelo PONIŽNA IN POSLUŠNA JEZUSU, PA JE KLJUB TEMU ŠE IMELA TEŽAVE. KADAR JE BIL MOČAN NAPAD SKUŠNJAVE, ŽELJA PO UREJANJU ZADEV PO SVOJE, JO JE JEZUS OPOMNIL. PONIŽNOST, POTRPEŽLJIVOST, VZTRAJNOST ČLOVEK LAHKO DOBI SAMO Z TEŽKIMI PONIŽANJI, KI JIH DOŽIVLJA VSAK DAN V SVOJEM ŽIVLJENJU, V OKOLJU. NE MISLITI, DA BO NEKDO DOBIL PONIŽNOST, ČE BO DELOVAL PO SVOJE, NA SVOJO ROKO IN S SVOJO MISELNOSTJO.

        JEZUS LAHKO PRIPELJE ČLOVEKA DO TOČKE, KO NE BO IMEL NOBENEGA ČLOVEŠKEGA IZHODA , KO BO BOG VSA VRATA ZAPRL, KO BO PA PRIŠEL ČAS, JIH BO PA ODPRL. VENDAR, ČE ČLOVEK NIMA VRATA ZA IZHOD , KER SO VSA ZAPRTA, SE BO UČIL POTRPEŽLJIVOSTI, VZTRAJNOSTI itd…

        V Svetem Pismu je veliko takih primerov, KAKO JE GOSPOD ZAPRL VSA VRATA ČLOVEKU, DA GA JE PREČISTIL. Eden izmed primerov je, KAKO SO BRATJE JOŽEFA PRODALI V SUŽNOST, KJER JE TRPEL, BIL PONIŽAN, OBTOŽEN itd,,,,NA KONCU PA GA JE GOSPOD ZELO POVIŠAL.

        Sveto Pismo je napisano za vse čase, niso te zgodbe veljale za tisti čas za prisotne. TO SE DOGAJA TUDI DANES, O TEM GOVORIM VSE ČAS, DA GOSPOD ODLOČA KAM IN KDAJ BO ČLOVEK POSLAN, KOLIKO ČASA BO KDO V ” JEČI”, KAM POJDE NEKDO NA ZDRAVLJENJE, NA POSVET O ZAKONSKIH PROBLEMIH , O ODVISNOSTI itd…JEZUS POUDARJA, DA ZA POPOLNO PREDAJO IN ZAUPANJE NJEMU JE POTREBNO BITI POPOLNOMA ODVISEN OD NJEGA, ON VODI ČLOVEKA KORAK PO KARAKU NAPREJ, NE VE, KAJ BO SLEDILO, KAM GA BO ODPELJAL, KAJ SE BO ZGODILO. MI BI RADI NAPREJ VEDELI ZADEVE, DELALI NAČRTE, HODILI SEM IN TJA, TO PA NI PREDAJA GOSPODU! JEZUS ŽELI, DA SMO POPOLNOMA ODVISNI OD NJEGA, SEVEDA KDO TO ŽELI! TO PA JE OGROMNA RAZLIKA TUDI V ŽIVLJNEJU ČLOVEKA, KI SE KAŽE NAVZVEN, LUČ MORA SVETITI, DA LAHKO OSVETLI VSE OSTALE, KI SO ŠE V TEMI!. S SAMOVOLNJIMI SVOJIMI ODLOČITVAMI TO NE GRE.

        Če bomo razmišljali o Božji Besedi bomo spoznali DA BOG VODI ŽIVLJENJE, DA SE MU JE TREBA PREPUSTITI, DA ON NI KAKOR MI LJUDJE, KI PRAVIMO DA SKRBIMO, POTEM PA PUSTIMO .

        Bog ima točno določen čas za rešitev iz stisk, način rešitve in načrt za naprej. Zato je vsako samovoljno iskanje rešitev neumesno, tudi se ne more zgoditi mimo Boga ničesar.

        Adam
        10
        1 Modrost je prvooblikovanega očeta sveta,
        ko je bil edini ustvarjen, varovala
        in ga rešila njegovega prestopka;
        2 dala mu je moč, da je vladal vsem stvarem.
        3 Krivični pa, ki je v svoji jezi od nje odpadel,
        je postal žrtev lastne bratomorne strasti (Mdr 10,1-3).

        Jožef
        13 Ko so pravičnega prodali, ga ni zapustila,
        ampak rešila iz greha.
        14 Z njim je šla dol v ječo
        in v verigah ga ni zapustila,
        dokler mu ni prinesla kraljevskega žezla
        in oblasti nad njegovimi gospodovalci.
        S tem je postavila na laž njegove obrekovalce,
        njemu pa podelila večno slavo (Mdr, 10,13-14)

        • Miro says:

          Na to temo v branje priporočam tudi izvrsten prispevek, v katerem je na kratko podan pogled na premagovanje trpljenja s pomočjo Device Marije. Ljudje smo pri soočanju s težavami, stiskami, trpljenjem zelo slabotni …, zato se za pomoč vedno obračajmo na Njo, ki je z Jezusom trpela pod križem.

          KAKO VAM MARIJA LAHKO POMAGA PRESTAJATI VSAKO TRPLJENJE (Aleteia)

          DEVICA MARIJA IZ PRVE ROKE POZNA BOLEČINE IN TRPLJENJE, KI JIH IZKUŠAJO MNOGI LJUDJE

          Težko je prestajati bolečine, trpljenje in preizkušnje, če je človek sam in osamljen. Kot človeška bitja potrebujemo bližnje, da nam pomagajo nositi težka življenjska bremena.

          Oseba, ki nam vedno stoji ob strani, je Devica Marija. Morda ni ravno navzoča s telesom, toda nudi nam duhovno navzočnost, ki nas tolaži v obdobju stiske.

          SV. ALFONZ LIGUORI v svoji knjigi Marijina slava piše, kako naj se v času največjih preizkušenj po pomoč obrnemo k Devici Mariji.

          Ko nas življenjski križi resnično težijo, se zatecimo k Mariji, ki jo Cerkev imenuje Tolažnica žalostnih, sv. Janez Damaščan pa Zdravilo za vse srčne bolečine.

          Veliko je pretrpela v svojem kratkem zemeljskem življenju, prestajala je neznosne bolečine. Prerok Simeon ji je napovedal: “Tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src” (Lk 2,35).

          TOLAŽI VSE, KI SE ZATEKAJO K NJEJ

          Njeno srce je bilo odprto ves čas, ko je prestajala najhujše bolečine, zdaj pa posreduje za nas in tolaži vse, ki se zatekajo k njej.

          Sv. Alfonz svoje premišljevanje sklene s kratko molitvijo k Mariji, v kateri jo prosi za pomoč v vsakem trpljenju.

          O MOJA PRESLADKA GOSPA, KI SI NEDOLŽNA TAKO POTRPEŽLJIVO TRPELA. MATI MOJA, ZDAJ TE PROSIM ZA POMOČ: PA NE, DA ME ODREŠIŠ MOJIH KRIŽEV, TEMVEČ DA BI JIH ZNAL POTRPEŽLJIVO NOSITI. V IMENU JEZUSOVE LJUBEZNI TE PROSIM, DA ZAME PRI BOGU IZPROSIŠ VSAJ TO MILOST.

          Povzeto po:
          https://si.aleteia.org/2020/09/16/kako-vam-marija-lahko-pomaga-prestajati-vsako-trpljenje/

          Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

          • Miro says:

            SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

            Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati,
            da bi bila ti koga zapustila,
            ki je pod tvoje varstvo pribežal,
            tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
            S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati,
            k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
            Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed,
            temveč milostno nas poslušaj in usliši. Amen.

  6. Miro says:

    V DANAŠNJEM EVANGELJSKEM ODLOMKU VIDIMO ČUDOVITO HARMONIJO MED TREMI BOŽJIMI OSEBAMI. JEZUS BI RAD UČENCE ŠE NAPREJ UČIL, A VE, DA TEGA SEDAJ NE MOREJO NOSITI. ZATO BO ČAS KASNEJE, KO ON NE BO VEČ MED NJIMI. ZATO BO UČENCEM POSLAL SVETEGA DUHA, KI JIH BO POSTOPOMA UVAJAL V VSO RESNICO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 16,12-15)

    »Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+16%2C12-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    V odlomku vidimo čudovito harmonijo med tremi božjimi osebami. Jezus bi rad učence še naprej učil, a ve, da tega sedaj ne morejo nositi. Zato bo čas kasneje, ko on ne bo več med njimi. Zato bo učencem poslal Svetega Duha, ki jih bo postopoma uvajal v vso resnico. In v tem razodevanju resnice bo Sveti Duh jemal iz Očetovega naročja in nas hkrati vračal v to naročje božje ljubezni in usmiljenja.

    Tako ima vsaka božja oseba svoje poslanstvo, ki se medsebojno prepleta. Lahko bi rekli, da so v vsaki osebi navzoče vse osebe in v vseh vsaka. Tako lahko s celotno Sveto trojico povežemo tudi Jezusovo trditev: Jaz sem pot, resnica in življenje. Kljub temu, da je Jezus vse troje, lahko v teh treh lastnostih vidimo tudi tri poudarjene vloge vsake osebe.

    POT

    Najbrž lahko rečemo, da pot najmočnejše razodeva Jezus sam. On je pot razodevanja Očeta, pot življenja, pot resnice.

    RESNICA

    A ko se je moral umakniti, pošilja Duha tolažnika, ki nam bo povedal vso resnico. Resnico, ki je težka, pa je sedaj še ne bi mogli nositi. Sveti Duh je torej duh Resnice. To resnico imamo upodobljeno kot podobo trpečega in zasramovanega Sina. To je Resnica, ki je pogosto zanemarjena v tem svetu in se zanjo pogosto bolj malo zmenimo. A Sveti Duh je najmočneje prisoten prav pri razodevanju Resnice, ki je nasprotje od laži, ki jo vodi hudi duh.

    ŽIVLJENJE

    Vse, kar živi in diha je ustvaril Bog Stvarnik, Oče vsega živega. On je življenje samo, je začetek bivajočega. Iz njegovega naročja prihajamo in se vanj vračamo.

    Ko Jezus odhaja od svojih učencev, jim pravi: Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, da opravlja bogoslužno daritev. In to bodo počeli, ker niso spoznali ne Očeta ne mene (Jn 16,12-13)«. Zlo se torej širi, če ne poznamo Boga. Ali lahko rečemo, da Boga resnično poznamo? Nedelja Svete trojice je zato povabilo, da bi še bolj živeli v povezanosti z Bogom. Kako? Če ostanemo pri teh treh podobah, ki veljajo za Jezusa in za celotno Trojico, lahko iz njega razberemo naslednje:

    – Jezus je pot: Pot, ki nam je razodeta po njegovem zemeljskem življenju. Redno branje in premišljevanje Božje besede, še posebej evangelijev, je temeljno za spoznavanje Jezusa, Božjega sina, našega brata, prijatelja in Odrešenika. Samo tako moremo stopati v tesen odnos z njim in ne delati zla.

    – Sveti Duh je duh resnice: Razodevanje resnice, kot vidimo v odlomkih zadnjih nedelj, je postopno. Jezus celo pravi, da vse resnice ne moremo razodeti, ker bi je ne mogli nositi. Torej je še kako pomembno, da smo vsak dan čuječi, da prepoznavamo resnico, o sebi, o bližnjem, o Bogu in o svetu. Za to odprtost moramo neprestano moliti in prositi.

    – Oče je življenje: Je prekipevajoče življenje v sebi, ki se vedno daje v ljubezni vsakemu izmed nas. Je usmiljenje samo, ki ne želi, da bi se kdo izmed njegovih otrok pogubil. Še vedno trpi po svojem Sinu, za odrešenje naših duš in se razdaja po delovanju Svetega duha. Življenje v zavesti zakramentov in v dejavni ljubezni je življenje v Bogu.

    Naj križ, ki ga naredimo na čelo, ne bo le znamenje iz navade, ampak vedno znova povabilo, da živimo z jasno zavestjo o Troedinem Bogu in z željo, da mu po njegovem delovanju postajamo tudi podobni.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    MARIJI SEM OBLJUBIL, DA SE NIKOLI VEČ NE BOM DOTAKNIL DROG, ČE MI BO DALA MOČ. USLIŠALA ME JE (Aleteia)

    »KO SEM STOPIL NA POT SPREOBRNJENJA, SEM RAČUNALNIK RAZSTAVIL NA DELE IN JIH VRGEL V SMETI«

    Kristjan Gumienny je bil več kot 20 let odvisen od alkohola, drog in pornografije. Utrujen je bil od življenja brez cilja, razmišljal je o samomoru. Pomoč mu je ponudila Marija. Z njeno pomočjo se je osvobodil odvisnosti in se vrnil k Bogu.

    O njegovih bridkih izkušnjah in rešitvi z Marijino pomočjo več v pogovoru na:
    https://si.aleteia.org/2022/05/23/mariji-sem-obljubil-da-se-nikoli-vec-ne-bom-dotaknil-drog-ce-mi-bo-dala-moc-uslisala-me-je/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    KATEHEZA O STAROSTI: PREDANOST PRAVIČNOSTI OHRANITI NEDOTAKNJENO

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE MED DANAŠNJO KATEHEZO DEJAL, DA ČE OSTARELI, KI SO VIDELI ŽE MARSIKAJ, OHRANIJO NEDOTAKNJENO PREDANOST PRAVIČNOSTI, POTEM OBSTAJA UPANJE ZA LJUBEZEN IN TUDI ZA VERO. »IMAMO ZELO VELIKO POSLANSTVO NA SVETU,« JE SPODBUDIL, »TODA NE IŠČITE ZATOČIŠČA V NEKONKRETNEM IN NERESNIČNEM IDEALIZMU, BREZ KORENIN.«

    Na začetku splošne avdience, ki je potekala na Trgu svetega Petra, se je bral odlomek in starozavezne knjige Pridigar, v katerem najdemo ironičen prikaz življenja, ki je ločeno od zavzetosti za pravičnost. Papež opozoril na pojav ciničnega razuma, ki sešteva znanje in neodgovornost. Znanje, ki nas oprošča moralnosti, se sprva zdi vir svobode in energije, a se kmalu spremeni v paralizo duše. Starejši ljudje, ki so bogati z modrostjo in humorjem, naredijo veliko dobrega za mlade. Rešujejo jih pred skušnjavo žalostnega pogleda na svet, ki je brez življenjske modrosti. Starejši prav tako mlade vračajo nazaj k Jezusovi obljubi: »Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.«

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Prd 2,17-18; 12,13-14

    Tako sem zasovražil življenje, ker mi je postalo mrzko, kar se godi pod soncem: kajti vse je nečimrnost in lovljenje vetra. Zasovražil sem ves svoj trud, s katerim sem se trudil pod soncem in ga bom zapustil človeku, ki bo prišel za menoj. Končna beseda vse pridige: Boga se boj in spolnjuj njegove zapovedi, kajti to je cel človek! Bog namreč privede pred sodbo vsako dejanje, tudi vsako skrito, naj bo dobro ali slabo.

    Kateheza svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-05/kateheza-o-starosti-predanost-pravicnosti-ohraniti-nedotaknjeno.html

  9. Miro says:

    »MOJA MATI ME NE MARA«

    Naše sestre delujejo po vsem svetu in videla sem vse težave, vso bedo, vse trpljenje.

    Zakaj se je vse to pojavilo? Zaradi pomanjkanja ljubezni, pomanjkanja molitve. V družini se ne sestajajo, ne molijo skupaj, se ne zbližujejo, ne ostajajo skupaj. Ljubezen se začenja doma in uboge najdemo celo v našem lastnem domu.

    V Londonu imamo hišo. Naše sestre delajo ponoči in neke noči so šle ven, da bi po ulicah pobirale ljudi. Pozno ponoči so videle mladeniča, ki je ležal na tleh, in so rekle: »Ne bi smel biti tukaj, biti bi moral pri svojih starših.« Pa je odvrnil: »Če grem domov, me mati ne mara, ker imam dolge lase. Vsakič, ko grem domov, me nažene.« Predno so prišle nazaj, je vzel preveliko dozo mamil in odpeljati so ga morale v bolnišnico. Nisem si mogla misliti, kako je mogoče, da se je njegova mati ukvarjala z lakoto naših ljudi v Indiji, tu pa je bil njen otrok, lačen nje, lačen njene ljubezni, lačen njene skrbnosti, pa ga je zavrnila.

    Lahko je ljubiti ljudi, ki so daleč stran. Ni vedno lahko ljubiti tistih, ki so v naši bližini. Lažje je dati skodelico riža, da potešimo lakoto, kot potešiti osamljenost in bolečino nekoga, ki ga ne ljubimo v lastnem domu. Prinesite ljubezen v svoj dom, kajti tu se mora naša medsebojna ljubezen začeti.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  10. Miro says:

    »MARIJA POMAGAJ JE POMAGALA, POMAGA IN BO POMAGALA« (Družina, 24. maj 2022)

    MARIJA, BODI NAŠA POMOČNICA, SPREMLJAJ NAS NA POTI NAŠE VERE, DA BO TA VEDNO TRDNEJŠA IN BO PREŽEMALA VSE NAŠE ŽIVLJENJE,« JE V NAGOVORU PRI DOPOLDANSKI SLOVESNI MAŠI NA TRGU PRED BAZILIKO NA BREZJAH NA PRAZNIK MARIJE POMAGAJ, ZAVETNICE SLOVENCEV, DEJAL MARIBORSKI NADŠKOF MSGR. MAG. ALOJZIJ CVIKL.

    Somaševalca sta bila še nadškofov tajnik Jure Sojč in rektor bazilike na Brezjah p. dr. Robert Bahčič, ki je ob uvodu v mašo opozoril na besede p. Otmarja Vostnerja, ki je že leta 1945 v Devetdnevnici k Mariji Pomagaj zapisal: »Marija Pomagaj je pomagala, Marija Pomagaj pomaga in Marija Pomagaj bo pomagala.« Slovesne maše na prostem se je udeležilo precej romarjev z vseh koncev države.

    IZ NADŠKOFOVE PRIDIGE

    Naši predniki so v Mariji videli ženo, vso odeto v svetlobo in prežeto z Bogom ter ravno zato rodovitno, sposobno izžarevati svetlobo, se boriti s temo, z grehom in lažjo. Ta bitka ni le fizična, temveč tudi čustvena in psihološka, je v nagovoru poudaril mariborski nadškof.

    »Današnji praznik nam tako predstavi naše življenje v čisto vsakdanji in hkrati v Božji luči. Govori o vsaki ženi in možu, ki je sprejel življenje kot Božji dar in ga želi v veri in zaupanju v Boga živeti kot podarjenost. Ob tem pa človek naleti na ovire, ki mu jih nastavlja miselnost tega sveta: glede življenja po vesti, spoštovanja človekovega življenja in svobode ter glede življenja po veri nasploh,« je poudaril Alojzij Cvikl.

    NEDELJA POSTAJA LE DAN MED OSTALIMI DNEVI

    Danes opažamo, kako nedelja postaja zgolj dan med ostalimi dnevi, nič več dan počitka, nabiranja telesnih in duhovnih moči za nov teden, kar potegne za sabo glavno bolezen našega časa: izgorelost, utrujenost, notranjo izpraznjenost. Takšen način življenja, tako nadškof, tudi vpliva na medsebojne odnose, ki so vse bolj površni, in se pozna tudi pri našem delu, ob katerem se vse bolj sprašujemo po smislu vsega.

    »Zdi se, da smo izgubili naravni ritem, v katerem naj bi teklo naše življenje. V našo naravo in ritem je namreč globoko vtkana tudi potreba po počitku, praznovanju in posvečevanju tega, kar naredimo in ustvarimo s svojim delom. Pri vsem tem ima izreden pomen tudi nedeljska maša, ne le kot izpolnitev zapovedi, temveč kot dar in opora za rast naše vere in pri poglabljanju našega odnosa z Bogom,« je pojasnil nadškof.

    MARIJA KOT POMOČNICA, KI NAS RAZUME

    In Marija nam prihaja naproti kot naša pomočnica, ki nas razume, saj so bili tudi v njenem življenju trenutki, ki jih ni razumela, a jih je ohranjala v srcu, o njih premišljevala in jih izročala Bogu. »Kolikokrat smo tudi mi v podobnem položaju, ko nečesa ne razumemo, ne vidimo smisla, se nam zdi vse pretežko. Ne ostanimo sami v teh trenutkih, pustimo, da se nam Marija pridruži, nas spremlja v naših radostih in bolečinah in nas nauči, kako vse to izročati Bogu,« je izpostavil nadškof Cvikl.

    PODLEGAMO LOGIKI SVETA, NAMESTO DA BI VANJ PRINAŠALI KRISTUSA

    Dodal je, da se nam mnogokrat zdi, da v svetu, ki gre v svojo smer, sami ne moremo ničesar storiti, zato podležemo logiki sveta, grajenega na relativizmu in uživaštvu, namesto da bi vanj prinašali Kristusa, njegov evangelij, luč, mir, veselje in prijateljstvo.

    DA BI POSTAJALI VEDNO BOLJ ZNAMENJE ŽIVLJENJA

    »Prosimo Boga, da bi po Marijinem zgledu in priprošnji v naši domovini postajali vedno bolj znamenje življenja in bi gojili vrednote, ki to življenje ohranjajo. Tako bomo tudi mi kot Marija udeleženi pri Božjem odrešenjskem poslanstvu in bo tudi naše življenje ‘v hvalo njegovega veličastva’. To pa je pot, ki nas vodi v večno življenje,« je opozoril Alojzij Cvikl.

    MARIJA NAM KOT MATI ŽELI LE NAJBOLJE

    Kot naša Mati nam Marija želi le najbolje in s svojo materinsko ljubeznijo objema slehernega od nas, da bi nas vodila k svojemu Sinu. »Marija kot naša pomočnica prihaja pred nas najprej kot žena vere in popolnega zaupanja v svojega Sina, s čimer je v Kani povzročila prvo čudežno znamenje in nagovorila učence, da so verovali v njenega Sina. Z isto vero je bila Marija nato navzoča pod križem in sprejela za sina apostola Janeza. Po vstajenju je postala moleča Mati Cerkve, nad katero se je na binkoštni dan spustil Sveti Duh,« je nagovor končal mariborski nadškof.

    Pred zaključnim blagoslovom pa je še spodbudil zbrane vernike: »Beseda ‘hvala’ nam gre težko iz ust, danes pa imamo priložnost, da se pred milostno podobo Mariji zahvalimo za vse, kar smo po njej prejeli. Vsak pri sebi lahko premisli in pogleda, kaj vse je prejel po Mariji, in se ji za to zahvali.«

    Povzeto po:
    https://www.druzina.si/clanek/marija-pomagaj-je-pomagala-pomaga-bo-pomagala

    Marija Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

    • Miro says:

      Na duhovno spodbudo nadškofa Alojzija Cvikla premislimo in poglejmo (vsak pri sebi), kaj vse smo prejeli po Mariji in se ji za to zahvalimo ______.

      Marija, Pomočnica kristjanov, hvala ti za vse milosti, ki smo jih prejeli od Boga na tvojo mogočno priprošnjo! Ob tem še molimo:

      Sveta Marija, Mati Božja,
      ti si svetu podarila resnično Luč,
      Jezusa, tvojega Sina – Božjega Sina.
      Ti si se povsem
      izročila Božjemu klicu
      in si tako postala vir dobrote,
      ki iz njega priteka.
      Pokaži nam Jezusa.
      Vodi nas k njemu.
      Uči nas spoznati ga in ga ljubiti,
      da bi tudi mi mogli postati
      resnično ljubeči
      in vir žive vode
      sredi žejnega sveta.

      (molitev papeža Benedikta XVI.)

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja