Članki za dušo

15.035 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   2. junija, 2022 at 17:23

   »RAZODEL SEM JIM TVOJE IME IN JIM GA BOM RAZODEVAL, DA BO LJUBEZEN, S KATERO SI ME LJUBIL, V NJIH IN BOM JAZ V NJIH.« -ŽIVETI, KAKOR JE ŽIVEL JEZUS, POMENI TOREJ ŽIVETI V SVETEM DUHU, PREPUŠČATI NJEMU IN OČETU, DA VODITA NAŠE ŽIVLJENJE. POMENI ŽIVETI V POPOLNEM ZAUPANJU, DA JE BOG Z NAMI IN DA SKRBI ZA NAS, DA BO POSKRBEL, DA BO VSE PRAV, ČE MU BOMO ZVESTI

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 17,20-26)

   »Toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal. In jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno: jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno. Naj svet spozna, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene. Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali moje veličastvo, ki si mi ga dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta. Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal. In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+17%2C20-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Evangelist Janez poroča, kako oster je bil Jezus do farizejev, ki so trdili, da Boga poznajo, takole piše: Toda vi (Bo)ga ne poznate, jaz pa ga poznam, in ko bi rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnivec, podoben vam, toda poznam ga in se držim njegove besede (Jn 8,55).

   Evangelist Janez govori o spoznanju drugače, kot smo vajeni. Kaj mu pomeni: spoznati? Spoznanje je zanj na več mestih sinonim za ostati v Jezusovi besedi, držati se Jezusovih besed oz. držati se Jezusovih zapovedi. Tako poroča o Jezusovih besedah Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jn 8,31-32). Spoznati resnico torej ne pomeni le vedeti zanjo, ampak jo živeti in se po njej spreminjati. Spoznati Boga pomeni tudi držati se Božje besede: ›Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo okusil smrti.‹ (Jn 8,52b) Držati se Jezusovih besed ne pomeni delati po črki, ampak zaupati Bogu, ki je gospodar življenja in smrti.

   Najlepše pa je o tem apostol Janez napisal v svojem prvem pismu, kjer takole pravi: »Da smo ga spoznali, spoznavamo po tem, če se držimo njegovih zapovedi. Kdor pravi: »Poznam ga,« pa se njegovih zapovedi ne drži, je lažnivec in v njem ni resnice. V tistem pa, ki se drži njegove besede, je Božja ljubezen resnično postala popolna. Po tem spoznavamo, da smo v njem. Kdor pravi, da ostaja v njem, je dolžan tudi sam živeti tako, kakor je živel on (1 Jn 2,3-6).«

   Slednje pa nam je že bolj razumljivo, mar ne. Večno življenje je v tem, da živimo, kakor je živel Jezus.

   Živeti, kakor je živel Jezus, pomeni torej živeti v Svetem Duhu, prepuščati njemu in Očetu, da vodita naše življenje. Pomeni živeti v popolnem zaupanju, da je Bog z nami in da skrbi za nas, da bo poskrbel, da bo vse prav, če mu bomo zvesti. Da bo vse prav, tudi, ko bo videti, da nas je pozabil dvigniti v življenje, razglasiti svetu, potolažiti itd.

   Živeti, kakor je živel Jezus, pomeni torej živeti v ponižnosti, v služenju ubogim in v zvestobi resnici. Iskanje pomembnosti, vrtenje okrog samih sebe in ugajanje je najbrž drža, ki je Jezusa pri farizejih tako razjezila, da jim je naravnost povedal, da Boga ne poznajo. Naj torej živimo, kakor je živel On, da bomo deležni polnosti življenja že tu na zemlji in se bomo veselili večnega življenja v nebesih.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Hvala says:

   2. junija, 2022 at 14:44

   ALI BOG TUDI “HUDO KAZNUJE”?

   LJUBEZEN BREZ PRAVIČNOSTI NI LJUBEZEN

   Vprašanje bralca:
   Danes je v Cerkvi govor predvsem o Bogu ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, dobrote itd. Vse to je res in prav. Mislim, da pa ob vsej tej Božji dobroti mnogi ne vedo, da obstaja tudi greh in da Bog tudi “hudo kaznuje”. Tega hudega (greha) se mi zdi, da je strašno veliko: prekinitev nosečnosti, nespoštovanje Božjih in cerkvenih zapovedi, nevredno prejemanje svetega obhajila itd. Tudi o tem bi nas morali v Cerkvi poučevati. Kakšno je vaše mnenje?

   Jože
   Odgovarja mariborski nadškof Alojzij Cvikl:
   Res je, velikokrat v Cerkvi poudarjamo, da je Bog ljubezen, in prav je tako. Kakor je po drugi strani tudi res, da je Bog pravičen in da bo ob koncu časov prišel kot vesoljni sodnik. Ob stranpoteh, zlaganosti in grešnosti sveta bi morda nekateri kristjani prej kot resnico, da je Bog dober in usmiljen, poudarjali, da je “Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje”, kot pravi druga od šestih resnic.

   Ljubezen brez pravičnosti ni ljubezen
   Ljubezen sama po sebi vsebuje tudi krepost pravičnosti, saj ljubezen brez pravičnosti ni ljubezen. Pretirano poudarjanje predvsem Božje pravičnosti in Boga kot sodnika je zato enostransko, po drugi strani pa za krepost vere tudi nevarno. Boga, ki bi zbujal v človeku nelagodje, strah, se namreč človek želi čim prej znebiti in ga prej ali slej zavrže. Morda se od takšne podobe Boga najprej oddalji, v nadaljnjem koraku pa Boga celo zanika. Zgrešena podoba Boga je večkrat povod za nevero ali celo ateizem.

   Pred Bogom, ki je dober in svet, se človek prepoznava kot nepopoln in kot grešnik. Toda Bog, ki je človeka ustvaril, je do nas očetov­ski, poln razumevanja, usmiljenja in ljubezni. Zaradi tega smo vsi povabljeni, da nenehno spreminjamo svoje življenje in ga usmerjamo v pravo smer: da zapuščamo to, kar spoznavamo za nepravo pot in smo vedno bolj na poti dobrega.

   Božje usmiljenje in dobrotljivost
   Bog, ki je Oče, ne želi naše obsodbe, temveč naše spreobrnjenje in življenje v vsej polnosti. Zato nas vedno rešuje in osvobaja. Da je Bog ljubezen, okusimo predvsem takrat, ko svoje grehe pred njim priznavamo in v veri doživljamo dar odpuščanja. Človek z iskrenim priznanjem svojih grehov prizna in izpove, da potrebuje Boga, ki mu podari odpuščanje in mu tudi pomaga, da lahko zlo in greh premaga in je spet svoboden.

   Poudarjanje Božje dobrote in usmiljenja pa še ne pomeni, da odobravamo stranpoti zla in grehov. A za človeka bi bilo usodno, če bi zaradi grehov in zavesti krivde ljudje obupovali. Zato je Jezus šel na križ, da nas ozdravi in nam podeli odpuščanje in mir. Podoba Boga, ki je ljubezen, ki gre iz ljubezni do nas celo na križ, v smrt, pa je veliko bolj prijazna in je tudi bliže pravi podobi Boga kot podoba Boga sodnika.

   Greh sodobnega sveta
   Omenjate enega velikih problemov sodobnega časa, to je spremenjen in plitek odnos do vrednote človekovega življenja. Problem splava mnogi obravnavajo zelo površno. Zdi se, da na poti presojanja tega dejanja nekateri naredijo vse, da bi prišli do sklepa, češ, saj to ni zlo.

   Izkušnje povedo drugače. Koliko bolečin prinese takšen korak tistim, ki so se zatekli k splavu in nato iščejo pristen in iskren stik sami s seboj, s svojo vestjo in z Bogom. Toda tudi v takšni bolečini Bog naklanja svoje odpuščanje, če je le človek z iskrenim srcem pripravljen stopiti pred Boga, tudi v zakramentu sprave, da bi dosegel novo vez z nebe­škim Očetom

   Po grehu se moramo tudi pobrati
   Kristjani svetu prinašamo Jezusa. Za Jezusa pa vemo, da je greh obsojal, nanj opozarjal, a po drugi strani z odpuščanjem grehov ljudi ozdravljal in imel čuteče srce za vsakega človeka. Prav je, da opozarjamo na nevarnosti, skušnjave, na greh in stranpoti, a še pomembneje je, da se ne utrudimo sredi sveta oznanjevati in pričevati, da nihče zaradi greha ne pade tako globoko, da ne bi mogel iz njega vstati. Ne zgolj po svoji moči in prizadevanju, ampak po Božji dobroti in njegovi moči, ki se kaže v velikonočni skrivnosti. Naj nas resnica o Jezusovem vstajenju tako prevzame in usmerja, da bomo sredi sveta živeli kot pričevalci luči in bomo sposobni razsvetliti in pregnati vsako senco greha!

   https://si.aleteia.org/2019/04/28/ali-bog-tudi-hudo-kaznuje/
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Odgovori
3. Miro says:

   2. junija, 2022 at 11:14

   JUNIJ – MESEC POSVEČEN JEZUSOVEMU SRCU

   VSTOPAMO V MESEC, POSVEČEN JEZUSOVEMU SRCU. NAJ NAS REKE ŽIVE VODE, KI PRITEKAJO IZ NJEGOVEGA SRCA, POPOLNOMA PREŽAMEJO IN VNAMEJO ZA DOBRO. (duhovna spodbuda, zupnijamackolje.eu)

   LITANIJE SRCA JEZUSOVEGA

   Gospod, usmili se – Gospod, usmili se
   Kristus, usmili se – Kristus, usmili se
   Gospod, usmili se – Gospod, usmili se
   Kristus, sliši nas – Kristus, sliši nas
   Kristus, usliši nas – Kristus, usliši nas

   Bog Oče nebeški – usmili se nas
   Bog Sin, Odrešenik sveta
   Bog Sveti Duh
   Sveta Trojica, en sam Bog

   Srce Jezusovo, Sinu večnega Očeta – usmili se nas
   Srce Jezusovo, v Materi Devici od Svetega Duha upodobljeno
   Srce Jezusovo, z Besedo božjo v osebi zedinjeno
   Srce Jezusovo, neskončno veličastno
   Srce Jezusovo, sveti tempelj božji
   Srce Jezusovo, šotor Najvišjega
   Srce Jezusovo, hiša božja in vrata nebeška
   Srce Jezusovo, žareče ognjišče ljubezni
   Srce Jezusovo, posoda ljubezni in pravice
   Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni polno
   Srce Jezusovo, globočina vseh čednosti
   Srce Jezusovo, vse hvale vredno
   Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src
   Srce Jezusovo, v katerem biva vsa polnost božanstva
   Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče posebno veselje
   Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo vsi prejeli
   Srce Jezusovo, hrepenenje večnih višav
   Srce Jezusovo, potrpežljivo in neskončno usmiljeno
   Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te kličejo
   Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti
   Srce Jezusovo, sprava za naše grehe
   Srce Jezusovo, z zasramovanjem nasičeno
   Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij potrto
   Srce Jezusovo, do smrti pokorno
   Srce Jezusovo, s sulico prebodeno
   Srce Jezusovo, vir vse tolažbe
   Srce Jezusovo, naše življenje in vstajenje
   Srce Jezusovo, naš mir in naša sprava
   Srce Jezusovo, daritev za grešnike
   Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upajočih
   Srce Jezusovo, upanje v tebi umirajočih
   Srce Jezusovo, sladkost vseh svetnikov

   Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod
   Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod
   Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas

   Jezus krotki in iz srca ponižni. Upodobi naše srce po svojem Srcu.

   Molimo. Vsemogočni večni Bog, ozri se na Srce svojega preljubega Sina in na čaščenje in zadoščenje, ki ti ga opravlja v imenu grešnikov, in po njem potolažen odpusti njim, ki prosijo tvojega usmiljenja, v imenu istega tvojega Sina Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen.

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   2. junija, 2022 at 11:02

   KATEHEZA: NE SKRIVAJMO STAROSTI. IZ ŠIBKOSTI OSTARELIH LJUDI SE VSI LAHKO UČIMO

   Sveti oče je tudi med včerajšnjo katehezo govoril o starosti. Izpostavil je, da ostarelosti in starostnih šibkosti ne smemo skrivati. Pozval je, naj starostnike varujemo in jih ne pozabimo, saj predstavljajo modrost in zaklad. Vsak naj se zaveda, da bo tudi sam enkrat star. Tako kot bi si želeli, da bi nas obravnavali v času starosti, tako tudi mi danes obravnavajmo starejše. (po zapisu Andreje Červek)

   Današnja kultura ostarele osebe odrinja na obrobje, je dejal papež med splošno avdienco v sredo, 1. junija, ter pozval, da mora celotna družba poskrbeti za svoje ostarele ljudi, ki jih je vedno več in so pogosto tudi vedno bolj zapuščeni. Dejal je tudi, da lahko starostnik ob soočanju s svojo krhkostjo in pojemanjem moči ponovno odkrije molitev in priča o njeni moči. Izhodišče premišljevanja so bile psalmistove besede.

   SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Ps 71,5-6.20-21

   »Ti si moje upanje, o Gospod, moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti. Nate sem se opiral od materinega telesa, od naročja moje matere si moj varuh, tebi velja moja hvalnica za vedno. Dal si mi videti stiske, mnoge in hude. Znova mi boš dal življenje, znova me boš vzdignil iz oceanov. Povečal boš mojo veličino, znova me boš potolažil.«

   Kateheza svetega očeta na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-06/katehezane-skrivajmo-starosti-iz-sibkosti-ostarelih-ljudi-se.html

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   2. junija, 2022 at 8:50

   MISEL SVETNIKA

   »ČEMU BI UGIBALI, PO KAKŠNI POTI BO POSLEJ TEKLO NAŠE ŽIVLJENJE, DA JE
   LE TVOJA POT! KAJ BI SPRAŠEVALI, KAM PELJE, ČE NAS LE PRIPELJE K TEBI! KAJ
   BI SKRBELI, KAJ VSE NAM MISLIŠ NALOŽITI, DA NAM LE POMAGAŠ VSE NOSITI Z
   DOBRO VOLJO, ZVESTIM SRCEM IN V PRAVEM DUHU.« (sv. John Henry Newman)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   2. junija, 2022 at 8:42

   DUH IN BOŽJA BESEDA V ČASU OBLJUB

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Katekizem katoliške Cerkve:

   702 Od začetka do “polnosti časa” (Gal 4,4) ostaja skupno pošiljanje (in poslanstvo) Besede in Očetovega Duha skrito, vendar dejavno. Božji Duh medtem pripravlja Mesijev čas in oba sta, ne da bi bila tudi v polnosti razodeta, že obljubljena, da bi ju pričakovali in sprejeli ob njunem razkritju. Zato Cerkev tedaj, ko bere Staro zavezo (prim. 2 Kor 3,14), išče v njej (prim. Jn 5,39.46), kaj nam hoče Duh, “ki je govoril po prerokih”, povedati o Kristusu.

   Z besedo “preroki” vera Cerkve tu razume vse tiste, ki jih je Sveti Duh navdihnil pri pisanju svetih knjig, tako Stare kakor Nove zaveze. Judovsko izročilo razlikuje postavo /pet prvih knjig ali Pentatevh/, preroke /naše t. i. zgodovinske in preroške knjige/ in spise /zlasti modrostne, posebej psalme, prim. Lk 24,44/.

   V stvarstvu

   703 Božja beseda in božji dih sta pri izvoru bivanja in življenja vsega stvarstva (prim. Ps 33,6; 104,30; 1 Mz 1,2; 2,7; Prd 3,20-21; Ezk 37,10):

   Svetemu Duhu se spodobi, da vlada, posvečuje in oživlja stvarstvo, saj je Bog, istega bistva z Očetom in Sinom … Njemu pripada oblast nad življenjem: ker je namreč Bog, ohranja stvarstvo v Očetu po Sinu (Bizantinska liturgija, troparij nedeljskih jutranjic na drugi način).

   704 “Človeka pa je Bog oblikoval s svojimi rokami /ki sta Sin in Sveti Duh/ … in na izoblikovanem telesu je naslikal svojo podobo, da bi celo to, kar je vidnega, nosilo božjo podobo” (sv. Irenej, dem. 11).

   Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/iii-duh-in-bozja-beseda-v-casu-obljub/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   1. junija, 2022 at 18:36

   »POSVETI JIH V RESNICI; TVOJA BESEDA JE RESNICA.« – BITI POSVEČEN V RESNICI JE CILJ JEZUSOVEGA DELOVANJA, KI GA IZPOLNI S TEM, DA UČENCE PRIPRAVI NA PREJEM SVETEGA DUHA, DUHA RESNICE

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 17,11-19)

   »Nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal. Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogubil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo. Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu, da bodo imeli moje veselje v sebi dopolnjeno. Izročil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+17%2C11-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Kaj pomeni biti posvečen v resnici? Posvetimo cerkve, zvonove, osebe pri mašniškem ali škofovskem posvečenju. Čemu? Pravzaprav le z enim namenom. Da bo vse služilo Bogu. Jezus torej želi izpolniti vso resnico, biti v njej posvečen in v njej posvetiti učence, da bo vse služilo Nebeškemu očetu. Biti posvečen v resnici je cilj Jezusovega delovanja, ki ga izpolni s tem, da učence pripravi na prejem Svetega Duha, Duha resnice.

   Ključna beseda o Bogu je torej RESNICA. Jezus prihaja, da izpriča vso resnico, učence v njej posvečuje in pošilja Duha, ki jih bo v resnici potrdil.

   Življenje kristjana naj bi se torej, če hoče biti zvesto Bogu, neprestano vrtelo okrog resnice. Pa pomislimo, koliko razlogov smo razvili, da resnice ne povemo:

   – glej, da se ne boš komu zameril,

   – pomisli, da ne boš koga prizadel,

   – kaj pa če tega drugi ne bo sprejel,

   – molči, zaradi ljubega miru,

   – potrpi, saj ni vredno,

   – molči, ne izpostavljaj se, itd.

   Pomislimo, koliko razlogov pa smo razvili, da resnico povemo!

   Kaj vodi naše prikrivanje resnice? Preprosto rečeno naša lastna korist. In kaj vodi razkrivanje resnice? Prav ista korist, le da jo vodi še sovražnost ali maščevalnost.

   Laž smo zavili v skrb za drugega, delo za ljubi mir, diplomacijo, potrpežljivost in celo pobožnost. Če pa se vrnemo k evangeliju in Svetemu Duhu, bomo videli, da je bistvo našega življenja biti scela prepojeni – posvečeni v resnici, da bi lahko bili odprti za Božje delovanje v nas.

   Vprašujem pa se: Le kam naj Sveti Duh sede, če ni v nas ne želje, ne poguma, da bi vedno in povsod govorili resnico? Pri tem tako radi pozabljamo, da je Sveti Duh, Duh resnice, Oče laži pa je hudi duh. Odločimo se za resnico. Ne znamo je živeti in izražati, a če bo odločitev trdna in prizadevanje vztrajno, nam bo Duh sam pomagal, da v nas zaživi in nas posveti v resnici.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   1. junija, 2022 at 14:07

   BOG IMA SVOJE LASTNE POTI IN NAČINE DELOVANJA V ČLOVEŠKIH SRCIH – NE SMEMO
   OBSOJATI ALI SODITI ALI IZREČI BESEDE, KI BI PRIZADELA LJUDI

   Vsako človeško bitje prihaja iz božjih rok in vsi vemo, kaj je božja ljubezen za nas. Moja vera
   pomeni meni vse; Bog pa daje vsaki posamezni duši svojo milost.

   Bog ima svoje lastne poti in načine delovanja v človeških srcih, in mi ne vemo, kako blizu so mu,
   toda po njihovih delih bomo vedno spoznali, ali so mu na razpolago ali ne … Ne smemo obsojati
   ali soditi ali izreči besede, ki bi prizadela ljudi. Morda ta človek ni nikoli slišal za krščanstvo. Ne
   vemo na kakšen način se Bog razodeva tej duši in na kakšen način jo priteguje: in končno, kdo pa
   smo, da bi lahko kogarkoli obsojali?

   Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

   Odgovori
9. Miro says:

   1. junija, 2022 at 13:58

   IME, NAZIVI IN SIMBOLI SVETEGA DUHA

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Katekizem katoliške Cerkve:

   Lastno ime Svetega Duha

   691 “Sveti Duh”, to je lastno ime Tistega, ki ga molimo in slavimo z Očetom in Sinom. Cerkev ga je prejela od Gospoda in ga izpoveduje pri krstu svojih novih otrok (prim. Mt 28,19).

   Izraz “Duh” je prevod hebrejskega izraza “Ruah”, ki v svojem prvem pomenu pomeni dih, zrak, veter. Jezus uporablja prav čutno podobo vetra, da Nikodemu nakaže presežno novost Tistega, ki je osebno Dih Boga, božji Duh (Jn 3,5-8). Po drugi strani pa sta Duh in Sveti božja pridevka, skupna trem božjim Osebam. Z združitvijo obeh izrazov pa Sveto pismo, liturgija in teološka govorica označujejo neizrekljivo osebo Svetega Duha brez morebitnega dvoumja z drugimi rabami izrazov “duh” in “sveti”.

   Nazivi Svetega Duha

   692 Ko Jezus napove in obljubi prihod Svetega Duha, ga imenuje “Paraklet- Tolažnik”, dobesedno: “tisti, ki je poklican zraven”, “advocatus” (Jn 14,16.26; 15,26; 16,7). “Parakleta” navadno prevajamo s “Tolažnikom”, ker je bil Jezus prvi tolažnik (prim. 1 Jn 2,1). Gospod sam imenuje Svetega Duha “Duha resnice” (Jn 16,13).

   693 Poleg njegovega lastnega imena, ki je najbolj rabljen v Apostolskih delih in v pismih, najdemo pri sv. Pavlu nazive: Duh obljube (Gal 3,14; Ef 1,13), Duh posinovljenja (Rim 8,15; Gal 4,6), Kristusov Duh (Rim 8,11), Gospodov Duh (2 Kor 3,17), Božji Duh (Rim 8,9.14; 15,19; 1 Kor 6,11; 7,40) in pri sv. Petru Duh slave (1 Pt 4,14).

   Simboli Svetega Duha

   694 Voda. Simbolizem vode pomeni delovanje Svetega Duha v krstu, ker po klicanju Svetega Duha postane voda učinkovito zakramentalno znamenje novega rojstva: kakor se je pripravljanje našega prvega rojstva izvršilo v vodi, tako krstna voda stvarno pomeni, da nam je naše rojstvo za božje življenje dano v Svetem Duhu. A ker “smo bili krščeni “v enem Duhu”, smo tudi vsi “pili enega Duha” (1 Kor 12,13): Duh je torej tudi osebno živa voda, ki izvira iz križanega Kristusa (prim. Jn 19,34; 1 Jn 5,8) kot iz svojega studenca in ki v nas teče v večno življenje (prim. Jn 4,10-14; 7,38; 2 Mz 17,1-6; Iz 55,1; Zah 14,8; 1 Kor 10,4; Raz 21,6; 22,17).

   Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-ime,nazivi%20in%20simboli-svetega-duha/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    1. junija, 2022 at 7:22

    KAKO NAJ MOLIMO, DA BOMO PREJELI TISTO, ZA KAR PROSIMO? (Aleteia)

    “KAKŠNA JE V EVANGELIJU MOLITEV TISTIH, KI JIM USPE OD GOSPODA IZPROSITI, KAR ŽELIJO,” SE SPRAŠUJE TUDI PAPEŽ FRANČIŠEK

    Verjetno smo že vsi kdaj doživeli, da Boga prosimo, a se nam zdi, da ne prejmemo tega, za kar prosimo, si želimo in pričakujemo. “Kako naj torej molimo, da bomo od Gospoda prejeli to, za kar prosimo,” je papež Frančišek zastavil izzivalno vprašanje.

    Obenem je nakazal na odgovor: ta se skriva v evangeliju, ki nam govori o številnih ozdravitvah. Ljudje se v svojih stiskah s prošnjami obračajo na Jezusa in on jih usliši.

    MOČNA VERA

    Papež navede primer, ko bolnik Jezusa izzove s stavkom: “Če hočeš, me moreš ozdraviti.” Jezus odvrne: “Hočem.” In ga ozdravi. Mož ga je prosil z močno vero in z zaupanjem. Evangelij nam torej jasno kaže, kako naj prosimo. Z močno vero – vse je namreč mogoče tistemu, ki veruje.

    Papež še doda: “Vedno, kadar se približamo Gospodu, da bi ga kaj prosili, je treba izhajati iz vere in to storiti v veri: ‘Imam vero. Verjamem, da ti to lahko storiš.’”

    POGUM, PONIŽNOST IN VZTRAJNOST

    A prositi ni vedno lahko. Obhajajo nas različni dvomi: moja prošnja je nepomembna, nesmiselna, preveč ambiciozna, le kdo sem jaz, da se bo Gospod ozrl name. Tudi v evangeliju so primeri, ko se ljudje le s težavo približajo Gospodu.

    A papež vabi, da se Nanj obrnemo s pogumom: “Imeti pogum, da ga izzovemo, kakor je to storil mož. V veri.”Imeti moramo pogum, da Gospoda prosimo, pogum, da ga izzovemo, in pogum, da pred njim pokleknemo. To je ponižnost.

    Da, tudi za ponižnost je potreben pogum. Pogumno se obrniti na Gospoda v ponižni prošnji, a z neomajno vero, da nas bo uslišal, saj je sam rekel: “Prosite in vam bo dano.”

    “Kot svetniki,” papež pokaže na naš vzor. Številni so bili v svoji veri zelo pogumni, zato so dočakali uresničitev svojih prošenj. Kot na primer Sv. Monika: bila je pogumna in vztrajna v svojih molitvah in prošnjah in Gospod jo je uslišal, čeprav se odgovor na prošnjo ni takoj izpolnil. Četudi se to, za kar prosimo, ne uresniči takoj, moramo v molitvi, prošnji, zaupanju in veri vztrajati. “Velikokrat je potrebna potrpežljivost – znati čakati na pravi čas. Ne odnehati, temveč vedno iti dalje,” nas še spodbuja papež. Celo vztrajanje od nas zahteva nekaj poguma.

    ČE MOLITEV NI POGUMNA, NI KRŠČANSKA

    Krščanska molitev je torej prežeta s pogumom in vero.

    “Gospod nam je rekel: ‘Prosite in vam bo dano.’ Sprejmimo tudi to njegovo besedo in zaupajmo, a vedno v veri. To je pogum, ki ga ima krščanska molitev. Če molitev ni pogumna, ni krščanska,” je papež Frančišek sklenil svoje razmišljanje.

    Prosite in vam bo dano. Verjetno nam je vsem jasno, da Gospod odgovarja na prošnje, ki so dobronamerne. Med vsemi prošnjami pa zagotovo ne bo preslišal tiste, v kateri ga bomo prosili za ponižnost, vztrajnost, pogum in močno vero.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/01/18/kako-naj-molimo-da-bomo-prejeli-tisto-za-kar-prosimo/

    Gospod, pomnoži nam vero! (prim. Lk 17,5)

    Odgovori