Članki za dušo

15.029 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   26. julija, 2022 at 17:04

   JEZUS RAZLAGA PRILIKO O LJULJKI IN PŠENICI, KI JE POVEZANA S SODBO. ČEPRAV SE LJUDJE NE MENIJO ZA BOGA IN ŽIVIJO NAPUHNJENO, BO OB KONCU SVETA PRIŠLO DO DOKONČNE LOČITVE MED DOBRIM IN ZLIM – V MOLITVI JEZUSA PONIŽNO PROSIMO: GOSPOD, DAJ MI MOČI …

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 13,36-43)

   Tedaj je odpustil množice in šel v hišo. Njegovi učenci so pristopili k njemu in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.« Odgovoril je in rekel: »Sejalec dobrega semena je Sin človekov. Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka pa sinovi hudiča. Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko, in tiste, ki ravnajo nepostavno. Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+13%2C36-43&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezus razlaga priliko o ljuljki in pšenici, ki je povezana s sodbo. Čeprav se ljudje ne menijo za Boga in živijo napuhnjeno, bo ob koncu sveta prišlo do dokončne ločitve med dobrim in zlim. Bolj se bom zavedal, da svojo prihodnost pripravljam z vsakdanjim izpolnjevanjem Božje volje. Gospod, daj mi moči, da bom odgovorno uresničeval svoje poslanstvo, ki mi ga daješ. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Hvala says:

   26. julija, 2022 at 15:53

   RAZMIŠLJANJE…

   Vsak naj pri sebi razmisli KAJ BI STORIL, ČE BI DANES SREČAL JEZUSA NA CESTI? UČENCI SO HODILI PO POTEH Z JEZUSOM VSAK DAN.

   Ker smo zelo slabotna ustvarjena bitja BI NAJPREJ PADLI PO TLEH IN NE BI MOGLI VSTATI, DOKLER NAS NE BI JEZUS POSTAVIL NAZAJ V NORMALNI POLOŽAJ. VERJETNO BI OSTALI NA TLEH . KAJ SE JE ZGODILO SVETEMU PAVLU OB SREČANJU Z JEZUSOM? ŠOK, SLEPOTA itd..

   JEZUSA BI POVABILI NA KOSILO, IZBIRALI BI NAJBOLJŠE JEDI, PROSTORE, OBLEKO, DARILA, DA NE GOVORIM KAJ VSE BI POČELI. KO PA NEKDO PROSI KOZAREC VODE, KRUH ALI DROBIŽ KAKŠNE NAMRŠČENE OBRAZE VIDIMO , VENDAR NE PRI VSEH LJUDEH. SPOMNITI SE MORAMO, DA JE V VSAKEM ČLOVEKU JEZUS, KI NEKAJ POTREBUJE, ČE NIMAŠ DRUGEGA, PA LAHKO DAŠ LEPO BESEDO. JEZUS TEGA NE BO POZABIL. Naj ne bomo hinavci, naj ne delamo razlik!

   KO PA IMAMO VSAK DAN NA DOSEGU ŽIVEGA JEZUSA V SVETI EVHARISTIJI NI VEČ NAVDUŠENJA . Z otopelimi obrazi, polnimi skrbi in nespoštovanjem kot da bi šli po bonbone nekateri prejemajo ŽIVEGA GOSPODA.

   NEKATERI MOGOČE SPLOH NE VEDO, DA JE JEZUS ŽIV V SVETI EVHARISTIJI. NEKATERI NISO VERJELI TEMU, CELO DUHOVNIKI NE, PA SO SE ZGODILA PRESENEČENJA, JEZUS JE POKAZAL RESNICO.

   Moderni- posvetni neverni svet veruje samo v tisto kar vidi, VIDNO JE MINLJIVO, NEVIDNO JIH NE ZANIMA, JE PA VEČNO.

   Odgovori
3. Miro says:

   26. julija, 2022 at 14:40

   POSTANITE SVETI, DA BO KRISTUS LAHKO ŽIVEL V VAS

   Postati moramo sveti, a ne zato, da bi se mi čutili svete, pač pa zato, da omogočimo Kristusu
   popolno življenje v nas in to zavoljo ubogih, ki jim služimo in jim moramo biti vsa ljubezen,
   vse zaupanje in vsa čistost. Ko se naučimo poiskati Boga in božjo voljo, bo naš stik z ubogimi
   postal sredstvo za dosego velike svetosti za nas in za druge.

   Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
4. Miro says:

   26. julija, 2022 at 14:36

   KRISTUSOVO DELO V LITURGIJI – KRISTUS, KI “SEDI NA OČETOVI DESNICI” IN RAZLIVA SVETEGA DUHA V SVOJE TELO, KI JE CERKEV, DELUJE ODSLEJ PO ZAKRAMENTIH, KI JIH JE ON SAM POSTAVIL, DA PREK NJIH PRIOBČUJE SVOJO MILOST

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka. Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

   Katekizem katoliške Cerkve:

   Poveličani Kristus …

   1084 Kristus, ki “sedi na Očetovi desnici” in razliva Svetega Duha v svoje telo, ki je Cerkev, deluje odslej po zakramentih, ki jih je on sam postavil, da prek njih priobčuje svojo milost. Zakramenti so vidna znamenja (besede in dejanja), dostopna naši sedanji človeški naravi. Zakramenti po Kristusovem delovanju in v moči Svetega Duha učinkovito uresničujejo (realizirajo) milost, ki jo naznačujejo.

   1085 V liturgiji Cerkve Kristus naznačuje in uresničuje (realizira) v prvi vrsti svojo velikonočno skrivnost. V svojem zemeljskem življenju je Jezus z učenjem oznanjal in z dejanji vnaprej izvrševal svojo velikonočno skrivnost. Ko je prišla njegova ura (prim. Jn 13,1; 17,1), je Jezus preživel edinstveni dogodek zgodovine, ki ne bo nikoli minil: umrl je, bil je pokopan, vstal je od mrtvih in sédel na Očetovo desnico “enkrat za vselej” (Rim 6,10; Heb 7,27; 9,12). Gre za realen (stvaren) dogodek, ki se je zgodil v naši zgodovini, a je edinstven: vsi drugi dogodki v zgodovini se zgodijo enkrat, nato preminejo, pogoltnjeni v preteklost. Nasprotno pa Kristusova velikonočna skrivnost ne more ostati samo v preteklosti, ker je Kristus s svojo smrtjo uničil smrt in ker je vse tisto, kar Kristus je, ter vse, kar je storil in pretrpel za vse ljudi, deležno božje večnosti in zaobjema vse čase ter je navzoče vsem časom. Dogodek križa in vstajenja ostaja in vse priteguje k življenju.

   … je vse od apostolske Cerkve dalje …

   Več o tem na http://marija.si/gradivo/kkc/ii-kristusovo-delo-v-liturgiji/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   26. julija, 2022 at 12:31

   BOŽJA BESEDA NAM VLIVA VESELJE IN UPANJE

   »PONAŠAJTE SE Z NJEGOVIM SVETIM IMENOM,
   NAJ SE VESELI SRCE TISTIH, KI IŠČEJO GOSPODA!«
   (1 Krn 16,10)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=8&t=5#Sveti

   PROSIMO ZA VEČ RADOSTI V ŽIVLJENJU:

   Prosim te, o Bog, da bi te spoznal in te ljubil,
   da bi se veselil v tebi.
   In če tega ne morem v celoti storiti v tem življenju, naj postopoma
   napredujem, dokler moje veselje ne doseže polnosti.
   Naj v meni tukaj raste znanje o tebi,
   tam [v nebesih] pa naj se izpopolni;
   naj tvoja ljubezen tukaj raste v meni in se tam izpopolni,
   da bo tukaj moja radost velika v upanju, tam pa popolna v resničnosti.

   (molitev iz Proslogije sv. Anselma, Aleteia)

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   25. julija, 2022 at 15:46

   JAKOBOVA IN JANEZOVA PROŠNJA ¬- ČE HODIMO ZA JEZUSOM KAKOR SV. JAKOB, TUDI V TEŽKIH OKOLIŠČINAH VEMO, DA SMO NA PRAVI POTI

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 20,20-28)

   Tedaj je stopila k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinovoma in se poklonila pred njim do tal, da bi ga nekaj prosila. Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Dejala je: »Ukaži, naj ta dva moja sinova sedita v tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus je odgovoril in rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?« Dejala sta mu: »Moreva.« Rekel jima je: »Moj kelih bosta pila; dati, kdo bo sedel na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bodo tam sedeli tisti, katerim je to pripravil moj Oče.« Ko je drugih deset to slišalo, so se razjezili nad bratoma. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+20%2C20-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   MISLI BENEDIKTA XVI.

   Dragi bratje in sestre!

   Nadaljujmo vrsto portretov apostolov, ki jih je Jezus, ko je živel na zemlji, neposredno izbral. Govorili smo že o sv. Petru in njegovem bratu Andreju. Danes srečamo Jakobov lik. Svetopisemska naštevanja dvanajsterih omenjajo dve osebi s tem imenom: Jakoba, Zebedejevega sina, in Jakoba, Alfejevega sina (prim. Mr 3,17-18; Mt 10,2-3), ki ju navadno razlikujemo po njunih vzdevkih kot Jakoba starejšega in Jakoba mlajšega. Te oznake gotovo nočejo izražati mere njune svetosti, ampak hočejo upoštevati le različen pomen, ki ga apostola prejmeta v novozaveznih spisih in zlasti v okviru Jezusovega zemeljskega življenja. Danes posvetimo svojo pozornost prvi teh dveh osebnosti z istim imenom.

   Ime Jakob je prevod imena Iákobos, grecizirana oblika imena znamenitega očaka Jakoba. Apostol s tem imenom je Janezov brat in zavzema v zgoraj omenjenih naštevanjih pri Marku (3,17) drugo mesto takoj za Petrom. V Matejevem (10,2) in Lukovem evangeliju (6,14) pa tretje mesto za Petrom in Andrejem, medtem ko je v Apostolskih delih naveden za Petrom in Janezom (1,13). Ta Jakob spada skupaj s Petrom in Janezom k skupini tistih treh prednostnih učencev, ki jim je Jezus dal, da so bili deležni pomembnih trenutkov njegovega življenja.

   Ker je danes zelo vroče, bi rad bil kratek in bi tu omenil le dva takšna dogodka. Jakob je smel biti skupaj s Petrom in Janezom deležen ure Jezusovega smrtnega boja v vrtu Getsemani in dogodka Jezusove spremenitve. Gre torej za položaja, ki se med seboj zelo razlikujeta: v prvem primeru doživi Jakob skupaj z obema drugima apostoloma Gospodovo veličastvo, vidi ga govoriti z Mojzesom in Elijem, vidi, da v Jezusu zasije sijaj božjega veličastva. V drugem primeru je pred trpljenjem in ponižanjem, s svojimi očmi vidi, kako se Božji Sin poniža in je pokoren do smrti. Druga izkušnja je bila zanj gotovo priložnost, da dozori v veri in popravi enostransko, zmagoslavno razlago prvega doživetja: Jakob je moral spoznati, da Mesija, ki ga je judovsko ljudstvo pričakovalo kot zmagoslavnega kralja, v resnici ni bil obdan samo s slavo in veličastvom, marveč tudi s trpljenjem in slabotnostjo. Kristusovo veličastvo se uresničuje prav na križu, ko je deležen našega trpljenja.

   To dozorevanje vere se je po Svetem Duhu dopolnilo na binkošti, tako da se Jakob tedaj, ko je zanj prišla ura najhujšega pričevanja, ni mogel izogniti. V začetku štiridesetih let prvega stoletja je dal kralj Herod Agripa, vnuk Heroda Velikega, po Lukovem poročilu »nekatere iz skupnosti zapreti in mučiti. Jakoba, Janezovega brata, je dal umoriti z mečem« (Apd 12,1-2). Ta skopi zapis brez vsake pripovedne podrobnosti kaže z ene strani, kako normalno je za kristjane moralo biti, da s svojim življenjem pričujejo za Gospoda, in z druge strani, kakšen izreden položaj je zavzemal Jakob v jeruzalemski Cerkvi, tudi zaradi vloge, ki jo je imel v času Jezusovega zemeljskega bivanja. Kasnejše izročilo, ki sega nazaj vsaj do Izidorja Seviljskega, poroča, da se je Jakob zadrževal v Španiji, da bi oznanjal evangelij v tisti pomembni pokrajini rimskega cesarstva. Po nekem drugem izročilu naj bi bilo njegovo truplo prineseno v Španijo, v mesto Santiago de Compostela. Kakor vsi vemo, je ta kraj postal mesto velikega češčenja in slej ko prej cilj številnih romanj ne le iz Evrope, marveč z vsega sveta. Iz tega se razlaga ikonografska upodobitev sv. Jakoba z romarsko palico in knjižnim zvitkom evangelija v roki – to je znamenje potujočega apostola, ki se posveča oznanjevanju »vesele blagovesti«, in hkrati značilno znamenje romarstva krščanskega življenja.

   Od sv. Jakoba se moremo torej veliko naučiti: pripravljenosti, sprejeti Gospodov klic, tudi če od nas zahteva, da zapustimo »čoln« svojih človeških varnosti; navdušenja, da gremo za Gospodom po poteh, ki nam jih on kaže, onkraj vseh naših varljivih umišljanj; pripravljenosti, da pogumno pričujemo zanj, če je potrebno tudi do najvišjega žrtvovanja življenja. Tako je Jakob Starejši pred nami kot zgovoren zgled velikodušne zvestobe do Kristusa. On, ki je sprva po svoji materi izrekel prošnjo, da bi skupaj s svojim bratom sedel poleg svojega Učitelja v njegovem kraljestvu, je bil prvi, ki je pil kelih trpljenja in delil mučeništvo z apostoli.

   Ob koncu moremo na kratko reči, da ne le zunanja, ampak tudi notranja pot, od gore spremenitve do gore smrtnega boja, simbolizira celotno romarstvo krščanskega življenja, romarstva med preganjanji sveta in tolažbami Boga, kakor pove drugi vatikanski cerkveni zbor. Če hodimo za Jezusom kakor sv. Jakob, tudi v težkih okoliščinah vemo, da smo na pravi poti.

   Iz kateheze Benedikta XVI., 21. junij 2006 (hozana.si)

   Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     25. julija, 2022 at 15:50

     GODUJE SVETI JAKOB STAREJŠI – APOSTOL

     https://svetniki.org/sveti-jakob-starejsi-apostol/

     Odgovori
7. Miro says:

   25. julija, 2022 at 15:19

   NADŠKOF ZORE DRUŽINE POVABIL, NAJ SE VESELIJO VSAKEGA ŽIVLJENJA

   USTANOVA ANIN SKLAD, KI POVEZUJE DRUŽINE Z VEČ OTROKI, JE V SOBOTO, 23. JULIJA 2022, NA BREZJAH PRI MARIJI POMAGAJ, PRIPRAVILA TRADICIONALNO SREČANJE OB GODU ZAVETNICE USTANOVE SV. ANE. SVETO MAŠO JE DAROVAL LJUBLJANSKI NADŠKOF METROPOLIT MSGR. STANISLAV ZORE, KI JE POSEBEJ PODČRTAL POMEN DRUŽINSKIH VREDNOT.

   O svetopisemski priliki o pšenici in ljuljki, ki jo je bilo mogoče slišati v evangeliju, je vse opozoril, da človek sodi po tem, kar misli, da vidi, Bog pa gleda v srce. »Tukaj se moramo mi, ki smo se odločili in želimo živeti po božji volji, vprašati, na kakšen način bomo živeli v svetu, v katerega smo postavljeni? Ali bomo z neko ihto ruvali ljuljko, za katero smo prepričani, da se razrašča okoli nas, ali pa bomo živeli iz tega, kar nam daje Bog, iz blagoslovov, iz milosti, iz pomoči iz bližine sredi sveta, v katerem je tudi ljuljka. In ne bomo pričevali za Boga s tem, da se bomo zaletavali na vse strani in konce, ampak bomo pričevali za Boga s tem, da bomo sprejemali božjo voljo in jo živeli tudi kar zadeva moralno življenje. Tudi kar zadeva krščanske vrednote, tudi kar zadeva medsebojne odnose, ki naj jih živimo na krščanski in evangeljski način,« je poudaril v pridigi nadškof Zore. Ob sklepu je zbrane, predvsem pa družine, povabil, da naj se ne ločijo od drugih, da naj stopijo skupaj, da so druga drugi v oporo. »Tudi za nas mora v tem svetu veljati Jezusovo načelo, ko svoje učene pošilja po dva in dva, da naj gresta v svet in živita evangelij in naj oznanjata božje kraljestvo. To je dragoceno tudi za družine, da se po dve in dve lahko tudi več povežete med seboj. Da skupaj nosite križ in da skupaj delite veselje. Da drug drugega podprete, dvignete, spodbudite in da drug drugemu odpirate oči za lepoto, za prihodnost, da drug drugega spodbujate k upanju, kajti ljudje potrebujemo to bližino in pomoč, da moremo ostajati zvesti Bogu in Njegovim zapovedim v svetu, v katerem smo,« je povedal nadškof Zore. (delno povzeto po: katoliska-cerkev.si)

   Več o tem srečanju in poudarkih na:
   https://katoliska-cerkev.si/nadskof-zore-druzine-povabil-naj-se-veselijo-vsakega-zivljenja

   Odgovori
8. Miro says:

   25. julija, 2022 at 12:24

   MARTIN GOLOB “PRIDIGA” TUDI IZZA KOSILNICE

   Martin Golob v začetku julija: »Začel se je čas dopustov. Ampak tudi med počitnicami morajo nekatere stvari “laufati”. Na primer moja kosilnica. 🙂 Četudi imamo poleti manj obveznosti in željno pričakujemo tako želeni oddih, ni prav, da se prepustimo lenarjenju. Tudi med dopustom mora v življenju vladati nek red. Tudi v duhovnem smislu. Si predstavljate, da ste dva meseca brez hrane in vode? Urejenost, stalnost in stabilnost so pomembni elementi tudi za našo duhovno kondicijo.«

   Več o Martinovem pogledu na dopust in duhovno prakso na:
   https://si.aleteia.org/2022/07/01/martin-golob-in-njegova-pridiga-izza-kosilnice/

   Odgovori
9. Miro says:

   25. julija, 2022 at 7:19

   MOLITEV ZA DOBRE MEDSOSEDSKE ODNOSE (Aleteia)

   »IZ VSEGA SRCA TE PROSIM ZA VSE, KI ŽIVIJO BLIZU MENE!

   Ljudje smo bitja odnosov in redko se zgodi, da živimo popolnoma izolirani od drugih ljudi. Sobivanje in bližina pa sta pogosto vzroka za nesoglasja in slabo voljo.

   Molitev je gotovo eden od načinov, da naši medsebojni in medsosedski odnosi ne postanejo težavni in vir hujših sporov. Pomembno je, da molimo en za drugega, priporočamo druge in naš odnos z njimi v Božje varstvo in smo odprti za pomoč in ljubezen.

   S spodnjo molitvijo lahko svoje sosede in bližnje izročite Gospodu.

   Bog, ti, ki poznaš življenje slehernika,
   ti, ki poznaš usodo tega sveta,
   ti, ki pronicaš v vse in vsakogar,
   ti, ki si največja globina, ki kliče druge globine,
   danes te prosim za tiste, ki si jih sam izbral, da mi jih postaviš na pot.

   Iz vsega srca te prosim za vse, ki živijo blizu mene.
   Tvoji previdnosti izročam svoje sosede, da jim v svoji dobroti daš tisto, kar najbolj potrebujejo.
   Prosim te, naj imam odprte oči za njihove potrebe,
   da v naših življenjih in odnosih ne bi manjkalo medsebojnega prijateljstva in spoštovanja
   in da se nam v srca ne prikradeta brezbrižnost ali navadna človeška zvedavost,
   ki služita zgolj temu, da ju potešimo.

   Prosim te, Gospod, za resnično zanimanje za sočloveka.
   Prosim te, naj nihče od njih ne umre.
   Prosim te, Gospod, za pravo sosedsko skupnost. Naj temelji na ljubezni,
   medsebojnem razumevanju, pomoči in trajnosti.

   Po Kristusu, našem Gospodu, v moči Svetega Duha. Amen.

   Povzeto po:
   https://si.aleteia.org/2022/07/23/molitev-za-dobre-medsosedske-odnose/

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    25. julija, 2022 at 6:58

    BOŽJA BESEDA NAM IZPRAŠUJE VEST

    »HVALI NAJ TE DRUG, NE TVOJA USTA, TUJEC, NE TVOJE USTNICE.« (Prg 27,2)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=738&t=5#O%9Aabnost+in+poni%9Enost

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

    Odgovori