Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.030 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS SPREMLJA VEDNO IN POVSOD

    SEM JAZ BOG LE V BLIŽINI, GOVORI GOSPOD, IN NE TUDI BOG V DALJAVI?
    ALI SE MORE KDO TAKO POVSEM SKRITI, DA GA NE BI VIDEL? GOVORI GOSPOD.
    MAR NE NAPOLNJUJEM NEBES IN ZEMLJE? GOVORI GOSPOD.
    (Jer 23,23-24)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=38&t=5#Vseprisotni

    Božja beseda, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    BOŽJI SVINČNIK

    VEDNO PROSIM, DA BI BILA MAJHEN SVINČNIK V BOŽJIH ROKAH. ON DAJE, DA MISLIM.
    ON DAJE, DA PIŠEM. ON DAJE VSE. IN VČASIH JE ZARES TEŽKO – VČASIH JE SVINČNIK
    ZLOMLJEN. ON GA MORA NAOSTRITI. A BODIMO MAJHNO ORODJE V NJEGOVIH ROKAH,
    DA TE LAHKO VEDNO IN KJERKOLI UPORABI … SAMO »DA« MU MORAMO REČI.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  3. Miro says:

    PRESVETA TROJICA

    »OSREDNJA SKRIVNOST VERE IN KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA JE SKRIVNOST PRESVETE TROJICE. KRISTJANI SO KRŠČENI V IMENU OČETA IN SINA IN SVETEGA DUHA« (Kompendij, 44).

    Celotno Jezusovo življenje je razodevanje enega in troedinega Boga: z oznanjenjem, z rojstvom, ko se pri dvanajstih letih izgubi in je najden v templju, s svojo smrtjo in vstajenjem se Jezus na nov način razodeva kot Božji Sin glede na sinovstvo, ki ga je poznal Izrael. Poleg tega na začetku njegovega javnega življenja v trenutku krsta sam Oče svetu izpriča, da je Kristus ljubljeni Sin (prim. Mt 3, 13-17), in Sveti Duh se spusti nadenj v obliki goloba. Temu prvemu eksplicitnemu razodetju Trojice ustreza vzporednica v spremenjenju, ki uvaja v velikonočno skrivnost (prim. Mt 17, 1-5). Nazadnje, ko se Jezus poslavlja od svojih učencev, jih pošlje krščevat v imenu treh božjih oseb, da bi bilo vsemu svetu oznanjeno večno življenje Očeta, Sina in Svetega Duha (prim. Mt 28, 29).

    O Presveti Trojici več na https://opusdei.org/sl-si/article/sveta-trojica/

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    PRILIKA O NESPAMETNEM BOGATAŠU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,13-21)

    Nekdo iz množice mu je rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.« On pa mu je dejal: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?« In rekel jim je: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja.« Povedal jim je priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo, zato je v sebi razmišljal: ›Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ Rekel je: ›Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in dobrine. Tedaj bom rekel svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.‹ Bog pa mu je rekel: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹ Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+12%2C13-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      PAPEŽ SE JE Z NAMI VPRAŠAL: KAKO HOČEM JAZ OBOGATETI? PO BOŽJE ALI GLEDE NA SVOJE POŽELENJE?

      Po zapisu p. Ivana Hercega

      »Dragi bratje in sestre, dober dan! V evangeliju današnjega bogoslužja se neki človek obrne na Jezusa s tole prošnjo: ”Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj” (Lk 12,13)«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 18. nedeljo med letom. Prejšnjo nedeljo namreč papež ni imel opoldanske molitve na Trgu sv. Petra temveč na letalu med letom v Kanado.

      Gre za zelo razširjeno situacijo, podobni problemi se še vedno vsak dan dogajajo. Koliki bratje in sestre, koliki člani iste družine se žal prepirajo in morda med seboj več ne govorijo zaradi dediščine.

      Ko Jezus odgovarja temu človeku, ne vstopi v podrobnosti, temveč gre h korenini vsake delitve, ki ga povzroči posedovanje stvari. Takole pravi: »»Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti« (v. 15). Kaj je pohlepnost? Pohlepnost je lakomnost brez zavor po dobrinah, nenehno hotenje postati bogat. Gre za bolezen, ki uničuje osebe, saj lakota po posedovanju ustvarja odvisnost. Zlasti tisti, ki ima veliko, ni nikoli zadovoljen. Hoče vedno več in to samo zase. Toda tako ni več svoboden. Navezan je ter suženj tistega, kar bi mu paradoksalno moralo služiti, da bi živel svobodno in vedro. Namesto, da se poslužuje denarja, postane suženj denarja. Pohlepnost pa je bolezen, ki je nevarna tudi za družbo. Zaradi nje smo prišli do nadaljnjih paradoksov, do krivice, kot še nikoli do sedaj v zgodovini, kjer malo jih ima veliko, in številni imajo malo ali nič. Pomislimo tudi na vojne in na spore. Skoraj vedno je vmes poželenje po naravnih virih in bogastvu. Koliko interesov je v ozadju vojne! Prav gotovo je eden od teh trgovina z orožjem. To trgovanje je pohujšanje, kateremu se ne moremo in ne smemo vdati.

      Jezus nas danes poučuje, da v središču vsega tega niso samo nekateri mogočniki ali določeni ekonomski sistemi, temveč je pohlepnost, ki je v srcu vsakega od nas. Če je tako, se poskušajmo vprašati: kako je z mojo nenavezanostjo na stvari, na bogastvo? Se pritožujem nad tem, kar mi manjka ali pa znam biti zadovoljen s tem, kar imam? Imam skušnjavo, da v imenu denarja in priložnosti žrtvujem odnose z drugimi ter čas za njih? In še več, se mi zgodi, da žrtvujem na oltarju pohlepnosti zakonitost in poštenost? Rekel sem »oltar«, saj materialne dobrine, denar, bogastvo, lahko postanejo kult, pravo in resnično malikovanje. Zato nas Jezus pred tem opozori s krepkimi besedami. Pravi, da ni mogoče služiti dvema gospodarjema in, bodimo pozorni, ne reče Bogu in hudiču, ali dobremu in zlu, ampak Bogu in bogastvu (prim. Lk 16,13). Kdo bi pričakoval, da se ne more služiti Bogu in hudiču, ne, Bogu in bogastvu. Posluževati se bogastva, da; služiti bogastvu, ne. To je malikovanje ter žaljenje Boga.

      Če je tako, bi lahko mislili, da si ne sme želeti biti bogat? Seveda se lahko, še več, prav je, si želeti, saj je lepo postati bogat, a bogat po Božje! Bog je od vseh najbolj bogat. Bogat je s sočutjem, z usmiljenjem. Njegovo bogastvo ne osiromaši nikogar. Ne povzroča prepirov in ločitev. Gre za bogastvo, ki rado daje, razdeljuje, podeli. Bratje in sestre, za dobro življenje ne zadostuje nabiranje materialnih dobrin, ker kot pravi Jezus, življenje ni odvisno od tega, kar kdo ima (prim. Lk 12,15). Odvisno pa je od dobrih odnosov z Bogom, z drugimi in tudi s tistimi, ki imajo manj. Vprašajmo se torej: kako hočem jaz obogateti? Po Božje ali glede na svoje poželenje? In če se vrnemo na tematiko dediščine, kakšno dediščino želim zapustiti? Denar na banki, materialne stvari, ali pa zadovoljne ljudi okoli sebe, dobra dela, ki ne gredo v pozabo ter osebe, ki sem jim pomagal rasti in zoreti?

      Marija naj nam pomaga razumeti, katere so resnične dobrine življenja. Tiste, ki ostanejo za vedno.

      Povzeto po https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-07/papez-francisek-nas-je-vprasal-kako-hocem-jaz-obogateti-po-boz.html

      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    GODUJE SV. IGNACIJ LOJOLSKI, USTANOVITELJ DRUŽBE JEZUSOVE – JEZUITOV

    NAJPREJ JE BIL POGUMEN VITEZ V SLUŽBI SVETNIH VLADARJEV, POTEM PA JE VSE SVOJE MOČI IN SPOSOBNOSTI POSVETIL NEBEŠKEMU VLADARJU KRISTUSU

    Pesem v hvalnicah današnjega molitvenega bogoslužja ali brevirja, ki ga v imenu vseh vernikov molijo duhovniki, redovniki in redovnice, pravi: »Ignaciju zapojmo v čast, / ki družbo Jezusu je zbral, / bil mojster je besed, dejanj / in za Boga se vojskoval.« Ignacij Lojolski, današnji slavljenec, je bil najprej pogumen vitez v službi svetnih vladarjev, potem pa je vse svoje moči in sposobnosti posvetil nebeškemu vladarju Kristusu.

    Ignacij LojolskiNjegova življenjska pot se je pričela leta 1491 na gradu Lojola v baskovski provinci na severozahodu Španije, kjer se je rodil kot dvanajsti ali trinajsti (in zadnji) otrok podeželskega plemiča. Pri krstu je dobil ime Inigo, med študijem v Parizu ga je leta 1528 spremenil v latinsko Ignatius de Loyola. Korenina tega imena je beseda ‘ignis ‘, ki pomeni ogenj. In ognja je bil Ignacij poln! Oče ga je menda hotel usmeriti v duhovniški poklic, Inigo pa se je navduševal za viteško in pustolovsko življenje. Nekaj let se je vzgajal na dvoru, nato pa je odšel k podkralju v Navarro, kjer se je izkazal kot neustrašen bojevnik. Pri obrambi trdnjave Pamplona, ki so jo oblegali Francozi, ga je 20. maja leta 1521 zadel ‘milostni udarec’ topovske krogle, ki mu je zdrobila kost pod desnim kolenom in je spremenila smer njegovega življenja.

    KO JE PREBIRAL ŽIVLJENJE SVETNIKOV, SE JE V NJEM OGLAŠALA ŽELJA, DA BI JIH TUDI SAM POSNEMAL

    Ko se je zdravil na domačem gradu, si je zaželel svojega najljubšega čtiva viteških romanov. Namesto teh so mu dali Življenje svetnikov. Ob prebiranju zgodb ‘vitezov nebeškega Kralja’ se je v njem vedno močneje oglašala želja, da bi jih tudi sam posnemal. V začetku naslednjega leta je zapustil domači grad z namenom, da roma v Sveto deželo. Ustavil se je v znamenitem romarskem svetišču Montserrat, kjer je opravil dolgo spoved, potem pa Mariji izročil svoj viteški meč. Zaradi nepredvidenih težav je celo leto ostal v kraju Manreza, nedaleč od Montserrata. Tam je najprej veliko molil, potem pa se je lotil apostolskega dela: poučeval je katekizem in pomagal je v bolnišnici. Duhovna spoznanja, ki so dozorela v njem, je zapisoval in iz teh zapiskov se je rodila nesmrtna knjižica Duhovne vaje, o kateri je sv. Frančišek Saleški zapisal, da je “pripravila več spreobrnjenj kot pa ima črk”.

    S SVOJIMI DUHOVNIMI VAJAMI JE IGNACIJ PRITEGNIL NEKAJ SOMIŠLJENIKOV, KI SO POSTALI PRVO JEDRO DRUŽBE JEZUSOVE

    Čutil je, da ga Bog kliče k apostolskemu delovanju, zato je pri triintridesetih letih postal študent. Najprej je študiral v Španiji, nato pa v Parizu, kjer je s svojimi duhovnimi vajami pritegnil nekaj somišljenikov, ki so postali prvo jedro Družbe Jezusove. 15. avgusta 1534 so v kapeli na Montmartru naredili zaobljube. 24. junija 1537 je Ignacij skupaj z nekaj tovariši prejel mašniško posvečenje, novo mašo pa je opravil šele na božično noč leta 1538 pri jaslicah bazilike Marije Velike v Rimu.

    Ignacija in njegove spremljevalce so Rimljani imenovali ‘romarji’, sami pa so govorili, da so ‘iz družbe Jezusove’. Do konca leta 1539 je Ignacij papežu izročil listino z načrtom svoje ustanove. Pravila je potrdil papež Pavel III. 27. septembra 1540. Ta datum velja za rojstni dan Družbe Jezusove ali jezuitskega reda. Novost tega reda je bila ta, da je bil izrazito apostolski in zato zelo prilagodljiv. Papežu in Cerkvi je ponudil svoje služenje za prenovo tedanje Cerkve, močno prizadete zaradi protestantskega odpada.

    OB IGNACIJEVI SMRTI JE DRUŽBA ŠTELA ŽE OKOLI TISOČ ČLANOV, POTEM PA SE JE ŠE BOLJ RAZŠIRILA PO SVETU

    Red je naglo rastel. Za prvega predstojnika, ki se imenuje general, so izvolili Ignacija. Ob njegovi smrti 31. julija 1556 je Družba štela že okoli tisoč članov v sto hišah po raznih državah. K nam v Ljubljano k Svetemu Jakobu, kjer imajo svojo hišo še danes, poleg nje pa na naših tleh še dve v Ljubljani ter dve v Mariboru so jezuiti prišli leta 1597 in v našem glavnem mestu ustanovili prvo visoko šolo na naših tleh. Ignacij Lojolski je bil leta 1609 prištet med blažene, leta 1622 pa med svetnike skupaj s svojim rojakom in velikim jezuitskim misijonarjem Frančiškom Ksaverijem.

    Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/989-ignacij-lojolski-umrl-1556

    Sv. Ignacij Lojolski, prosi za nas!

  6. Miro says:

    MARIJA PODARJA, KAR JE PREJELA

    MARIJA … NAJLEPŠA IZMED VSEH ŽENA, NAJVEČJA, NAJPONIŽNEJŠA, NAJČISTEJŠA,
    NAJSVETLEJŠA, JE V TRENUTKU, KO JE ZAČUTILA, DA JE POLNA MILOSTI, POLNA JEZUSA,
    HITRO ŠLA, DA BI TAKOJ PODARJALA NAPREJ, KAR JE BILA PREJELA. IN V TEM JE VZOR
    ZA VSE ŽENE. TO JE TAKO REKOČ, NEKAKŠEN ZAČETEK EVHARISTIJE; SAJ VEMO, KAJ SE
    JE PRIPETILO SV. JANEZU KRSTNIKU; OB KRISTUSOVI NAVZOČNOSTI JE POSKOČIL OD
    VESELJA.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    SMRT JANEZA KRSTNIKA – GOSPOD, DAJ MI POGUM IN ZVESTOBO JANEZA KRSTNIKA, DA NE BOM NIKOGAR POHUJŠAL S SVOJIM POPUŠČANJEM IN NEODLOČNOSTJO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 14,1-12)

    V tistem času je četrtni oblastnik Herod slišal govorice o Jezusu. Rekel je svojim dvorjanom: »To je Janez Krstnik! On je bil obujen od mrtvih in zato delujejo v njem moči.« Herod je namreč dal Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker mu je Janez govoril: »Ni ti je dovoljeno imeti.« Hotel ga je umoriti, a se je ustrašil množice, ker je imela Janeza za preroka. Ko je Herod obhajal rojstni dan, je Herodiadina hči plesala pred gosti. Bila mu je všeč, zato ji je s prisego obljubil dati, kar koli bi prosila. Ona pa je na materino prigovarjanje rekla: »Daj mi tukaj na pladnju glavo Janeza Krstnika.« Kralj se je razžalostil, toda zaradi prisege in gostov jo je ukazal dati. Poslal je obglavit Janeza v ječi. Prinesli so na pladnju njegovo glavo in jo dali deklici, ta pa jo je odnesla materi. In prišli so Janezovi učenci, vzeli truplo, ga pokopali, potem pa šli in to sporočili Jezusu.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+14%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Ko Herod sliši o Jezusu, ga poveže z Janezom Krstnikom. Ta je umrl zaradi svoje zvestobe resnici. Učenci so ga pokopali in sporočili Jezusu. Oba sta doživela nasprotovanje in žrtev. Vabita me, naj se uprem zlu in ne delam z njim kompromisov. Gospod, daj mi pogum in zvestobo Janeza Krstnika, da ne bom nikogar pohujšal s svojim popuščanjem in neodločnostjo. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    SVETI OČE MED MAŠO ZA SPRAVO: JEZUS NAS VODI OD POLOMA K UPANJU IN OZDRAVLJENJU

    SVETI OČE SE JE MED HOMILIJO V NARODNEM SVETIŠČU SV. ANE V BLIŽINI QUEBECA ZAUSTAVIL PREDVSEM OB EVANGELJSKEM ODLOMKU O EMAVŠKIH UČENCIH. POUDARIL JE, DA JE NJUNA POT, KI BI JO LAHKO POIMENOVALI »OD POLOMA K UPANJU«, PODOBA NAŠE OSEBNE POTI IN POTI CERKVE.

    Več o homiliji svetega očeta med mašo za spravo na:
    https://katoliska-cerkev.si/sveti-oce-med-maso-za-spravo-jezus-nas-vodi-od-poloma-k-upanju-in-ozdravljenju

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    KAKO PREMOSTITI NEZAUPANJE V ZAKONU

    Piše: Mariah Gumpert

    Skoraj nihče ne vstopi v zakon s pričakovanjem, da bo propadel. Na splošno verjamemo, da bo oseba, ki smo si jo izbrali, dober življenjski sopotnik, in resno jemljemo tudi zabljubo, da se bomo ljubili in si zvesti za vse življenje.

    Vendar smo samo ljudje in v naši naravi je, da tudi dvomimo. Tudi najmočnejši zakon ni odporen na to. Sprašujemo se: Ali me ima zares tako rad, kot pravi? Ali lahko skupaj premagava to oviro? Bo najin zakon dovolj?

    Več o tem na https://operando.org/kako-premostiti-nezaupanje-v-zakonu/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    JEZUS, ZAUPAM TVOJEMU USMILJENJU!

    Moj Jezus, čeprav mi temna noč in mračni oblaki zastirajo obzorje, vem, da sije sonce.
    Čeprav te ne morem dojeti niti razumeti tvojega delovanja, zaupam tvojemu usmiljenju.
    Če je to tvoja volja, Gospod, da bi večno živela v tej temini, bodi hvaljen. Le za nekaj te
    prosim: ne dovoli, da bi te s čimer koli žalila. Samo ti poznaš hrepenenje in bolečino
    mojega srca. Vesela sem, da morem vsaj nekoliko trpeti zate. Ko začutim, da trpljenje
    presega moje moči, se zatečem h Gospodu v najsvetejšem zakramentu in moj pogovor
    z Gospodom je globok molk (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 73).

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, zaupamo vate!
    Sv. Favstina, prosi za nas!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja