Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.031 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »MOJA LJUBEZEN NIKOGAR NE VARA«

    Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski,
    veliki glasnici Božjega usmiljenja, nagovarjajo tudi nas:

    -Sprejmem te, v mojem Srcu si (14).

    -Moja ljubezen nikogar ne vara (29).

    -Ne boj se, moja hči, jaz sem s teboj (103).

    -Ti si radost mojega Srca. Od danes bo tudi najmanjše tvoje dejanje našlo naklonjenost v
    mojih očeh (137)

    -Moja nevesta, za večno sta združeni najini srci. Pomni, komu si se zaobljubila (239).

    – Ne jokaj. Jaz sem vedno s teboj (259).

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    GOD SV. JANEZA MARIJE VIANNEYA – ARŠKEGA ŽUPNIKA

    4. AVGUSTA V KATOLIŠKI CERKVI OBHAJAMO GOD SV. JANEZA MARIJE VIANNEYA, POZNANEGA TUDI KOT ARŠKEGA ŽUPNIKA, ZAVETNIKA IN VZORNIKA DUŠNIH PASTIRJEV.

    Sv. Janez Marija Vianney se je rodil 8. maja 1786 v vasi Dardilly, v bližini francoskega mesta Lyon. Po novi maši leta 1816 je bil dve leti kaplan pri svojem dobrotniku in župniku Balleyu, nato je bil leta 1818 prestavljen v vas Ars. V župniji je najprej poskrbel za verski pouk otrok in odraslih ter se boril zoper štiri tedanje poglavitne razvade: nedeljsko delo, popivanje, preklinjanje in ples. Leta 1827 so se začela množična romanja k župniku Vianneyu v Ars, kamor so ljudje hodili predvsem, da bi opravili sveto spoved.
    Izredni napori, združeni s spokornostjo, so izčrpali njegove moči. 4. avgusta 1859 je umrl in na njegovem pogrebu se je zbralo nad 300 duhovnikov in več kot 6.000 vernikov. Papež Pij X. ga je leta 1905 razglasil za blaženega, papež Pij XI. pa ga je leta 1925 razglasil za svetnika. Leta 1929 je bil sv. Janez Marija Vianney razglašen za vzornika in zavetnika dušnih pastirjev.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-janeza-marije-vianneya-arskega-zupnika

  3. Miro says:

    V DUHOVNEM OGLEDALU TOMAŽA KEMPČANA

    »KAJ POGUMEN SI, DOKLER TI NE PRIDE NA POT NIČ NASPROTNEGA.
    TUDI DOBRO SVETUJEŠ DRUGIM IN JIH ZNAŠ Z BESEDAMI OSRČEVATI,
    TODA KO PRIDE BRIDKOST NENADOMA PRED TVOJA VRATA,
    NI NE SVETA NE MOČI.«

    (Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    KAJ SVETA FAVSTINA SVETUJE OSEBI, KI ODLOČNO HREPENI PO SVETOSTI IN KI ŽELI TUDI SADOV OZIROMA KORISTI OD SPOVEDI

    Sv. Favstina Kowalska, velika glasnica Božjega usmiljenja, je v svojem Dnevniku zapisala tudi naslednje besede:

    »Ponovno želim povedati tri reči osebi, ki odločno hrepeni po svetosti in ki želi tudi sadov oziroma koristi od spovedi.

    Prvič – popolna iskrenost in odprtost. Tudi najsvetejši in najmodrejši spovednik ne more na silo v dušo vliti tega, kar želi, če oseba ni iskrena in odprta. Neiskrena in vase zaprta oseba se v duhovnem življenju izpostavlja velikim nevarnostim. Gospod Jezus se takšni osebi ne razodeva na višji način, ker ve, da od posebnih milosti ne bo imela nikakršnih koristi.

    Drugič – ponižnost. Če oseba ni ponižna, ji zakrament spovedi ne koristi dovolj. Ošabnost zadržuje človeka v temi. Ne zna se in se ne želi temeljito poglobiti v prepad svoje bede. Pretvarja se in se izmika vsemu tistemu, kar bi ga ozdravilo.

    Tretjič – pokorščina. Nepokorna oseba ne bo nič dosegla, čeprav bi jo spovedal sam Gospod Jezus. Tudi najbolj izkušen spovednik takšnemu človeku ne more pomagati. Nepokorna oseba se izpostavlja velikim nevarnostim, ne napreduje v popolnosti in se v duhovnem življenju ne znajde. Bog zelo bogato obdaruje dušo s svojimi milostmi, vendar samo pokorno dušo.«

    (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 113)

    Več o tem na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Sv. Favstina, prosi za nas!

  5. Miro says:

    ZAKRAMENTI ODREŠENJA – ZAKRAMENTI SO UČINKOVITI, KER V NJIH DELUJE KRISTUS SAM: ON KRŠČUJE, ON DELUJE V SVOJIH ZAKRAMENTIH, DA BI PRIOBČIL MILOST, KI JO ZAKRAMENT OZNAČUJE

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka. Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

    Katekizem katoliške Cerkve:

    1127 Obhajani vredno v veri podeljujejo zakramenti milost, ki jo označujejo (prim. tridentinski koncil: DS 1605 in DS 1606). Zakramenti so učinkoviti, ker v njih deluje Kristus sam: on krščuje, on deluje v svojih zakramentih, da bi priobčil milost, ki jo zakrament označuje. Oče vedno uslišuje molitev Cerkve svojega Sina, ki v epiklezi vsakega zakramenta izraža svojo vero v moč Duha. Kakor ogenj preoblikuje vase vse tisto, česar se dotika, tako Sveti Duh preoblikuje v božje življenje to, kar se podredi njegovi moči.

    1128 To je smisel trditve Cerkve (prim. tridentinski koncil: DS 1608): zakramenti delujejo ex opere operato (dobesedno: “iz samega dejstva, da je dejanje izvršeno”, “iz izvršenega dela”), to se pravi v moči Kristusovega odrešenjskega dela, izvršenega enkrat za vselej. Iz tega sledi, da “se zakrament ne realizira (nima učinka) na podlagi pravičnosti človeka, ki ga podeli ali prejme, temveč po moči Boga samega” (sv. Tomaž Akvinski, s. th. 3,68,8). Kakor hitro zakrament obhajamo v skladu z namenom Cerkve, deluje v njem in po njem moč Kristusa in njegovega Duha, neodvisno od osebne svetosti delivca. Vendar so sadovi zakramentov odvisni tudi od pripravljenosti (dispozicij) prejemnika.

    1129 Cerkev trdi, da so za verujoče zakramenti nove zaveze potrebni za zveličanje (prim. tridentinski koncil: DS 1604). “Zakramentalna milost” je milost Svetega Duha, ki jo podarja Kristus in je lastna vsakemu zakramentu. Duh ozdravlja in preoblikuje tiste, ki prejmejo zakrament, upodabljajoč jih po Božjem Sinu. Sad zakramentalnega življenja je v tem, da Duh posinovljenja pobožanstvuje (prim. 2 Pt 1,4) vernike, ko jih življenjsko zedinja z edinorojenim Sinom, Odrešenikom.

    https://marija.si/gradivo/kkc/iv-zakramenti-odresenja/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    DUHOVNO VODSTVO

    Tudi svetnica Fawstina Kowalska je veliko pisala o duhovnem vodenju človeka, spovednikih itd..

    OPISALA JE PRIMER, KO JE GOSPODA PROSILA, DA JI DA DUHOVNEGA VODITELJA, PA JI GA TAKRAT NI DAL. Razumeti je potrebno, da o vsem odloča JEZUS. ČLOVEK SI LAHKO ŠE TAKO ŽELI IN HREPENI PO TISTEM, KAR JE PRAVO, VENDAR NAZADNJE OBVELJA BESEDA BOGA. MI MORAMO PRESKAKOVATI OVIRE NA NAŠI POTI PROTI VEČNOSTI, KAKŠNE OVIRE BODO, PA ODLOČA BOG. NE MOREŠ HODITI PO POTI SVETOSTI BREZ OVIR. IN ČE TRENUTNO BOG ODLOČI, DA NE BOŠ DOBIL DUHOVNEGA VODITELJA, SE JE POTREBNO MU ZAHVALITI ZA TO, KER ON VE KAJ DELA. IMA NAČRT ZA REŠITEV VSAKEGA ČLOVEKA IN TUDI ČAS ZA IZPOLNITEV IN DODELITEV POTREBNIH MILOSTI. MI LJUDJE PONAVADI HOČEMO IMETI VSE TAKOJ IN PO NAŠIH ZAMISLIH. TO PA NE GRE!

    Bog sam ve, kaj v določenem trenutku nujno potrebujemo, tako je tudi z duhovnim voditeljem. GOSPODA JE POTREBNO PROSITI ZA DUHOVNEGA VODITELJA, DOBREGA SPOVEDNIKA, KOT PIŠE FAVSTINA, KDAJ IN KAKO PA BO TO USLIŠANO IN KDAJ BO BOG POSLAL NA POT PRIMERNEGA ČLOVEKA, PA ODLOČA ON . Jezus pozna človekovo duševnost bolj kot jo poznamo sami in drugi ljudje, zato tudi išče primerne ljudi, ki jih pelje na pot.

    ČLOVEK LAHKO CELE DNEVE SAM IŠČE IN HOČE IZSILITI DUHOVNEGA VODITELJA, VENDAR ČE JE BOŽJA VOLJA NE, BO TUDI NE! PRIŠEL BO ČAS, KO BO POSLAL ČE SE JE TAKO ODLOČIL NA POT DOLOČENEGA ČLOVEKA ALI LJUDI ZA DUHOVNO VODSTVO.

    To pišem zato, da bomo iskali in prosili Boga, da nam pripelje na pot človeka, ki nas bo vodil po Božji izbiri, NE MOREMO PA OD BOGA NIČESAR IZSILITI. Vsi tisti, ki iščete duhovnega voditelja ne obupajte, prosite Gospoda IN ČE JE NJEGOVA VOLJA VAM GA BO OB DOLOČENEM ČASU POSLAL Vrata, ki jih BOG ZAPRE, NIHČE NA SVETU NE BO ODPRL.

    FAVSTINA KOWALSKA JE REKLA:

    108 V tem času nisem imela duhovnega voditelja in sploh nisem poznala nobenega vodstva.
    Prosila sem Gospoda, vendar mi ni dal voditelja. Sam Jezus je od otroštva do zdaj moj učitelj.
    Vodil me je skozi vse goščave in nevarnosti. Jasno spoznavam, da me je skozi tako velike
    nevarnosti brez poškodb in izgub mogel voditi samo Bog; pri tem je moja duša ostala
    nedotaknjena in je iz nepojmljivih težav vedno izšla kot zmagovalka. Izšla je […].70 Vendar
    m je Gospod dal duhovnega voditelja, toda pozneje. (Dn 108).

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

  7. Miro says:

    MOLIMO ZA LUČ IN MOČ PRI SPREJEMANJU IN SPOLNJEVANJU
    BOŽJE VOLJE. Z VELIKIM ZAUPANJEM SE IZROČAJMO GOSPODU:

    Moj Oče,
    prepustim se tebi,
    naredi z menoj, kar hočeš.
    Karkoli narediš z mano, se ti zahvaljujem.
    Pripravljen sem na vse,
    vse sprejemam.
    Samo, da se tvoja volja izvrši v meni
    in v vseh tvojih bitjih.
    Ničesar drugega si ne želim,
    moj Bog.
    Svojo dušo izročam v tvoje roke.
    Dajem ti jo, moj Bog, z vso ljubeznijo
    svojega srca, ker te ljubim.
    Moja ljubezen potrebuje to,
    da se dajem, da se izročim
    v tvoje roke brez mere in
    z brezmejnim zaupanjem,
    ker si moj Oče.

    (Molitev izročitve, sv. Charles de Foucauld)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  8. Hvala says:

    PAZIMO NA BESEDE, KAJ IZGOVARJAMO O VREMENU!- (Božja Previdnost, Jean Baptiste Saint Jure, Claude La Colombiere)

    Z Božjo voljo moramo hoteti vročino, mraz, dež, strelo, nevihte, skratka vse vremenske neprijetnosti in navidezni nered naravnih pojavov.
    SKRATKA, VŠEČ NAM MORA BITI VSAKRŠNO VREME, KI NAM GA POŠLJE BOG, NE PA DA GA PRENAŠAMO NESTRPNO IN JEZNO, KAKOR IMAMO NAVADO POČETI, KADAR NAS OZLOVOLJIJO.

    PAZITI MORAMO, DA NA PRIMER NE REČEMO: KAŠNA NEZNOSNA VROČINA! KAKŠEN GROZEN MRAZ! KAKŠNO OBUPNO, GRDO VREME!

    TO JE KOT ZAČARANO! TO JE PRAVA SMOLA! VSI TI IN NJIM PODOBNI IZRAZI PRIČAJO O NAŠI POMANJKLJIVI VERI IN NEŽMOŽNOSTI, DA SE PODREDIMO BOŽJI VOLJI.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    O sveti Katarini Sienski poročajo, da je nekega dne vprašala Jezusa Kristusa, ki je tako obilno občeval z očaki, preroki in prvimi kristjani, ZAKAJ JE V NJENEM ČASU TA NEBEŠKA IZMENJAVA VELIKO SKROMNEJŠA ; IN JI JE NAŠ GOSPOD ODGOVORIL , DA SO TI VELIKI SLUŽABNIKI BOŽJI, KI JIM SAMOSPOŠTOVANJE NI BILO MAR, PRIHAJALI K NJEMU KOT ZVESTI UČENCI, POTRPEŽLJIVO ČAKALI NJEGOVE BOŽANSKE NAVDIHE, SE KAKOR ZLATO V TALILNEM LONCU PUSTILI OBDELOVATI ALI DA SLIKA NANJE KOT NA DOBRO PRIPRAVLJENO PLATNO ALI DA JIM VPISUJE V SRCA SVOJ ZAKON LJUBEZNI, MEDTEM KO KRISTJANI NJENEGA ČASA DELUJEJO, KOT DA JIH ON NE VIDI IN NE SLIŠI, HOČEJO VSE NAREDITI IN GOVORITI ČISTO SAMI IN SO ZATO TAKO ZAPOSLENI IN RAZBURJENI, DA MU NE DOVOLIJO, DA BI DELOVAL V NJIH.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Vidimo, kako je Jezus odgovoril na vprašanje Katarini Sienski.

    Tudi danes se obnaša človek podobno. NE VIDI IN NE SLIŠI JEZUSA, NIMA ČASA KER HOČE SAM LETATI IN ISKATI DUHOVNO NAPREDOVANJE, NE PREPUSTI SE PREOBLIKOVANJU JEZUSU, KAJTI PREOBLIKOVANJE JE BOLEČE, NE POSLUŠA BOGA, AMPAK BERE IN DELA RAZPRAVE KAKO IN KAJ, SESTANKE, NE VEM KAJ ŠE VSE, A POTREBNO JE LE ENO:

    PREPUSTITI SE V GOSPODOVE ROKE, ON TE BO NAUČIL DA BOŠ SPOLNJEVAL NJEGOVO VOLJO, VSE TI BO POKAZAL IN DAL, KAR JE POTREBNO, DA PRIDEŠ NEKOČ K NJEMU.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    TA BISTVENI STAVEK, KI JE ŽIVLJENJSKEGA POMENA IN ZA ODREŠENJE, BI SE MORALI NA PAMET NAUČITI IN SE PREPUSTITI BOGU.

    To je tudi skušnjava hudobca DA ČLOVEK NE POSLUŠA BOGA, AMPAK S SVOJIM MIŠLJENJEM IN PO SVOJEM NAVDIHU ALI PA NAVDIHU DRUGIH LJUDI UKREPA IN LETA NAOKOLI. Tudi Eva je imela velik problem!

    Hudobec ima rad tako početje ker ve, DA TAKO POČETJE ODDALJUJE ČLOVEKA OD BOGA.

    • Hvala says:

      GOSPOD VSAKEMU ČLOVEKU POSEBEJ POVE, KAJ JE ZANJ NJEGOVA BOŽJA VOLJA. DA TO DOSEŽE, PA JE POTREBNA POPOLNA PREPUSTITEV GOSPODU, POPOLNO ČAKANJE NA NJEGOV ČAS, PRENAŠANJE TRPLJENJA, NEPRIJETNOSTI, PREGANJANJE, TUDI PRENAŠANJE KRIVIC itd…

      • Hvala says:

        Kadar človek sam išče rešitve, ker se mu dozdeva ali pa se nekomu drugemu dozdeva da je to dobro in nima OSEBNEGA ODNOSA Z BOGOM IN NE PREPLETA BOŽJE BESEDE SKUPAJ Z NJIM V ŽIVLJENJE, NE MORE UGOTOVITI KAJ JE ZA NJEGA BOŽJA VOLJA. BOG JE DOVOLJ SPOSOBEN IN NE POTREBUJE DA GA MI UČIMO IN KAŽEMO POTI, PO KATERIH BI RADI HODILI.

        Jezus je živ, želi popolno sodelovanje z Njim, pogovore, odnos, vprašanja, molitve, saj vse to On svetuje po svojem Svetem Duhu, ČE JE ČLOVEK VOLJAN SODELOVATI Z NJIM, HODITI Z ROKO V ROKI.

        V knjigi -BOŽJI NAČRT ZA TVOJ DENAR, napisal Price Derek, boste lahko ugotovili, KATERA DEJSTVA SO POMEMBNA Z DAJANJEM , drugič pa NAJPREJ MORAMO DAROVATI SEBE.

        Z BOGOM JE POTREBNO SODELOVATI!

        Preberite to knjigo, priporočam, ZELO BOSTE PRESENEČENI!

    • Hvala says:

      G. Miro, ko sem ta odgovor ge. Sofiji že napisala in poslala, sem se spomnila, da ste naročili daljše odgovore dati v kolono “NASVET”.

      Ker sem ga polomila, se opravičujem! Zelo pomembno dejanje je OPRAVIČITI SE!

  9. Miro says:

    IGNACIJANSKA DUHOVNOST JE KATOLIŠKA DUHOVNOST, KI SKOZI ZGODOVINO POMAGA DUHOVNIKOM, REDOVNIKOM IN LAIKOM

    Ta duhovnost temelji na duhovnem izkustvu sv. Ignacija Loyolskega, ki je v 16. stoletju izbojeval duhovni boj za življenje v sodelovanju z Božjo ljubeznijo in svojo metodo povzel v knjižici Duhovnih vaj. Je duhovnost za vsakdanje življenje. Izvira iz prepričanja, da je osebni Bog dejavno navzoč v svetu in vsak trenutek našega življenja osebno skrbi za nas. Je pot za globljo molitev, dobre odločitve, ki jih vodi razločevanje, in za dejavno življenje v služenju bližnjim. Bog je tisti, ki osebno računa name in me nenehno vabi, da postajam njegov sogovornik in odgovoren sodelavec pri tem, kar dela zame in za vsakega človeka.

    Poleg evharistije in osebne molitve je značilno orodje za ignacijansko duhovnost eksamen, ali ljubeč pogled na Božje delovanje v dnevu in na moje sodelovanje z njim.

    Ignacijanska duhovnost je ena najbolj vplivnih in vseobsegajočih duhovnih pogledov našega časa. Je sad bogate zgodovine, v kateri so ji bile dane njene glavne značilnosti:

    1. ZAČELO SE JE Z RANJENIM VITEZOM, KI JE V SVOJI BOLNIŠKI POSTELJI Z ODPRTIMI OČMI SANJAL O SVOJEM BODOČEM ŽIVLJENJU

    To je bil Ignacij Loyolski (1491-1556), Bask, ki je med okrevanjem od strelnih ran postal goreč Kristusov učenec. Skozi več desetletij duhovne poti mu je Bog naklonil veliko vpogledov v duhovno življenje. Po njem je Bog podaril Cerkvi Družbo Jezusovo – jezuite. Postal je izveden pomočnik ljudem na poti poglobitve osebnega odnosa z Bogom. Ignacijanska duhovnost temelji na osebni izkušnji, je praktična in zelo primerna za može in žene, ki želijo živeti s Kristusom sredi vsakdanjih družinskih in poklicnih obveznosti.

    2. “SVET JE POLN BOŽJE SLAVE”

    S tem verzom je jezuit Gerard Manley Hopkins opisal osrednjo značilnost ignacijanske duhovnosti: Bog je na delu v vseh stvareh – v odnosih, kulturi, umetnosti, znanosti, delu in vsem ustvarjenem. Vse stvari na tem svetu so nam dane zato, da bi Boga lažje spoznali in z večjo pripravljenostjo odgovarjali na njegovo ljubečo navzočnost. Zelo poudarja razločevanje Božje navzočnosti sredi dejavnosti običajnega življenja. Bog je nenehno dejaven in nas osebno vabi k vedno globljemu sodelovanju.

    3. TEMELJI NA BOŽJEM KLICU IN NAŠEM ODGOVORU NANJ

    V središču ignacijanske duhovnosti je Bog, ki deluje sedaj. Oblikuje dejavno pozornost na Boga, ki smo mu pripravljeni hitro odgovoriti. On kliče, mi odgovarjamo. Pri tem ritmu duhovnega življenja je še posebej pomembno razločevanje in odločanje. Ignacijeva pravila za razločevanje duhov in pronicljiv pristop k odločanju sta dobro znana po svoji duhovni in psihološki modrosti.

    4. “SRCE IMA SVOJE RAZLOGE, KI JIH RAZUM NE POZNA”

    Ignacij se je spreobrnil, ko je postal sposoben duhovno razumeti in razlagati svoje čustveno življenje. Duhovnost, ki jo je razvil, daje velik poudarek afektivnemu življenju: pri molitvi uporablja predstavo, čustva razločuje in razlaga, goji velike želje in velikodušno sodelovanje z Bogom. Ignacijanska duhovna prenova je bolj osredotočena na srce, kakor pa na razum. Prepričan je, da so naše izbire in odločitve pogosto onkraj zgolj razumskega in pametnega. Smoter ignacijanske duhovnosti je velikodušna in celostna podaritev samega sebe Bogu in njegovemu delovanju.

    5. KONČNO SVOBODNI

    Ignacijanska duhovnost poudarja notranjo svobodo. Če hočemo prav izbrati, si moramo prizadevati za notranjo svobodo od površnih navezanosti in vnaprej oblikovanih mnenj. Ignacij svetuje korenito nenavezanost. Svojih želja ne smemo vezati na svoje zdravje ali bolezen, bogastvo ali uboštvo, uspeh ali neuspeh, dolgo ali kratko življenje. Naš edini cilj je svoboda, da se lahko z vsem srcem odločimo slediti Bogu.

    6. “ZVEČER SE ZAVEDAJ TEGA, KAR JE BOG DELAL ČEZ DAN IN KAKO SI SODELOVAL Z NJIM“

    Ignacij je močno nagnjen k refleksiji in opazovanju notranjega dogajanja. Značilna ignacijanska molitev je dnevni eksamen. V njem gledam, kako je bil Bog čez dan navzoč in dejaven v mojem življenju in kako sem mu odgovarjal. V srcu Duhovnih vaj so tri izzivalna vprašanja: Kaj sem storil za Kristusa? Kaj delam za Kristusa? Kaj bom storil za Kristusa?

    7. PRAKTIČNA DUHOVNOST

    Ignacijanska duhovnost je prilagodljiva. Ni program, ampak način gledanja. Je skupek drž in uvidov, ne pravil ali shem. Voditeljem duhovnih vaj Ignacij najprej svetuje, naj vaje prilagodijo potrebam posameznika. V srcu ignacijanske duhovnosti je globoka ljubezen do človeka. Spoštuje njegovo živo izkustvo in slavi široko različnost Božjega delovanja v svetu. Pozorna je na posameznikove potrebe in spoštuje njihove edinstvene okoliščine in skrbi.

    8. NE DELAJ SAM

    Ignacijanska duhovnost je globoko cerkvena in zelo ceni sodelovanje in timsko delo. Na povezavo med Bogom in človekom gleda kot na prijateljsko vez, ki se tako kot človeški odnosi razvija in raste skozi čas. Sodelovanje je bistven del metode duhovnih vaj: vodi jih voditelj, ki tistemu, ki duhovne vaje opravlja, pomaga razlagati duhovno vsebino njegovega izkustva. Tudi poslanstvo in služenje nista nekaj individualističnega, ampak sta sodelovanje s Kristusom in Cerkvijo (brati in sestrami).

    9. “KONTEMPLATIVNI V DELOVANJU”

    Ignacijansko vzgojeni ljudje so kontemplativni v delovanju. So reflektivne osebe z bogatim notranjim življenjem, globoko vpleteni v Božje delovanje v svetu. Z Bogom se združujejo tako, da sodelujejo pri njegovem delu odrešenja in ozdravljanja sveta. Glavna duhovna drža je dejavna. Vsak po tej poti lahko išče in najde Boga na svojem delovnem mestu, domu, družini in skupnosti.

    10. “MOŽJE IN ŽENE ZA DRUGE”

    Prvi jezuiti so svoje delo opisali kot „pomoč dušam“. Veliki predstojnik jezuitov, p. Pedro Arrupe, je v drugi polovici dvajsetega stoletja to držo poimenoval „možje in žene za druge.“ Oba izraza kažeta na globoko zavzetost za družbeno pravičnost in korenito podarjanje sebe drugim. Srčika služenja je radikalna velikodušnost, za katero sv. Ignacij prosi v svoji dobro znani molitvi:

    „GOSPOD JEZUS, UČLOVEČENA BOŽJA BESEDA, NAUČI ME VELIKODUŠNOSTI. NAUČI ME, DA TI SLUŽIM TAKO, KAKOR TI ZASLUŽIŠ; DA DAJEM, NE DA BI ŠTEL; DA DELAM, NE DA BI ISKAL POČITKA; DA SE BORIM, NE DA BI GLEDAL NA RANE; DA SE IZČRPAM ZATE, NE DA BI ISKAL DRUGO PLAČILO KAKOR ZAVEST, DA SEM IZPOLNIL TVOJO SVETO VOLJO. AMEN.“

    Povzeto po: https://www.moli.si/ignacijanska-duhovnost/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Ignacij Loyolski, prosi za nas!

  10. Miro says:

    ZAKRAMENTI VERE – ZAKRAMENTI SO NARAVNANI NA POSVEČEVANJE LJUDI, NA GRADITEV KRISTUSOVEGA TELESA IN NA BOŽJE ČEŠČENJE; KOT ZNAMENJA PA IMAJO TUDI NALOGO POUČEVANJA

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka. Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

    Katekizem katoliške Cerkve:

    1122 Kristus je poslal svoje apostole, da bi “v njegovem imenu … oznanjali vsem narodom spreobrnjenje … v odpuščanje grehov” (Lk 24,47). “Naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha” (Mt 28,19). Poslanstvo krščevanja, torej zakramentalno poslanstvo, je vključeno v poslanstvu evangeliziranja, kajti na zakrament je človeka treba pripraviti z božjo besedo in z vero, ki je pritrditev tej besedi:

    Božje ljudstvo se najprej zbira po besedi živega Boga … V občestvu kristjanov se … zahteva oznanjevanje besede pri delitvi zakramentov; saj gre tu za zakramente vere, ki se z besedo rodi in v njej dobiva hrano (D 4).

    1123 “Zakramenti so naravnani na posvečevanje ljudi, na graditev Kristusovega telesa in na božje češčenje; kot znamenja pa imajo tudi nalogo poučevanja. Vero zakramenti ne le predpostavljajo, ampak jo z besedami in rečmi tudi hranijo, krepijo in izražajo – zato se imenujejo zakramenti vere” (B 59).

    Več o tem na https://marija.si/gradivo/kkc/iii-zakramenti-vere/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja