Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.032 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    Večkrat sem že omenila, kako smo različni, dva človeka nista enaka; PO BOŽJI PREVIDNOSTI IMA VSAK ČLOVEK NA SVETU SPOZNANJE OD BOGA. Tudi neverni čutijo Božje milosti, vendar ne vedo od kod prihajajo.

    BOG JE REKEL:

    Zato hrepenite po mojih besedah,
    koprnite po njih in boste poučeni (Mdr 6,11).

    ČLOVEKA BO BOG POUČIL, ČE BO PROSIL ZA TO. DAL MU BO MODROST, SPOZNANJE. Zato vsi ljudje nimajo enakega spoznanja, itd…BOG DELI SPOZNANJE, MODROST, POUČI ČLOVEKA IN MU KAŽE RESNICO.

    BOG JE VIR VSEGA SPOZNANJA

    15 Meni pa naj Bog da, da bom govoril z razumnostjo,
    da bo moje razmišljanje vredno prejetih darov,
    saj on hkrati vodi modrost
    in usmerja modre.
    16 V njegovi roki smo namreč mi in naše besede,
    vsa preudarnost in poklicno znanje.
    17 Zakaj on mi je dal pravilno spoznanje bivajočih stvari,
    da razumem sestavo vesolja in delovanje prvin,
    18 začetek in konec in sredino časov,
    premene sončnih obratov in letnih časov menjavo,
    19 kolobarjenje let in lego zvezd,
    20 naravo živali in nagone zveri,
    silno moč duhov in miselnost ljudi,
    pestrost rastlin in moč korenin.
    21 Spoznal sem, kar je skrito in kar je vidno,
    poučila pa me je modrost, umetnica vsega (Mdr 715-21).

    Iz samih knjig človek ne dobiva modrost. MODROST IN SPOZNANJE DELI BOG.

    Iz zgodovine lahko pogledamo kako so nekateri ljudje IMELI SPOZNANJE in DOLOČENE MILOSTI PODELJENE OD BOGA in so bili s temi milostmi pred ostalimi kristjani, zato jih v določenem obdobju ni razumela niti cerkev.

    NERAZUMEVANJE OD LJUDI JE POTREBNO IZROČITI JEZUSU, ON VE, KAJ BO NAPRAVIL PO SVOJEM NAČRTU OB SVOJEM ČASU, LJUDEM PA ODPUŠČATI.

    Zaradi takih dogodkov pride lahko v življenju do NEPRAVIČNEGA OBTOŽEVANJA IN OBSOJANJA LJUDI, PODCENJEVANJA itd.. LJUDJE NE RAZUMEJO!. Vendar Bog ve, kdaj je tako preganjanje potrebno in komu in zakaj.

    V prejšnjih vekih je sledila tudi smrt zaradi nerazumevanja . NI SE POTREBNO NIČESAR BATI, GOSPODU VSE IZROČAJMO, LJUDEM PA ODPUŠČAJMO IN JIH BLAGOSLAVLJAJMO!

    • Miro says:

      DA BI NA VSE GLEDALI V BOŽJI LUČI, TER SPREJEMALI IN SPOLNJEVALI BOŽJO VOLJO, KAR JE ZA DUHOVNO ŽIVLJENJE BISTVENO, SE PONOVNO PRIPOROČIMO SVETEMU DUHU:

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

    »PREDVSEM PA VZEMITE ŠČIT VERE; Z NJIM BOSTE MOGLI POGASITI VSE
    OGNJENE PUŠČICE HUDEGA.« (Ef 6,16)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1753&t=5#V+sku%9Anjavi

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLIMO K SVETEMU NADANGELU MIHAELU:

      Sveti nadangel Mihael,
      brani nas v boju,
      bodi nam v pomoč zoper zlobnost
      in zalezovanje hudobnega duha.
      Ukroti naj ga vsemogočni Bog,
      ponižno zato prosimo.
      In ti vodnik nebeške vojske,
      satana in druge hudobne duhove,
      ki hodijo po svetu v pogubo duš,
      z Božjo pomočjo v pekel pahni.
      Amen.

      Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    GODUJE SV. TEREZIJA BENEDIKTA OD KRIŽA (EDITH STEIN) – BESEDE, KI SO OBLIKOVALE NJENO ŽIVLJENJE: JAZ PA SE BOM HVALILA SAMO S KRIŽEM JEZUSA KRISTUSA!

    »Drevo križa rojeva ob večnem cvetenju vedno nove sadove odrešenja in zveličanja. Zato gledajo verniki zaupljivo na križ. Iz njegove skrivnosti, ki je skrivnost ljubezni, črpajo pogum in moč, da zvesto hodijo za križanim in vstalim Gospodom. Oznanilo o križu se je potopilo v srca mnogih mož in žena ter spremenilo njihovo življenje. Živ zgled za to izredno notranjo prenovitev je duhovni razvoj Edith Stein. Iz mlade žene, ki je iskala resnico, je po tihem delovanju božje milosti postala svetnica in mučenka: s. Terezija Benedikta od Križa. Danes ponavlja z nebes za nas besede, ki so oblikovale njeno življenje: ‘Jaz pa se bom hvalila samo s križem Jezusa Kristusa’.« Tako je dejal papež Janez Pavel II., ko je 11. oktobra 1998, razglasil za svetnico Edith Stein – sestro Terezijo Benedikto od Križa, katero je bil uvrstil med blažene 1. maja 1987 v Kölnu. Od leta 1999 je skupaj s sv. Katarino Siensko in sv. Brigito Švedsko sozavetnica Evrope.

    Življenjska pot te svetnice našega časa se je pričela 12. oktobra 1891 v mestu Breslau v tedanji nemški Šleziji, današnjem poljskem Wroclawu. Bila je sedmi in zadnji otrok verne judovske družine, njena ljubljenka – ne le zato, ker je bila najmlajša, ampak tudi zaradi svoje izredne bistrosti. Ko je imela dve leti, je umrl oče Siegfrid, premožen lesni trgovec, in skrb za družino je padla na ramena matere Avguste, ki pa je bila pogumna in odločna žena. Nadarjena Edith je po končani srednji šoli izbrala študij filozofije najprej v rodnem mestu, potem pa v Gottingenu, kjer je predaval Edmund Husserl, ustanovitelj fenomenološke šole. Bila je njegova najboljša učenka. Ko si je leta 1916 z najvišjimi ocenami pridobila naslov doktorice filozofije, je doživela ‘prvo srečanje s križem’ ob ženi, katere mož je padel na fronti, pa je ta težka izguba ni strla. »Otipljivo sem prvič pred seboj videla Cerkev, rojeno iz odrešilnega Kristusovega trpljenja, v njeni zmagi nad križem in želom smrti.« Njeno srce se je odprlo Bogu. Na novo leto 1922 je prejela sveti krst: za krstno ime si je izbrala ime Terezija, po svetnici (sv. Tereziji Avilski), ki jo je pripeljala med božje otroke. Kmalu po krstu se je preselila v mesto Speyer, kjer so jo sprejele v svojo hišo redovnice dominikanke. Učila je po raznih šolah. 12. oktobra 1933, na svoj 42. rojstni dan, se je Edith poslovila od svoje ljubljene matere in prestopila prag karmeličanskega samostana Köln-Lindenthal. Tri dni zatem, 15. oktobra, na god svoje krstne zavetnice, je postala karmeličanka – sestra Terezija Benedikta od Križa. Leta 1935 je izrekla svoje začasne, leta 1938 pa večne zaobljube.

    Nacistično divjanje zoper Jude je postajalo vse bolj silovito, zato so jo predstojnice poslale v karmel Echt na Nizozemskem, da bi bila na varnem. Tja je prišla na Silvestrovo 1938, poldrugo leto kasneje je prišla za njo tudi njena sestra Rosa, ki je opravljala službo samostanske vratarice.

    Poleti 1940 so nevtralno Nizozemsko zasedli Nemci in tam živeči Judje so se morali bati najhujšega. 2. avgusta 1942 so esesovci potrkali na vrata karmela Echt in zahtevali, da jim izročijo sestri Stein. Teden dni kasneje, 9. avgusta 1942, sta z drugimi 300 žrtvami zgoreli v krematoriju zloglasnega koncentracijskega taborišča Auschwitz. Uresničilo se je, kar je zapisala: »Ne more nas rešiti človeška dejavnost, marveč Kristusovo trpljenje. Imeti pri tem svoj delež, to je moje hrepenenje.«

    Povzeto po https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1041-terezija-benedikta-od-kriza-umrla-1942

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    Da bi se mogli Bogu ljubeče predati, ga moramo spoznati kot ljubečega. In tako nam more samega sebe razkriti samo on.

    (sv. Edith Stein)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Res lepa misel, ki jo je napisala Edith Stein, JE GLOBOKA RESNICA. KDO NAM BO RAZKRIL BOGA?

    SAMO BOG SE NAM RAZKRIVA, KATERI ČLOVEK NA SVETU GRE LAHKO V BOŽJE GLOBINE SAJ JE SAMO ČLOVEK.

    Bog deli Svetega Duha vsakemu posebej, pa naj bo to laik ali posvečena oseba. Z BOGOM JE POTREBNO GLOBOKO SODELOVATI.

    Nekatere posvečene osebe niso verjele v živega Jezusa v evharistiji, zato je tudi Jezus pokazal praktično in naredil čudež.

    Carlo Acutis, ki bo svetnik je kot otrok prejel od GOSPODA SVETEGA DUHA, KI GA JE VODIL. In ta otrok je lahko duhovno svetoval in pomagal sošolcem in ljudem. Ni bilo nobene potrebe , da bi študiral teologijo, ker Bog dela neodvisno od našega človeškega mišljenja.

    Poglejmo pri svetnici Favstini Kowalski kaj se je dogajalo. Jezus jo je učil in ji razlagal in ji podeljeval milosti. KAJ JE POČELA OKOLICA Z NJO? ZANIČEVALI SO JO, DA JE NEUKA, NEŠOLANA, DA JE HISTERIČNA, ZMERJALI VSEPREK, DAJALI VZDEVKE, ON PA JE PREJEMALA OD GOSPODA MISTIČNA VIDENJA. ČLOVEK JE SAMO ČLOVEK , ZATO SE JE POTREBNO VEDNO OBRAČATI NA BOGA, KER ON POZNA NAČRT IN LJUDI IN BO ČLOVEKA POPELJAL TJA, KAMOR JE POTREBNO. Vendar pa je bilo nekaterim ljudem dana od Boga milost, da so jo že za časa življenja spoštovali, poslušali in v njem že prepoznali VELIKO BOŽJE DELO!

    Vendar tako početje , ki je bilo času Fawstine Kowalske, je tudi danes in bo do konca sveta. ČLOVEK JE USTVARJENO BITJE, TEGA SE JE POTREBNO ZAVEDATI, VSAK IMA DRUGAČEN ZNAČAJ, DRUGAČEN POGLED , KAR JE ZA ENEGA REŠITEV, JE ZA DRUGEGA ČLOVEKA TRPLJENJE.

    Človek ne more sam živeti tako, da bi postal svetnik, VSE DELA BOG!

    Tomaš Špidlik je rekel: Ni greha, ki bi ne mogel biti odpuščen, ni takšnega grešnika, da bi ga Bog ne mogel preobraziti v svetnika.

    ZANAŠAJ SE SAMO NA BOGA IN ON TE BO USMERJAL K LJUDEM IN PRAVEMU ŽIVLJENJU!

    • Hvala says:

      Hudobec razprostira svoje lovke vsepovsod vsak dan, vendar z dovoljenjem Boga.

      Zato tudi hoče zmesti človeka in ga zapeljati v prepad. Hoče ga zapeljati na način, da bi veroval , da mora sam potegniti poteze v svojem življenju, namesto, da bi čakal na Boga.

      Kristjan je tisti, ki priznanja ne dobiva javno od ljudi, temveč na skrivaj od Boga.

      • Miro says:

        ZA PRAVILEN POGLED IN RAZUMEVANJE V LUČI SVETEGA PISMA IN NAUKA CERKVE O TEM, KAJ JE MILOST, ČLOVEKOVA POKLICANOST, NJEGOVO SODELOVANJE Z MILOSTJO, SE S POMOČJO SVETEGA DUHA POGLOBIMO V NASLEDNJA ODLOMKA IZ KKC. MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH!

        2001 Človekova priprava na sprejem milosti je že delo milosti. Potrebna je, da vzbudi in podpira naše sodelovanje za opravičenje po veri in za posvečenje po ljubezni. Bog dovrši v nas to, kar je začel, kajti on “prične, ko stori, da po njegovem delovanju mi hočemo, in dovrši tako, da sodeluje z našimi že spreobrnjenimi hotenji” sv. Avguštin, grat. 17):

        Seveda delamo tudi sami, vendar delamo le skupaj z Bogom, ki dela. Njegovo usmiljenje je namreč šlo pred nami, da bi bili ozdravljeni, kajti to usmiljenje gre še vedno za nami, da bi, ko smo bili enkrat ozdravljeni, bili oživljeni. Pred nami gre, da bi bili poklicani, in za nami gre, da bi bili poveličani. Pred nami gre, da bi živeli bogoljubno, in za nami gre, da bi za vedno živeli z Bogom, kajti brez njega ne moremo ničesar storiti (sv. Avguštin, nat. et grat. 31).

        2002 Svobodna božja pobuda terja tudi človekov svoboden odgovor. Bog je namreč ustvaril človeka po svoji podobi in mu s svobodo podelil tudi sposobnost, da ga spozna in ljubi. Duša samo svobodno stopi v občestvo ljubezni. Bog se neposredno dotakne človekovega srca in ga naravnost vodi. V človeka je položil hrepenenje po resnici in dobrem, ki ga more izpolniti samo on. Obljube “večnega življenja” ustrezajo temu hrepenenju nad vsako upanje:

        Če torej beremo, da si po svojih zelo dobrih delih sedmi dan počival … naj nam beseda tvoje knjige napoveduje, da bomo tudi mi po svojih delih, ki so samo zato zelo dobra, ker si nam jih ti daroval, na soboto večnega življenja našli počitek v tebi (sv. Avguštin, conf. 13,36).

        Več o milosti na https://marija.si/gradivo/kkc/ii-milost/

        Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

        • Miro says:

          V RAZMISLEK ŠE ČLANEK, IZ KATEREGA JE LEPO RAZVIDNO, KAKO BOG VERJAME V ČLOVEKA IN SI ŽELI NJEGOVEGA SODELOVANJA PRI ODREŠENJU!

          NAPOVED JEZUSOVEGA ROJSTVA

          V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.« Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje. Lk 1,26-38

          BREZMADEŽNA = POLNA MILOSTI

          Praznik Brezmadežnega spočetja device Marije izhaja iz prepričanja, da je bila Marija, tako kot pravi angel, polna milosti in zato v njej ni bilo prostora za greh. Razlage tega pojma so šle predvsem v smeri brezgrešnosti in popolnosti, pri tem pa smo pozabili na milost. A mislim, da bi se bilo bolje ustaviti pri prvem kot pri drugem. Ob tem se spomnim, kako sem skušal najti odgovor, kaj pomeni Jezusova trditvi: »Brez mene ne morete ničesar storiti (Jn 15,5)«. Spraševal sem se, česa ne moremo brez njega storiti? Ko sadim krompir, ko sedem v avto, ko pišem pridigo, ko jem itd. mar res potrebujem njegovo pomoč? Česa brez njega ne morem narediti, za kaj potrebujem njegovo pomoč oz. milost? Mogoče današnji praznik ponuja odgovor! Ko sem takole razmišlja, sem prišel do naslednjih spoznanj:

          Bog čudovito skrbi za človeka in človeštvo. Bog ves čas razmišlja, kako lahko odreši človeštvo. Tako kot je pripravil Edenski vrt, ponudil prvemu človeku čudovito življenje, če bo zaupal, tako po polomu ni nehal razmišljati naprej. Padec je zahteval nov načrt. V ljubezni do človeka je razmišljal, kako naj človeka pobere s tal, kako naj se mu približa, se ga dotakne. V tem razmišljanju je pomislil na ženo, ki bo svetu rodila odrešenika. Mislil si je: Če pride odrešenje po človeku, bo človek najmanj ogrožen in najbolj ovrednoten.

          NOVI NAČRT GOVORI O TEM, KAKO BOG VERJAME V ČLOVEKA IN SI ŽELI NJEGOVEGA SODELOVANJA PRI ODREŠENJU

          Marija kot človeški otrok nas zastopa kot prva v vrsti zaupnikov. Kako veliko vero ima Bog v človeka, kakšno dostojanstvo daje Mariji in s tem vsemu človeštvu! Bog govori Mariji to, kar Marija izreka njemu: Velike reči lahko stori On, ki ga Bog močno ljubi. Biti božja mati, kakšen izziv za človeka, kakšno priznanje človeški naravi.

          Pri tem pa Bog ni naiven, ve namreč, da brez milosti ne bo šlo. Bog ve, da smo brez milosti vsi popolnoma nemočni. Lahko bi rekli s pisateljem Bernanojem: Vse je milost. Prav ničesar ne moremo storiti brez njega. Milost brezmadežnega spočetja ji daje moč premagovanja skušnjav in težkih naporov, da bi razumela in sprejemalo božjo voljo. Brez milosti ne more ne izreči: Zgodi se, kaj šele izpolniti božji načrt. Tu smo pri odgovoru na vprašanje, česa brez Jezusa ne moremo storiti. Lahko sadimo krompir, a tega ne moremo opraviti na pravi način in v pravem trenutku, če ne sledimo Bogu. Tako je z vsem našim početjem. Brez milosti ne moremo v vsakdanjih trenutkih izpolniti božje volje.

          MARIJA ZMORE LE Z ZAVZETIM SODELOVANJEM Z BOŽJO MILOSTJO VEDNO IZGOVORITI IN IZPOLNITI SVOJ ‘ZGODI SE’

          Z milostjo, s katero Bog obvaruje svojo izbranko izvirnega greha, govori o globokih ranah našega otroštva. Kljub izrednemu zaupanju v človeka, Bog noče tvegati poloma. Ve, da je človek brez izredne milosti žrtev svoje preteklosti. Še tako dobri starši, bodo izvirni greh prenesli in ranili otrokovo dušo. Zato Bog pomnoži milost, da bi svojega sina rešil posledic izvirnega greha.

          A polna mera milosti še ne pomeni, da skušnjav ne bo. Milost zagotavlja Mariji moč, da sledi Bogu, a z milostjo mora sodelovati, če hoče premagovati skušnjave. Tako mora iskati božjo voljo, ko išče prenočišče, ko z begom skuša rešiti življenje otroku, ko otroka ne razume v nepokorščini tako v templju kot v Kani itd. Človeška logika se ji ves čas ponuja kot boljša rešitev. Le z zavzetim sodelovanjem z božjo milostjo zmore vedno izgovoriti in izpolniti svoj ‘Zgodi se’.

          Ne iščimo izgovorov! Bog verjame tudi v nas, zaupa nam pomembne naloge, deli nam obilje milosti, na nas je, da preganjamo človeško logiko in iščemo njegovo, ter jo z vsem bitjem izpolnjujemo. Naj bo Marijin ‘Zgodi se’, tudi naš!

          Povzeto po: http://arhiv.mirenski-grad.si/it/node/5476

          Skratka, nadvse potrebno je, da človek zavzeto sodeluje z Bogom in Njegovo milostjo, ki človeka vedno v vsem prehiteva. Da bomo lahko z Božjo pomočjo sprejemali tiste odločitve, ki so Bogu po volji, in z Njegovo pomočjo tudi storili vse potrebne korake, pogostokrat molimo: Pridi, Sveti Duh. Naj bo naše življenjsko vodilo: PO MARIJI K JEZUSU!

          Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

          • Miro says:

            MOLIMO:

            POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO

            Pod tvoje varstvo pribežimo,
            o sveta božja Porodnica,
            ne zavrzi naših prošenj
            v naših potrebah,
            temveč reši nas
            vselej vseh nevarnosti,
            o častitljiva in blagoslovljena Devica,
            naša gospa, naša srednica,
            naša besednica!
            S svojim Sinom nas spravi,
            svojemu Sinu nas priporoči,
            svojemu Sinu nas izroči!

            O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

  5. Hvala says:

    VSAK IZMED NAS JE GREŠNIK, KI MU JE BILO ODPUŠČENO-papež Frančišek

    Dragi bratje, vedno se spominjajmo, da je vsakdo izmed nas grešnik, ki mu je bilo odpuščeno – če se kdo ne čuti tako, bolje, da ne spoveduje. Grešnik, ki mu je bilo odpuščeno, in ki je postavljen v služenje drugim, da bi mogli tudi oni preko zakramentalnega srečanja srečati tisto Ljubezen, ki je prevzela in spremenila naše življenje. S to zavestjo vas spodbujam, da bi zvesto vztrajali pri dragocenem poslanstvu, ki ga opravljate ali ki vam bo kmalu zaupano: gre za služenje, ki je pomembno za posvečevanje svetega Božjega ljudstva. Izročite svoje poslanstvo sprave mogočnemu varstvu sv. Jožefa, pravičnega in zvestega moža.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-03/papez-francisek-spovednik-naj-bo-brat-oce-tolaznik.html

  6. Miro says:

    DAVEK DVEH DRAHEM IN SVOBODA

    Današnji evangeljski odlomek:

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+17%2C22-27&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus učence svari, da je njegova smrt resnična. Enako resnično pa bo tudi njegovo vstajenje. Poudarek današnjega odlomka je svoboda, ki jo Jezus podarja vsem Božjim otrokom. Zato so na mestu vprašanja: Ali hrepenim po svobodi? Kako si jo predstavljam? Kaj je v meni, kar potrebuje osvoboditve?

    Neverjetno je, kako svobodno nam Bog Oče daje svobodo, čeprav ve, da jo bomo znova in znova zapravili. Tako ali drugače zapravljamo svobodo Božjih otrok. A Bog Oče nam svobode nikoli ne vzame, tudi tedaj ne, ko gremo v napačno smer. Neverjetno je kako nas ljubi. Njegova – očetova ljubezen, je prepričana, da bomo kljub zablodam vedno iskali pot nazaj k Njemu.

    V čem je resnična svoboda? V tem, da imamo vedno možnost izbire? Gotovo. A moramo tudi mi priznati, da ni dovolj početi, kar si želimo, da bi bili zares svobodni in srečni. Še vedno smo namreč sužnji – sužnji svoje sebičnosti in strasti. Brez počitka se vrtimo okoli sebe in pustimo, da napuh, lakomnost, nevoščljivost, nečistost, jeza in lenoba vodijo naša življenja ter medsebojne odnose. Resnično svobodo, resnični mir in počitek duše nam lahko zato prinese le Božje usmiljenje, ki nas osvobaja greha ter nam kaže drugačno pot – pot ljubezni in darovanja.

    Rad bi vas opogumil, da boste luč evangelija ponesli našim sodobnikom in se bojevali proti novim ideologijam, ki se pojavljajo. Sedaj je na nas, da se bojujemo. Bodimo priče svobode in usmiljenja. Dajmo ljubezni, bratstvu in dialogu večjo veljavo kot pa sovraštvu, delitvam in razdeljenosti. Postanimo drug drugemu bližnji in bolj solidarni, kajti Gospod nas kliče v svobodo.

    Gospod nas kliče v tako svobodo, ki jo je treba povezati s pričevanjem in zvestobo. Svarim vas pred sterilnostjo krščanskega življenja, do katere lahko pride, ko manjka preroška razsežnost, ko se ne dovoli sanjati. Preroštvo, zmožnost sanjati, je nasprotno strogosti. Pri tem mislim na togo upoštevanje pravil. Toge osebe namreč ne morejo sanjati. Odprtost srca je povezana z dialogom, tudi dialogom v skupnosti. Čeprav prihaja do prepirov je treba znati odpuščati.

    Današnja ‘kultura začasnega’ prav tako vpliva na nestabilnost hoje za Kristusom in tudi kaže na nesvobodo. Ta nestabilnost so skušnjave in te obstajajo od vsega začetka. Če hočemo oznanjati Kristusa in z njim svobodo potem moramo imeti goreče srce in apostolsko gorečnost. Gre preprosto za to, pričujemo o tem, da Jezus Kristus živi in s tem ko živi nas vedno znova osvobaja. Kristjan je človek, ki o tem pričuje z lastnim mesom in lastnim življenjem. Pomembno je torej pričevanje gorečega srca.

    Spominjajmo se svojega prvega srečanja z Jezusom, ohranjajmo spomin na svoj poklic. V temnih trenutkih, v trenutkih skušnjav, v težkih trenutkih življenja se vrnimo k izvirom, spomnimo se osuplosti, ki smo jo čutili, ko nas je Gospod pogledal.

    Marijina priprošnja naj nam pomaga prepoznati očetovo ljubezen, da bomo kljub zablodam vedno iskali pot nazaj k Njemu. Marijina priprošnja naj nam pomaga, da si bomo v življenju vedno prizadevali za resnično svobodo.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    TEMPELJSKI DAVEK – JEZUS POVE, DA SO ON IN UČENCI SICER PROSTI DAVKOV, VENDAR ZARADI POHUJŠANJA POSKRBI, DA GA PLAČAJO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 17,22-27)

    Ko so bili zbrani v Galileji, jim je Jezus rekel: »Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, a tretji dan bo obujen.« In zelo so se užalostili. Ko so prispeli v Kafarnáum, so prišli k Petru pobiralci dveh drahem in dejali: »Ali vaš učitelj ne plačuje dveh drahem?« »Seveda plačuje,« je rekel. Ko pa je prišel v hišo, ga je Jezus prehitel z besedami: »Kaj se ti zdi, Simon, od koga pobirajo zemeljski kralji davek ali carino? Od svojih sinov ali od tujcev?« »Od tujcev,« je dejal. Jezus mu je rekel: »Torej so sinovi oproščeni. Vendar pa, da jih ne pohujšamo, pojdi k jezeru, vrzi trnek in potegni ven prvo ribo, ki se bo ujela. Odpri ji usta in našel boš statêr. Vzemi ga in jim ga daj zame in zase.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+17%2C22-27&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Peter se pogaja s pobiralci glede davka za tempelj. Jezus pove, da so on in učenci sicer prosti davkov, vendar zaradi pohujšanja poskrbi, da ga plačajo. Upošteval bom ljudi in navade, da ne bi bila moja svoboda za koga priložnost za pohujšanje. Gospod, hvala, ker me učiš občutljivosti in spoštljivosti do vsakega človeka. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLIMO:

      Slava tebi, Gospod Jezus, Sin Božji! Hvala Ti, ker nam milostno razodevaš skrivnosti
      Božjega kraljestva, Cerkve, duhovnega življenja, ljubezni, svobode in služenja bližnjemu.
      Gospod, poživi v nas duha veselja, hvaležnosti, bratstva in služenja drug drugemu v moči
      Svetega Duha.

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  8. Miro says:

    GODUJE SVETI DOMINIK, USTANOVITELJ REDA PRIDIGARJEV ALI DOMINIKANCEV

    Današnjega godovnjaka svetega Dominika mnogi imajo za začetnika molitve rožnega venca, ki je znana in priljubljena povsod, kjer živijo katoličani. To pa ni res, kajti ta preprosta in bogata molitev je obstajala že pred njim, seveda ne v današnji obliki. Res pa je, da so bili dominikanci, redovniki, ki jih je sveti Dominik ustanovil in po njem nosijo ime, veliki apostoli rožnega venca. Pri svojih pridigah so jemali kot vodilo in podlago posamezne skrivnosti odrešenja, vključene v rožni venec. Te so najprej temeljito razložili, potem pa so jih skupaj z verniki molili.

    Dominik Guzman je bil doma iz španske pokrajine Kastilije, kjer je zagledal luč sveta okoli leta 1170. Družina je bila premožna, zato so Dominika dali šolati. Navdušil se je za duhovniški poklic. Nakupil si je precej knjig: ko pa je v mestu, kjer se je šolal, nastala huda lakota, je vse knjige prodal in z izkupičkom podpiral stradajoče. Škof v mestu Osma ga je posvetil v duhovnika in ga sprejel v svojo službo. Dominik bi rad šel v misijone in s tem namenom je svojega škofa spremljal v Rim, da bi papeža prosil dovoljenja za odhod v misijone. Spotoma je v južni Franciji naletel na krivoverce, ki so zanikali nekatere temeljne verske resnice in so ljudstvo ščuvali zoper Cerkev. Ti ljudje, ki so jim pravili albižani, valdenci, patareni, sami pa so se imenovali katari, kar pomeni ‘čisti’, so imeli velike uspehe, ker so duhovniki živeli precej posvetno in so ljudem dajali slab zgled. Papež je poslal v Francijo svoje pridigarje, ki naj bi te ljudi spreobrnili. Toda nastopali so preveč uradno, oblastno in ošabno, zato jim nihče ni prisluhnil. Pač pa so radi poslušali Dominika in njegove spremljevalce, ki so kakor Jezusovi učenci hodili v majhnih skupinah po mestih in vaseh ter oznanjali evangelij s tehtno besedo in z zgledom apostolskega življenja.

    Skupino svojih tovarišev, ki jih je imenoval ‘bratje pridigarji’, bi Dominik rad razširil v red pridigarjev. S tem namenom se je napotil v Rim, kjer je naletel na sv. Frančiška Asiškega, ki je tudi prišel tja, da papež potrdi pravila reda manjših bratov. Papež Inocenc III. in škofje, zbrani na 4. lateranskem koncilu, so sicer pohvalili Dominikovo apostolsko misel, red pa je bil potrjen šele 22. decembra 1218. Prva hiša dominikanskega reda je bila v Toulousu v Franciji, od tam pa se je red širil najprej v Italijo ter v Dominikovo domovino Španijo. Že za Dominikovega življenja je red imel osem provinc.

    Dominikanci naj bi s pridiganjem ljudstvu posredovali evangeljsko resnico in jih z njo preoblikovali v razumne božje otroke. Med najbolj znamenite člane dominikanskega reda spadata velika cerkvena učitelja sv. Albert Veliki in sv. Tomaž Akvinski. Dominik je umrl 6. avgusta leta 1221 v Bologni. Njegov pogreb je vodil kardinal Hugolin, ki je nato kot papež Gregor IX. leta 1234 Dominika razglasil za svetnika. Ob tej priložnosti je povedal: »Poznal sem moža, ki je živel popolnoma po zgledu apostolov, zato je gotovo tudi v nebesih deležen njihove slave.« Po novem koledarju obhajamo njegov god 8. avgusta. Pred cesarjem Jožefom II., ki je leta 1781 razpustil veliko samostanov, so imeli na slovenskih tleh svoje samostane tako dominikanci kot dominikanke. Od leta 1965 ponovno delujejo dominikanci, ki imajo hiši v Petrovčah in Žalcu.

    Povzeto po https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1039-dominik-umrl-1221

    Sv. Dominik, prosi za nas!

  9. Miro says:

    O NAČINIH ZA VEČJO PRISOTNOST SVETEGA DUHA V NAS (Aleteia)

    ŠTIRI PREPROSTE DRŽE, KI NAM POMAGAJO RAZUMETI PRAVI NAMEN KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA

    Ob neki priliki so apostoli prosili Jezusa: “Gospod, okrepi našo vero.” Jezus jim je odgovoril s podobo gorčičnega semena. Tudi mi si morda želimo večjo mero Svetega Duha, da bi dosegli velike stvari, vendar se najprej spomnimo, da je Sveti Duh ena od treh oseb Svete Trojice, čeprav se izraža brez osebnega obraza.

    Ko nam je Sveti Duh dan, je dan osebno, brez mere in v celoti. To je radikalen in popoln dar, ki učinkovito odraža popolno ljubezen Očeta in Sina do nas.

    Vprašanje je, na katerem področju našega življenja želi Sveti Duh delovati. Čeprav lahko tako kot sveti Pavel rečemo: “Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni,” (Gal 2,20), se ne smemo nikoli nehati čuditi tej veliki resničnosti.

    O načinih za večjo prisotnost Svetega Duha v nas več na:
    https://si.aleteia.org/2022/07/31/4-nacini-za-vecjo-prisotnost-svetega-duha-v-nas/

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  10. Miro says:

    DUHOVNA MISEL TOMAŽA KEMPČANA

    »VSE SVOJE ZAUPANJE OPRI NA BOGA, LE NJEGA SE BOJ IN NJEGA LJUBI.
    BOG BO ZATE ODGOVARJAL IN BO VSE URAVNAL, KAKOR BO BOLJE.«

    (Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja