Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.032 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Hvala says:
    11. avgusta, 2022 at 23:02

    NEBEŠKA RAZODETJA-Sv Brigita Švedska

    KRISTUS RAZLAGA BRIGITI, DA BOLJ CENI NEIZOBRAŽENEGA, A POŠTENEGA POBOŽNEGA MOŽA, KI ZNA KOMAJDA MOLITI OČENAŠ, KOT IZOBRAŽENE TEOLOGE. (VI:116)

    Skromen mož, ki skorajda ni znal zmoliti celotnega očenaša, si je za svojo dušo želel nasveta gospe Brigite.

    Kristus ji je rekel: “Bolj mi ugaja preprostost duše tega skromnega moža kot razumnost mogočnih, pri katerih prevladuje oholost, ki iz srca izključuje Boga, saj pri njem prevladuje ponižnost, kar Boga vodi v srce. Zato mu reci, naj še naprej dela tako kot doslej, pa boi dobil plačilo skupaj z njimi, ki sem jim rekel: “pridite, ki delate, in jaz vas bom nasitil z večnim kruhom.”

    Če mu rečem tako, kot sem rekel tistemu Judu, ki me je varljivo prosil za nasvet: “Drži se Božje postave in prodaj vse , kar imaš”, tega ne bo mogel storiti, kajti starost se ne uči in revščina nima ničesar, kar bi prodala.

    BOŽJE ZAPOVEDI SO NE GLEDE NA TO NUJNE ZA ČLOVEKA, KI SI PRIZADEVA DOSEČI VEČNO ŽIVLJENJE, KAJTI BREZ NJIH SE NE MORE ZVELIČATI, TUDI ČE IMA DOVOLJ ČASA IN NA VOLJO DUHOVNEGA VODITELJA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    MODRA NEVEDNOST IN DOBRA VOLJA tega moža sta mi všeč kot novčiča, ki ju je darovala vdova, in raje ju imam kot bogastvo kraljev, KAJTI MOŽ IMA V SVOJI NEVEDNOSTI VSO MODROST.

    LJUBI ME V SRCU, TODA OD KOD TA LJUBEZEN, MAR NE OD MOJEGA DUHA? In razmislek, da je posvetna modrost nespamet; NE MARATI BOGASTVA IN NE ZNATI GOVORITI VELIKIH STVARI.

    REKEL SEM, pravi JEZUS “MODRA NEVEDNOST”, saj se je iz mojega duha učil resnične modrosti, NAMREČ LJUBITI BOGA.

    MORDA SE TI NI ZDEL RESNIČNO MODER, ČE NE ZNA VEČ KOT LE ENO BESEDO , NAMREČ LJUBEZEN?

    SKOZI LJUBEZEN JE SPOŠTOVAL VSE ZAPOVEDI V MOJZESOVI POSTAVI; Z LJUBEZNIJO DAJE BOGU, KAR MU PRIPADA; S TEM OHRANJA VSE MOJE EVANGELIJSKE NASVETE ; TAKO SE DRŽI VSEH PREDPISOV IN ZAKONOV; TAKO LJUBI BLJIŽNJEGA IN NE ŽELI BLAGA DRUGEGA, TEMVEČ SAMO TO, KAR MU JE NUJNO POTREBNO, V TEM NE ŠKODUJE BLJIŽNJEMU Z ROPANJEM ALI VARANJEM; TAKO SE STALNO SPOMINJA SVOJE SODBE IN SMRTI, KI MU JO BOM NEKOČ IZREKEL.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    IN ZATO TEMU, KI HOČE PRITI K MENI, NI TREBA SKRBETI, ČE NE POZNA POSTAVE, DA LE UPORABLJA VEST, KI MU PRAVI, NAJ STORI DRUGIM TO, KAR BI SAM HOTEL, DA SE MU ZGODI. ZAKAJ SE ČLOVEK UČI TOLIKO IN PREBERE TOLIKO KNJIG? MORDA ZATO, DA MI SLUŽI?

    Ali ne gre prej za radovednost in razvedrilo ter za to, da bi se bahali in se imenovali prvake? KJUB TEMU IMA VSAKDO SVOJO VEST IN PO NJEJ BOM SODIL VSAKOMUR.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    KADAR ŽELIŠ PRITI DO JEZUSA, POJDI PRED NJEGA TAKŠEN KOT SI. NE IŠČI KAM MORAŠ PREJ ODITI IN KAJ TI BODO REKLI DRUGI. STOPI PRED NJEGA PREPROSTO IN SE POGOVORI IN PREPUSTI; MAR NI BOG SPOSOBEN TE VODITI, ALI MORAŠ TI ISKATI POTI REŠITVE?

    Odgovori
  2. Hvala says:
    11. avgusta, 2022 at 21:36

    SVETI DUH …..

    Sveti Duh, ponovno te prosim za milost osvoboditve. Gospod, izlij name globoko željo po odpuščanju, po življenju v miru z vsemi in po globokem razumevanju nasilnosti in podcenjevanja od nekaterih. Pomagaj mi odkriti njihovo trpljenje in najgloblje slabosti, da jih bom zmogel gledati z nežnostjo in jih ne bom sodil po tem, kar so mi storili. Očisti mojo notranjost, Sveti Duh, vseh ostankov zamer, sovraštva in težkih spominov. Moja gotovost je v tvoji ljubezni in moči, ki me objema. Ne dopusti ,da oslabim zaradi pomanjkanja odpuščanja. Iztrgaj iz moje notranjosti vsako željo, da bi jim škodoval in da bi jim plačal z istim dejanjem. Vem, da se je mogoče odzvati z odpuščanjem in se dvigniti nad vsako zamero. Dvigni me, Sveti Duh, da ne bom za svoje dobro počutje potreboval tega, da bi jim kakorkoli povzročal trpljenje. Razlij v moji notranjosti svoje usmiljenje, da se jih bom spominjal brez sovraštva in brez muke. Božji otroci so, Jezus jih je odrešil s svojo krvjo, moji bratje so, poklicani so v večno življenje in ti, Sveti Duh, živiš v njih. Daj mi milost, da jim iskreno odpustim. Osvobodi me, Sveti Duh da bom lahko srečen dihal in hodil skozi življenje brez notranje zavezanosti. Amen.

    https://si.aleteia.org/2019/06/04/sveti-duh-pomagaj-mi-odpustiti/

    Odgovori
  3. Miro says:
    11. avgusta, 2022 at 17:12

    DUHOVNA MISEL TOMAŽA KEMPČANA

    »BOG TE NE VARA, VARA SE, KDOR SAM SEBI PREVEČ VERJAME. BOG HODI
    S PREPROSTIMI, SE RAZODEVA PONIŽNIM, DAJE MAJHNIM RAZUMNOST,
    RAZSVETLJUJE ČISTE DUŠE; PREVZETNIM IN RADOVEDNIM PA MILOST
    ZAKRIVA.«

    (Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

    Odgovori
  4. Hvala says:
    11. avgusta, 2022 at 16:41

    NAJ SE ČLOVEŠ ŠE TAKO TRUDI, DA BO NEKOMU ODPUSTIL, NEMORE, RAZJEDA GA DAN IN NOČ, NE MORE POZABITI KAJ VSE MU JE NEKDO NAPRAVIL, PREMLEVAL BO DAN IN NOČ, DOKLER MU BOG TE MILOSTI NE PODELI IN OZDRAVI RANE, KI SO NASTALE ZARADI SPOROV itd…! LAHKO DELATE KAR HOČETE IN SI GOVORITE, DA STE ODPUSTILI NE BO ŠLO BREZ BOŽJE MILOSTI . DA ČLOVEK PREJME TO MILOST, MORA ŽELETI ODPUSTITI IN MOLITI, DA IZPROSI TO MILOST, V SPOVEDNICI BOG TUDI DELI MILOSTI.

    SAMA SE TO IZKUSILA!

    Odgovori
  5. Miro says:
    11. avgusta, 2022 at 16:30

    VEDNO JE POTREBNO ODPUŠČATI. VENDAR PA ODPUŠČATI NI LAHKO. NAŠE SEBIČNO SRCE SE NAMREČ VEDNO OKLEPA SOVRAŠTVA, MAŠČEVANJA, ZAMER. VSI SMO ŽE VIDELI DRUŽINE, KI SO UNIČENE ZARADI SOVRAŠTVA, KI SE PRENAŠA IZ RODA V ROD – KO NAM BOG ODPUSTI, POZABI NA VSE ZLO, KI SMO GA STORILI. ODPUSTI NAM IN GRE DALJE. REČE NAM LE: ‘TUDI TI DELAJ ISTO: NAUČI SE ODPUŠČATI, NE NOSI NAPREJ TEGA NERODOVITNEGA KRIŽA SOVRAŠTVA, ZAMERE’

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 18,21-19,1)

    Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

    Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.

    Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil.

    Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga.

    Ko so njegovi soslužabniki videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo. Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.«

    Ko je Jezus končal te besede, je odpotoval iz Galileje in prišel v judejsko pokrajino na drugi strani Jordana.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+18%2C21-19%2C1&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Odlomek iz današnjega evangelija govori o odpuščanju. Jezus je pred tem podal katehezo o edinosti med brati in jo je zaključil z lepo besedo: ‘Zagotavljam vam, da če se dva ali trije združijo v prošnji za neko milost, se bo to gotovo zgodilo.’ Edinost, prijateljstvo, mir med brati vabijo k sebi Božjo naklonjenost. Peter nato vpraša: ‘Kaj pa ljudje, ki nas prizadenejo, kaj moramo storiti z njimi? Če moj brat greši zoper mene, kolikokrat naj mu odpustim? Sedemkrat?’ Jezus je odgovoril s tisto besedo, ki je v njihovi govorici pomenila ‘vedno’: sedemdesetkrat sedemkrat. Vedno je potrebno odpuščati.

    Vendar pa odpuščati ni lahko. Naše sebično srce se namreč vedno oklepa sovraštva, maščevanja, zamer. Vsi smo že videli družine, ki so uničene zaradi sovraštva, ki se prenaša iz roda v rod. Brate, sestre, ki se niti pred krsto katerega od staršev ne pozdravijo, ker ohranjajo stare zamere. Zdi se, da je navezanost na sovraštvo močnejša kot navezanost na ljubezen: lahko bi rekli, da je prav to zaklad hudiča. On se vedno skriva sredi naših zamer, sredi našega sovraštva in temu sovraštvu daje rast, ohranja ga zato, da bi uničeval. In velikokrat uničuje zaradi majhnih stvari. Prav tako se želi uničiti Boga, ki ni prišel, da bi obsodil, ampak odpustil; Boga, ki se je sposoben veseliti grešnika, ki se približa, in vse pozabiti.

    Ko nam Bog odpusti, pozabi na vse zlo, ki smo ga storili. Nekdo je rekel, da je to ‘Božja bolezen’. Nima spomina, v teh primerih je sposoben izgubiti spomin. Bog izgubi spomin težkih zgodb mnogih grešnikov, naših grehov. Odpusti nam in gre dalje. Reče nam le: ‘Tudi ti delaj isto: nauči se odpuščati, ne nosi naprej tega nerodovitnega križa sovraštva, zamere; tega, da si misliš: ‘To mi boš drago plačal!’ Ta beseda ni ne krščanska ne človeška. Jezusova velikodušnost nas uči, da moramo zato, da bi šli v nebesa, odpuščati. Še več, pravi nam: ‘Ti hodiš k maši?’ – ‘Da.’ – ‘Vendar pa če se pri maši spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, se prej spravi; ne prihajaj k meni z ljubeznijo do mene v eni roki ter s sovraštvom do brata v drugi.’ Doslednost ljubezni. Odpuščati. Iz srca odpuščati.

    Obstajajo ljudje, ki živijo tako, da obsojajo ljudi, o njih slabo govorijo, nenehno blatijo svoje sodelavce, sosede, sorodnike, ker ne odpustijo določene stvari, ki so jim jo storili ali pa samo nečesa, kar jim ni bilo všeč. Izgleda, da je bogastvo, ki je lastno hudiču, prav to: zasejati ‘ljubezen’ do ne-odpuščanja, živeti navezani na ne-odpuščanje. Odpuščanje je namreč pogoj za vstop v nebesa.

    NAJ NAS GOSPOD NAUČI MODROSTI ODPUŠČANJA, KI NI LÁHKO

    Prilika, ki nam jo pove Jezus, je zelo jasna: odpuščati. Naj nas Gospod nauči te modrosti odpuščanja, ki ni láhko. Naredimo naslednjo stvar: ko bomo šli k spovedi, k zakramentu sprave, se najprej vprašajmo: ‘Ali jaz odpuščam?’ Če čutim, da ne odpuščam, se ne smem delati, da prosim odpuščanja, saj mi ne bo odpuščeno. Prositi odpuščanja pomeni odpustiti. Oboje sodi skupaj, ne more se ju ločiti. In tisti, ki prosijo odpuščanja zase – kot ta gospod v priliki, ki mu gospodar vse odpusti – sami pa ne odpuščajo drugim, bodo končali kakor ta gospod. ‘Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.’

    Naj nam Gospod pomaga, da bi to razumeli ter sklonili glavo; da ne bi bili ošabni, da bi bili velikodušni v odpuščanju. Da bi odpustili vsaj zaradi lastne koristi. V kakšnem smislu? Potrebno je odpuščati, saj če jaz ne odpustim, mi tudi ne bo odpuščeno. Vsaj to.

    Če bomo čutili greh in lepoto božjega usmiljenja, nam ne bo težko odpuščati. Bog pa daj, da bi bil tudi drugi pripravljen na spravo, da bi bilo odpuščanje mogoče.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    Odgovori
  6. Miro says:
    11. avgusta, 2022 at 16:29

    GODUJE SV. KLARA ASIŠKA, USTANOVITELJICA KLARIS

    Neštetokrat se v življenju dogaja, da notranji ogenj kakšnega človeka, s katerim se srečamo, ogreje tudi nas. Na izreden način se je to uresničilo v življenju sv. Klare Asiške: ogenj božje ljubezni ob katerem je vse posvetno bogastvo zbledelo, je v njenem srcu zanetil njen dvanajst let starejši rojak Francesco Bernardone, ki ga ves svet – ne samo krščanski – pozna kot sv. Frančiška Asiškega. Klara je bila najstarejši otrok viteza Favaroneja in plemkinje Ortolane, rojena leta 1193 v Assisiju; imela je še mlajši sestri Agnes in Beatrice. Mati Ortolana je vse tri vzgojila v pravem verskem duhu in jim omogočila tudi izobrazbo, ki je bila v tistih časih dekletom dostopna. Klara se je razvila v lepo dekle in v hiši so se začeli oglašati snubci.

    Ko ji je bilo sedemnajst let, je slišala Frančiška, ki je v bližnji stolnici pridigal o pokori. Šla je k Frančišku, ki je takoj začutil, da je Klaro Bog poklical po njem. Frančišek je naročil Klari, naj pride k njemu v noči na 19. marec leta 1212. Klara je vedela, da bo ta njen korak pri sorodnikih izzval odločen odpor, zato je tisto noč naskrivaj zbežala iz domače hiše. V znamenje, da je poslej božja last, ji je Frančišek ostrigel lase, potem pa jo je peljal v samostan redovnic benediktink. Ko so jo sorodniki tam iskali, Klara niti slišati ni hotela, da bi šla z njimi. Kmalu je šla po njenih stopinjah tudi sestra Agnes, za njo kasneje še najmlajša sestra Beatrice, nazadnje pa še ovdovela mati Ortolana. Redovnice klarise, zaročenke ‘gospe uboštva’ kot Frančiškovi sinovi, so dobile dom-samostan v San Damianu. Redovna družina pri sv. Damijanu ni imela stalnega vodila: živela je po navodilih, ki jih je sproti dajal sv. Frančišek, v njegovi odsotnosti pa njegovi sobratje. Klara je redovnicam dan razdelila v molitev, delo, dejanja ljubezni do bližnjega, pokorila in počitek. Preživljajo naj se z delom, ki se jim zjutraj sproti odkaže, in z miloščino. Pokore naj se zlasti z molkom in s postom – razen v bolezni naj ne uživajo mesa. V tem so povzeta pravila reda klaris, ki veljajo še danes. Klara se je morala dolgo bojevati za svoje redovno pravilo uboštva. 9. avgusta 1253, dva dni pred njeno smrtjo, je papež Inocenc IV. potrdil njeno pravilo. Naslednji dan ga je že imela v rokah. To je bila ura njenega največjega veselja. Ko so jo 12. avgusta istega leta pokopali, so ji dali to listino njene neomajne zvestobe do uboštva v grob kot znamenje njene največje zmage. Že dve leti po svoji smrti, 15. avgusta 1255 – je bila razglašena za svetnico. Prvi samostan klaris na slovenskih tleh je zrasel leta 1300 v Mekinjah pri Kamniku, kasneje so klarise prišle še v Koper, Gorico, Ljubljano in Škofjo Loko. Zdaj imajo svojo hišo v Nazarjah.

    Papež Pij XII. je sveto Klaro leta 1958 razglasil za zavetnico televizije: ker naj bi Klara o božiču leta 1252 po nadnaravni ‘televiziji’ spremljala in doživljala daleč od Assisija tamkajšnje obrede.

    Ime Klara ali poslovenjeno Jasna na Slovenskem ni prav posebno razširjeno.

    Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1045-klara-1193-1253

    Sv. Klara, prosi za nas!

    Odgovori
  7. Miro says:
    11. avgusta, 2022 at 7:25

    BOLJE DELATI NAPAKE IZ DOBROTE, KAKOR ČUDEŽE BREZ DOBROTE

    Bodite pravi sodelavci Kristusa. Izžarevajte in živite njegovo življenje. Bodite angeli tolažbe
    bolnim, prijatelji malim in ljubite drug drugega, kot ljubi Bog vsakega od vas s posebno, največjo
    ljubeznijo. Bodite prijazni drug z drugim doma. Bodite dobri s tistimi okrog vas. Raje vidim, da
    delate napake iz dobrote, kot čudeže brez nje. Pogosto je dovolj samo ena beseda, en pogled, eno
    nepremišljeno dejanje – in tema napolni srce človeka, ki ga ljubimo.

    Misli sv. Matere Terezije, mirenski-grad.si

    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

    Odgovori
  8. Miro says:
    11. avgusta, 2022 at 7:22

    ALI BOŽJA ZAPOVED: “NE DELAJ SI REZANE PODOBE …” (2 Mz 20,4) PREPOVEDUJE ČEŠČENJE PODOB?

    Kompendij KKC (št. 446): V Stari zavezi je bilo s to zapovedjo prepovedano upodabljanje absolutno transcendentnega (vse presegajočega) Boga. Izhajajoč iz učlovečenja Božjega Sina je krščansko češčenje svetih podob upravičeno (kakor trdi drugi nicejski cerkveni zbor leta 787), ker temelji na skrivnosti učlovečenega Božjega Sina, v katerem transcendentni Bog postane viden. Ne gre za češčenje podobe, ampak za češčenje osebe, ki je upodobljena: Kristus, Devica Marija, angeli in svetniki.

    Več o tem na: https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  9. Miro says:
    10. avgusta, 2022 at 18:52

    SVETI OČE MED KATEHEZO: STAROST JE OBLJUBA, NAJBOLJŠE ŠELE PRIDE

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE V SREDO, 10. AVGUSTA, DOPOLDAN MED SPLOŠNO AVDIENCO V DVORANI PAVLA VI. NADALJEVAL Z NIZOM KATEHEZ O STAROSTI. TOKRAT JE SPREGOVORIL O STAROSTI KOT ČASU, USMERJENEM V DOPOLNITEV, TER POUDARIL, DA JE NAŠE BIVANJE ZA ZEMLJI ČAS UVAJANJA V ŽIVLJENJE V POLNOSTI, SAJ »NAJBOLJŠE ŠELE PRIDE«.

    Več o katehezi svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-08/sveti-oce-med-katehezo-starost-je-obljuba-najboljse-sele-pride.html

    Odgovori
  10. Miro says:
    10. avgusta, 2022 at 18:48

    SVETI LOVRENC, POGUMNI PRIČEVALEC ZA VERO V KRISTUSA NAM POSREDUJE SPOROČILO O VREDNOSTI SVETNIŠTVA IN NAM KAŽE POT, PO KATERI NAJ BI HODILI

    »Glej, to so zakladi naše Cerkve«, tako je odgovoril sveti Lovrenc cesarjevemu sodniku, ki je zahteval, da mu izroči vse cerkvene zaklade v zameno za življenje. Toda zakladi, ki jih je Lovrenc pokazal, ni bilo ne zlato ne dragi kamni, bili so ubogi, bolni, obrobni, za katere je Lovrenc vsak dan skrbel. Ta odgovor ga je v času preganjanja kristjanov stal življenje. Mučili so ga na ražnju. To je bilo 10. avgusta 258. Štiri dni prej je namreč umrl papež Sikst II., kateremu je bil Lovrenc nadiakon.

    »Zgodovina ju ni pozabila, saj potrjuje, kako slavno je ime današnjega svetnika. Zbrani smo namreč ob njegovem grobu,« je dejal Benedikt XVI. v pridigi 30. novembra 2008 v baziliki sv. Lovrenca zunaj obzidja. In nadaljeval: »Njegova vnema za uboge, njegovo velikodušno služenje rimski Cerkvi na področju oskrbe in karitativne dejavnosti, njegova zvestoba papežu do takšne mere, da je hotel iti za njim tudi v največjo preizkušnjo – mučeništvo, ki ga je samo nekaj dni za njim tudi prestal; vse to so zgodovinsko obče znana dejstva.«

    Sveti Lovrenc, pogumni pričevalec za vero v Kristusa, nam tako posreduje sporočilo o vrednosti svetništva in nam kaže pot, po kateri naj bi hodili. Benedikt XVI. je v isti pridigi o Lovrencu dejal: »On nam ponavlja, da svetost, to je iti naproti Kristusu, ki nas prihaja nenehno obiskovat, ni nekaj kar obledi, temveč sčasoma še bolj zasveti in kaže na človekovo nenehno težnjo iti k Bogu. Lovrenc, herojski pričevalec križanega in vstalega Kristusa, je za vsakega primer voljne privolitve božji volji. Kot smo slišali v berilu apostola Pavla, ko spominja Korinčane, naj bi tudi mi živeli tako, da nas bo Gospod našel ob svojem dnevu neomadeževane.«

    Misli Benedikta XVI., povzeto po: hozana.si

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja