Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   26. avgusta, 2022 at 6:55

   »POSLUŠNI SVETEMU DUHU«

   NAŠ GOSPOD JEZUS TO HOČE: TREBA MU JE SLEDITI OD BLIZU. NI DRUGE POTI. TO JE DELO SVETEGA DUHA V VSAKI DUŠI – TUDI V TVOJI – IN MORAŠ BITI POSLUŠEN, DA NE BI BOGU POSTAVLJAL OVIR. (Kovačnica, 860)

   Če naj bi določili, čeprav zelo na splošno, način življenja, ki nas spodbuja v odnos s Svetim Duhom – in prek Njega z Očetom in Sinom -, in v zaupnost s Tolažnikom, si oglejmo tri temeljne resnice: poslušnost – ponavljam -, življenje molitve, združitev s križem.

   Najprej poslušnost, ker je Sveti Duh tisti, ki s svojimi navdihi daje nadnaraven ton našim mislim, željam in dejanjem. On nas spodbuja, da se držimo Kristusovega nauka in ga globoko živimo, On nam daje luč, da spoznamo svojo osebno poklicanost, in moč, da uresničimo vse, kar Bog pričakuje. Če bomo poslušni Svetemu Duhu, bo Kristusova podoba v nas vedno bolj jasna in vsak dan bomo bliže Bogu Očetu. Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi.

   Če se pustimo voditi temu načelu življenja v nas, ki je Sveti Duh, bo naša duhovna vitalnost rasla in prepustili se bomo v roke Boga Očeta, z isto spontanostjo in zaupanjem, s katerima se otrok vrže v roke svojega očeta. Če (…) ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo, je rekel Gospod. Stara notranja pot otroštva, vedno aktualna, ki ni pomehkuženost niti pomanjkanje človeške zrelosti; je nadnaravna zrelost, ki nam pomaga, da se poglobimo v čudovito božjo ljubezen, priznamo svojo majhnost in popolnoma poistovetimo svojo voljo z božjo. (Jezus prihaja mimo, 135)

   Povzeto po: https://opusdei.org/sl-si/dailytext/poslusni-svetemu-duhu/

   Pridi, pridi Sveti Duh …

   Odgovori
2. Miro says:

   25. avgusta, 2022 at 16:45

   »ZATO BODITE TUDI VI PRIPRAVLJENI, KAJTI OB URI, KO NE PRIČAKUJETE …« – DANAŠNJA BOŽJA BESEDA NAS SPODBUJA, DA SE NE VDAMO UDOBNOSTI. EVANGELIJ PREDLAGA, NAJ ČUJEMO IN BOMO PRIPRAVLJENI, KER BO PRIŠEL SIN ČLOVEKOV – V VERI KRISTJANOV NI NIČ BOLJ GOTOVEGA KOT RAVNO TO ‘SREČANJE’ Z GOSPODOM. IN KO BO PRIŠEL TA DAN, ŽELIMO BITI MI KRISTJANI KAKOR TISTI SLUŽABNIKI, KI SO NOČ PREBEDELI Z OPASANIMI LEDJI IN PRIŽGANIMI SVETILKAMI: TREBA JE BITI PRIPRAVLJEN ZA ZVELIČANJE, KI PRIHAJA, PRIPRAVLJENI NA SREČANJE

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 24,42-51)

   »Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! Vedite pa, da bi bil hišni gospodar buden, če bi vedel, ob kateri straži pride tat, in ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.«

   »Kdo je torej zvesti in preudarni služabnik, ki ga je gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji ob pravem času da živež? Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob svojem prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil.

   Če pa ta pokvarjeni služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospod zamuja‹ in začne pretepati soslužabnike ter jé in popiva s pijanci, bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve, in ga bo presekal na dvoje ter mu dal delež s hinavci; tam bo jok in škripanje z zobmi.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+24%2C42-51&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Današnja Božja beseda nas spodbuja, da se ne vdamo udobnosti. Evangelij predlaga, naj čujemo in bomo pripravljeni, ker bo prišel Sin človekov.

   Ta svet zahteva našo odgovornost in mi jo prevzemimo v celoti in z ljubeznijo. Jezus želi, da je naše življenje marljivo, da nikoli ne nehamo biti budni, da bi tako s hvaležnostjo in začudenjem sprejeli vsak nov dan, ki nam ga poklanja Bog. Vsako jutro je prazna stran, na katero začnemo pisati z dobrimi deli. Mi smo že bili rešeni z Jezusovim odrešenjem, a sedaj pričakujemo popoln izraz njegovega gospostva: ko bo Bog končno vse v vseh.

   V veri kristjanov ni nič bolj gotovega kot ravno to ‘srečanje’ z Gospodom. In ko bo prišel ta dan, želimo biti mi kristjani kakor tisti služabniki, ki so noč prebedeli z opasanimi ledji in prižganimi svetilkami: treba je biti pripravljen za zveličanje, ki prihaja, pripravljeni na srečanje.

   Kristjan ni ustvarjen za dolg čas, če že, je ustvarjen za potrpežljivost. Ve, da je tudi v enoličnosti nekaterih dni, skrita skrivnost milosti. Obstajajo ljudje, ki z vztrajnostjo svoje ljubezni postanejo kakor vodnjaki, ki namakajo puščavo. Nič ni zaman in nobena situacija, v kateri se znajde kristjan, ni popolnoma neobčutljiva za ljubezen. Nobena noč ni tako dolga, da bi pozabili veselje svita. Ko je tema največja, je svit najbližji.

   Če ostanemo povezani z Jezusom, nas hlad težkih trenutkov ne ohromi. In četudi bi ves svet pridigal proti upanju, če bi govoril, da bo prihodnost prinesla samo temne oblake, kristjan ve, da je v tisti isti prihodnosti Kristusova vrnitev. Kdaj se bo to zgodilo, nihče ne ve. A misel, da je na koncu naše zgodovine usmiljeni Jezus, je dovolj, da zaupamo in ne preklinjamo življenja. Vse bo rešeno. Trpeli bomo, prišli bodo trenutki jeze in ogorčenosti, a sladki in silen spomin na Kristusa bo odstranil skušnjavo misli, da je to življenje zgrešeno.

   Potem ko smo spoznali Jezusa, ne moremo storiti drugega kot preiskovati zgodovino z zaupanjem in upanjem. Zato se ne zaprimo vase, ne objokujmo otožne preteklosti, ampak vedno glejmo naprej, v prihodnost, ki ni samo delo naših rok, ampak je predvsem stalna skrb Božje previdnosti.

   Bog ne zanika samega sebe. Bog nikoli ne razočara. Njegova volja v odnosu do nas ni meglena, ampak je jasno izoblikovan načrt zveličanja. Bog hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice. Zato se ne prepustimo toku dogodkov s pesimizmom, kakor da bi zgodovina bila nek vlak, nad katerim se je izgubil nadzor. Vdati se, ni krščanska krepost.

   Kdor na svet prinaša upanje, ni nikoli popustljiva oseba. Jezus nam pravi, naj ga ne čakamo križem rok. Kristjan namreč tvega, pogumno tvega, da bi prinesel dobro, ki nam ga je dal Jezus.

   Vsak dan svojega življenja ponavljajmo tisto prošnjo, ki so jo ponavljali prvi učenci in ki jo najdemo v zadnji vrstici Svetega Pisma: ‘Pridi, Gospod Jezus’. To je refren našega krščanskega življenja. V našem svetu ne potrebujemo drugega kakor Kristusa samega. Kakšna milost, če v molitvi, v težkih dneh tega življenja, slišimo njegov glas, ki odgovarja in nam zagotavlja: ‘Glej, pridem kmalu’!

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   25. avgusta, 2022 at 13:44

   ŠOLA ODNOSOV IN ODPUŠČANJA, CELOLETNI PROGRAM

   IGNACIJEV DOM DUHOVNOSTI VABI NA ŠOLO ODNOSOV IN ODPUŠČANJA, KI POTEKA OD 9. SEPTEMBRA DO 20. JUNIJA 2022.

   Odnosi so ena najlepših, pa tudi najtežjih dimenzij človekovega življenja. Kadar se v njih dobro počutimo, so vir sreče tako za nas kot za našo okolico.

   Žal pa smo prav v odnosih mnogokrat tudi ranjeni. Takšne rane, še zlasti, če so globoke, potrebujejo posebno skrb in nego, saj zaznamujejo celotno našo bitje. Vplivajo tako na odnos do človeka, ki nas je ranil, kakor tudi na naš odnos do sebe, drugih ljudi, do sveta na splošno in do Boga. Takšne rane more pozdraviti le odpuščanje. Čeprav je odpuščanje Božja milost, pa vendar zahteva sodelovanje človeka. Je proces, ki se ne more začeti, če vanj zavestno in svobodno ne vstopimo.

   Šola odnosov in odpuščanja je namenjena vsem, ki bi radi izboljšali svoje odnose in/ali vstopili v proces odpuščanja. Enoletni program obsega: dva duhovna vikenda, dvanajst 3-urnih delavnic, približno na tri tedne, domače delo po navodilih in osebno duhovno spremljanje. Vodi ga. Sonja Pungertnik.

   Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/sola-odnosov-in-odpuscanja-celoletni-program

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     25. avgusta, 2022 at 14:00

     O DUHOVNEM SPREMLJANJU več na:

     https://ignacijevdom.si/duhovno-spremljanje/

     Odgovori
4. Miro says:

   25. avgusta, 2022 at 13:34

   NAUK O STVARJENJU PREDSTAVLJA PRVI ODGOVOR NA TEMELJNA VPRAŠANJA O NAŠEM IZVORU IN CILJU

   Pomembnost resnice o stvarjenju se opira na dejstvo, da je to »temelj vseh odrešenjskih božjih zamisli; […] je začetek zgodovine odrešenja, ki doseže vrhunec v Kristusu« (Kompendij, 51). Tako Sveto pismo (1 Mz 1, 1) kot Credo se začneta z izpovedjo vere v Boga Stvarnika.

   Za razliko od drugih velikih skrivnosti naše vere (Trojica in utelešenje) je stvarjenje »prvi odgovor na osnovna človekova vprašanja o njegovem izvoru in njegovem cilju« (Kompendij, 51), ki si jih človekov duh zastavlja in na katera more do določene mere tudi odgovoriti, kot se pokaže s filozofsko mislijo; in kljub pripovedim o izvoru sveta, navzočim v verski kulturi mnogih ljudstev (prim. Katekizem, 285), je bil specifični pojem stvarjenja dejansko zaobjet šele z judovsko-krščanskim razodetjem.

   Stvarjenje je torej skrivnost vere in obenem resnica, ki je dostopna naravnemu razumu (prim. Katekizem, 286). Zaradi te posebne umeščenosti med vero in razumom je stvarjenje dobra izhodiščna točka pri nalogi evangelizacije in dialoga, h kateri so kristjani vedno – še zlasti pa v današnjem času – poklicani, tako kot je storil že sv. Pavel na atenskem Areopagu (Apd 17,16-34).

   Navadno ločimo med stvarjenjskim dejanjem Boga in stvarstvom, ki je posledica tega božjega delovanja. Skladno s to shemo so v nadaljevanju predstavljeni osnovni dogmatski vidiki stvarjenja.

   Več o stvarjenju na: https://opusdei.org/sl-si/article/stvarjenje/

   Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   25. avgusta, 2022 at 9:58

   SVETI OČE SKLENIL CIKEL KATEHEZ O STAROSTI. NAŠ CILJ SO NEBESA

   Papež Frančišek je med sredino splošno avdienco 24. avgusta sklenil niz katehez o starosti. Dejal je, da Marijino vnebovzetje osvetljuje tudi naš cilj, saj smo ustvarjeni za nebesa. Poudaril je, da je naše življenje kot seme, ki bo moralo biti zakopano, da se bosta rodila njegov cvet in sad: sicer ne brez bolečin, vendar pa bo življenje vstalega telesa »stokrat in tisočkrat bolj živo, kot smo ga okusili na tej zemlji«.

   SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Rim 8,22-24

   »Vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa. Odrešeni smo bili namreč v upanju.«

   KATEHEZA PAPEŽA FRANČIŠKA

   Dragi bratje in sestre, dober dan!
   Pred kratkim smo praznovali vnebovzetje Jezusove Matere. Ta skrivnost osvetljuje dopolnitev milosti, ki je oblikovala Marijino usodo in osvetljuje tudi naš cilj. Naš cilj so nebesa. S to podobo Device, ki je vzeta v nebesa, bi rad sklenil cikel katehez o starosti. Na zahodu Marijo zremo upodobljeno v višavi, odeto v veličastno svetlobo, na vzhodu pa je upodobljena leže, speča, obdana z apostoli v molitvi, medtem ko jo vstali Gospod drži v rokah kot deklico.

   Teologija je vedno razmišljala o odnosu med tem edinstvenim »vnebovzetjem« in smrtjo, ki ga dogma ne vsebuje. Mislim, da bi bilo še pomembneje pojasniti odnos med to skrivnostjo in vstajenjem Sina, ki nam vsem odpira pot k porajanju življenja. V božjem dejanju ponovne združitve Marije z vstalim Kristusom ne gre zgolj za preseganje običajnega razkroja telesa zaradi človekove smrti; ne samo to, temveč gre za vnaprejšnje telesno vnebovzetje življenja Boga. Vnaprej je dopolnjena usoda, ki nas zadeva: v skladu s krščansko vero je namreč Vstali prvorojenec med mnogimi brati in sestrami. Vstali Gospod je tisti, ki je šel prvi, ki je prvi vstal; mi bomo šli kasneje, vendar nam je to namenjeno: vstati.

   Lahko bi rekli – sledeč besedam, ki jih je Jezus rekel Nikodemu –, da je nekako podobno, kot bi govorili o drugem rojstvu (prim. Jn 3,3-8). Če je bilo prvo rojstvo na zemlji, je to drugo rojstvo rojstvo za nebesa. Ni naključje, da apostol Pavel v besedilu, ki smo ga prebrali na začetku, govori o porodnih bolečinah (prim. 8,22). Tako kot smo takoj, ko pridemo iz telesa svoje matere, še vedno mi, isto človeško bitje, ki je bilo v maternici, tako se po smrti rodimo v nebesa, v Božji prostor, in smo še vedno mi, ki smo hodili po tej zemlji. Podobno se je zgodilo z Jezusom: Vstali je še vedno Jezus; ne izgubi svoje človeškosti, tega, kar je živel, niti svoje telesnosti; ne, saj brez nje ne bi bil več On, ne bi bil Jezus: torej s svojo človeškostjo, s tem, kar je živel.

   O tem nam govori izkušnja učencev, ki se jim je prikazoval štirideset dni po vstajenju. Gospod pokaže rane, ki so zapečatile njegovo daritev; vendar pa te niso več grdobija bolečega ponižanja, ki ga je prestal, temveč neizbrisen dokaz njegove zveste ljubezni do konca. Vstali Jezus s svojim telesom živi v Božji trinitarični intimi. In v njej ne izgubi spomina, ne zapusti svoje zgodovine, ne razpusti odnosov, ki jih je živel na zemlji. Svojim prijateljem je obljubil: »Ko odidem in vam pripravim prostor – šel je, da bi nam pripravil prostor, vsem nam –, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« (Jn 14,3). In On bo prišel, ne bo prišel le na koncu za vse, ampak bo prišel vsakič za vsakega izmed nas. Prišel nas bo iskat, da nas bo peljal k sebi. V tem smislu je smrt neke vrste korak k srečanju z Jezusom, ki me čaka, da bi me peljal k sebi. Vstali živi v Božjem svetu, kjer je prostor za vsakogar, kjer se oblikuje nova zemlja in gradi nebeško mesto, človekovo dokončno bivališče. Ne moremo si predstavljati tega spremenjenja naše umrljive telesnosti, vendar smo prepričani, da bo to ohranilo prepoznavne naše obraze in nam omogočilo, da bomo v nebesih Boga ostali ljudje. Omogočilo nam bo, da bomo z vzvišeno ganjenostjo sodeležili neskončno in radostno izobilje Božjega stvariteljskega dejanja, katerega neskončne pustolovščine bomo osebno živeli.

   Ko Jezus govori o Božjem kraljestvu, ga opiše kot poročno gostijo, kot praznovanje; čaka nas praznovanje s prijatelji; kakor delo, ki naredi dom popoln ali kakor presenečenja, ko je žetev bogatejša od setve. Če resno vzamemo evangeljske besede o Kraljestvu, postanemo bolj občutljivi, da se radujemo delujoče in ustvarjalne Božje ljubezni ter nas postavi v sozvočje s ciljem življenja, ki ga še nismo videli in ga sejemo. V naši starosti, dragi in drage sovrstniki – govorim »starčkom« in »starkam« – v naši starosti postanejo »detajli«, ki sestavljajo življenje – božanje, nasmeh, kretnja, delo, ki je cenjeno, nepričakovano presenečenje, gostoljubno veselje, zvesta vez – še pomembnejši.

   Bistvo življenja, ki nam je bolj dragoceno, ko se bližamo svojemu slovesu, nam postane dokončno jasno. Ta modrost starosti je kraj našega pripravljanja, ki osvetljuje življenje otrok, mladih, odraslih in celotne skupnosti. (Mi) »stari« bi morali biti to za druge: luč za druge. Vse naše življenje se zdi kot seme, ki bo moralo biti zakopano, da se bosta rodila njegov cvet in sad. Rodilo se bo skupaj z vsem drugim na svetu. Ne brez porodnih bolečin, ne brez bolečin, vendar se bo rodilo (prim. Jn 16,21-23). In življenje vstalega telesa bo stokrat in tisočkrat bolj živo, kot smo ga okusili na tej zemlji (prim. Mk 10,28-31).
   Dragi bratje in sestre, ni naključje, da vstali Gospod medtem ko čaka apostole na bregu jezera, peče ribe (prim. Jn 21,9) in jim jih potem ponudi. To dejanje pozorne ljubezni nam daje slutiti, kaj nas čaka, medtem ko potujemo na drugi breg. Da, dragi bratje in sestre, posebej vi ostareli, najboljše v življenju šele pride. »Ampak mi smo stari, kaj več moramo še videti?« Najboljše v življenju šele pride. Upajmo, upajmo na to polnost življenja, ki nas vse čaka, ko nas Gospod pokliče. Naj nam Gospodova in naša Mati, ki je šla pred nami v raj, povrne trepet pričakovanja; ne gre namreč za anestezirano pričakovanje, za naveličano pričakovanje; ne, gre za pričakovanje s trepetom, je pričakovanje: »Kdaj bo prišel moj Gospod? Kdaj bom šel lahko tja?« Prehod skozi tista vrata povzroča malo strahu, ker ne vem, kaj pomeni ta prehod, vendar pa te vedno naprej vodi Gospodova roka; in ko se pride skozi vrata, je praznovanje. Bodimo pozorni, vi dragi »starčki« in drage »starke«, sovrstniki; bodimo pozorni, On nas čaka; samo en prehod in nato praznovanje. Hvala.

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-08/sveti-oce-sklenil-cikel-katehez-o-starosti-nas-cilj-so-nebesa.html

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   25. avgusta, 2022 at 7:51

   Znova in znova poslušajmo, kaj nam po svetem apostolu Pavlu govori
   BOŽJA BESEDA, ki nas odrešuje:

   »VESELITE SE V GOSPODU ZMERAJ; PONAVLJAM VAM, VESELITE SE.
   VAŠA DOBROTA BODI ZNANA VSEM LJUDEM. GOSPOD JE BLIZU.
   NIČ NE SKRBITE, AMPAK OB VSAKI PRILOŽNOSTI IZRAŽAJTE SVOJE
   ŽELJE BOGU Z MOLITVIJO IN PROŠNJO, Z ZAHVALJEVANJEM.
   IN BOŽJI MIR, KI PRESEGA VSAK UM, BO VAROVAL VAŠA SRCA IN
   VAŠE MISLI V KRISTUSU JEZUSU.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Flp+4%2C4-7&id13=1&pos=1&set=2&l=sl

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   25. avgusta, 2022 at 7:25

   ZDRAVA, MARIJA, MILOSTI POLNA!

   »SAM GOSPOD JE UPORABIL ANGELA IN MU NAROČIL, NAJ POZDRAVI MARIJO.
   NATO JE ANGEL ŠEL IN JO POZDRAVIL: “ZDRAVA, MARIJA, MILOSTI POLNA!”
   IN TO PONAVLJAJO ZDAJ VERNIKI, KO POZDRAVLJAJO MARIJO, KOT JO JE
   TAKRAT POZDRAVIL ANGEL.« (misel častitljivega božjega služabnika Friderika Barage)

   ANGEL GOSPODOV

   Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha. Zdrava Marija …

   Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava Marija…

   In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava Marija…

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     25. avgusta, 2022 at 7:34

     Priporočimo se Preblaženi Devici Mariji, da se bomo navzeli njenega duha ponižnosti
     in predanosti Bogu ter v ljubezni spolnjevali Božjo voljo.

     ZDRAVA MARIJA

     Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in
     blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.

     Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

     Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

     Odgovori
8. Hvala says:

   25. avgusta, 2022 at 7:11

   POPOLNA PREDAJA

   Popolna predaja – naj vam povem, kje sem dobil ta izraz. Pogosto ga uporabljam in tudi vi ste ga slišali že neštetokrat. Toda nekoč sem bil na Škotskem v neki družbi, kjer smo se pogovarjali o stanju v Kristusovi Cerkvi in o tem, kaj je največja potreba Cerkve in verujočih. Med nami je bil predan Božji delavec, ki se veliko ukvarja z vzgojo krščanskih delavcev, in vprašal sem ga, kaj bi rekel, da je največja potreba Cerkve in sporočilo, ki bi ga morali pridigati. Odgovoril je zelo tiho in preprosto in odločno: »Ena sama stvar, ki je potrebna, je popolna predaja Bogu.«(Matjaž Černivec-Andrew Murray)

   https://matjazcrnivec.wordpress.com/prevodi/murray-popolna-predaja/

   Odgovori
9. Hvala says:

   24. avgusta, 2022 at 22:23

   VELIKOKRAT SEM OMENILA, DA JE POTREBNO BOGU PREPUSTITI VODSTVO IN ZAUPATI, DA ON IZBIRA KAM BO KDO ŠEL, KDAJ IN ZAKAJ, KER BOG POZNA OSEBNO VSAKEGA ČLOVEKA IN IMA NAČRT ZA NJEGA, VIDI V SRCE, ČLOVEK PA TEGA NE MORE, KER JE USTVARJENO BITJE.

   ZATO JE SAMI SI IZBIRATI POTI IN TUDI DRUGIM SVETOVATI, DA IŠČEJO SAMI MED DRUGIM TUDI DUHOVNEGA VODITELJA, SVETOVALCE IN TERAPEVTE BREZ NASVETA BOGA, JE ZELO LAHKOMISELNO DEJANJE IN GREH, KAJTI V SVETEM PISMU JE BOG NAPISAL ZAPOVED IN V KOLIKOR JE NE UPOŠTEVAMO POMENI, DA NE POSLUŠAMO GOSPODA AMPAK BOLJ SAMI SEBE IN SE ZANAŠAMO, DA IMAMO MI PRAV PRI ISKANJU REŠITEV NE BOG.

   TAKOLE JE ZAPISANO V SVETEM PISMU:

   Modril te bom in te učil
   na poti, po kateri moraš hoditi,
   svetoval bom, moje oko je nad tabo.
   9 Ne bodite kakor konj, kakor mezeg brez razuma;
   z uzdo in vajetmi krotijo njuno divjost,
   sicer se ti ne približata. (Ps 32,8-9).

   GOSPOD NAS BO UČIL IN SVETOVAL NA NAŠI ŽIVLJENJSKI POTI-TO JE BOŽJA ZAPOVED, JE OBLJUBA NAJVIŠJEGA ; JEZUS NI REKEL: SAM POJDI IN IŠČI IN DELAJ PO SVOJE, SAJ IMAŠ PAMET IN SVOBODNO VOLJO!

   Odgovori
   • Hvala says:

     24. avgusta, 2022 at 22:26

     Vse, kar je potrebno narediti je: JEZUSA PROSITI ZA POMOČ IN VODSTVO, MU IZROČITI ŽELJO oz PROBLEM IN STISKO IN POČAKATI NA NJEGOVO USMERITEV, NA NJEGOVE KAŽIPOTE!

     Odgovori
     • Hvala says:

       25. avgusta, 2022 at 7:05

       IZPOLNJEVATI NJEGOVE ZAPOVEDI ; BOŽJO BESEDO JE POTREBNO PRENESTI DIREKTNO V VSAKODNEVNO ŽIVLJENJE. Ni dovolj, da Božjo Besedo samo beremo. POTREBNO JO JE VTISNITI V SRCE IN DIREKTNO PRENESTI V VSAKO SITUACIJO, VSAK DAN 24 UR NA DAN.

       Odgovori
10. Miro says:

    24. avgusta, 2022 at 21:13

    V MOLITVI GOSPODA PONIŽNO PROSIMO
    ZA RAZLOČEVANJE BOŽJE VOLJE!

    O Bog, ti si naš Stvarnik. Dober si
    in tvoje usmiljenje je brezmejno.
    Tebe hvali vse stvarstvo.

    O Bog, dal si nam notranje zapovedi,
    po katerih moramo živeti. Izpolnjevati tvojo voljo
    je naša naloga. Če stopamo po tvoji poti,
    je naše srce umirjeno. Tebi izrekamo vso hvalo.

    Vodi nas po vseh poteh, po katerih stopamo
    na tej zemlji. Odreši nas vsega hudega,
    kar naša srca vodi stran
    od tvoje volje. Ne daj, da bi kdajkoli skrenili
    s tvoje poti.

    O Bog, sodnik vsega človeštva, pomagaj nam,
    da bomo med tvojimi izbranimi tudi
    poslednji dan.

    O Bog, Stvarnik miru in pravičnosti,
    nakloni nam resnično radost in pristno ljubezen
    ter trajno solidarnost med narodi.
    Podari nam svoje večne darove. Amen.

    Molitev sv. papeža Janeza Pavla II.
    (vir: Aleteia)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori