Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.132 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    V RAZMISLEK O TEM, KAJ NAM SPOROČAJO SVETNIKI

    Ob svetnikih se začenjamo zavedati, da smo vsi rojeni za svetost, da je to najpomembnejše v življenju. Jezus je na to znova in znova opozarjal. »Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svojo dušo?« (Mt 16,26). Najbolj pomembno vprašanje ni: kako je z mojim zdravjem, koliko let življenja mi še ostane? Najbolj pomembno vprašanje je: Kaj nastaja iz mene? V kakega človeka, v kakšno moralno osebnost se razvijam, kako samega sebe vzgajam, kaj postajam z vidika moralnosti in svetosti? (odlomek iz nagovora gospoda nadškofa Antona Stresa ob prazniku vseh svetih 2013)

    Več o nagovoru nadškofa Antona Stresa na: https://www.nadskofija-ljubljana.si/molitveni-koticek/svetniki/

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  2. Hvala says:

    KAJ OD NAS PRIČAKUJE BOG

    Vedno moram narediti vse in razmišljati, da je Bog tisti, ki vse vodi. Nazadnje sem poklican, da rečem kakor hlapec, ki streže gospodarju: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹ (Lk 17,10)

    Gre za neprestano zavest, da smo pravzaprav ves čas služabniki in ne gospodarji življenja. Ne moremo sesti za mizo in pričakovati, da nam bo življenje postreženo. Ne smemo zbirati zase in na zalogo, ves čas moramo biti budni in razmišljati, kaj od nas pričakuje Bog. In prav to nas dela žive. Potem se lotevamo pravih stvari.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/n32-svetilke-svetijo-zaradi-olja-zakaj-pa-clovek

  3. Miro says:

    12 ZAVETNIKOV NENAVADNIH IN NEOBIČAJNIH STVARI (Aleteia)

    V CERKVI POZNAMO ZAVETNIKA ZA SKORAJ VSAKO STVAR POD SONCEM, OD INTERNETA DO PRAVOČASNEGA PREBUJANJA

    Katoliški cerkvi svetnikom pogosto pripisujejo različna zavetništva za najrazličnejša življenjska področja, s katerimi so bili vsaj na nek način povezani.

    Verniki pa se nato v molitvi s priprošnjo obračajo nanje, da bi pri Bogu posredovali za izpolnitev njihovih prošenj in potreb na določenem področju.

    Eden izmed precej nenavadnih vidikov tega izročila je dejstvo, da so številnim svetnikom pripisana zelo neobičajna, malodane čudna zavetništva. Zanje sicer vedno obstaja razlog, toda včasih na prvi pogled zelo težko najdemo povezavo.

    Morda se res zdi čudno, toda to je dokaz, da Bog resnično želi posvetiti prav vsak vidik našega življenja, celo čas, ki ga preživimo ob brskanju po internetu!

    Več o tem v priloženi fotogaleriji na: https://si.aleteia.org/2021/06/30/12-zavetnikov-nenavadnih-in-neobicajnih-stvari/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    Nadaljevanje članka »Vstajenje, vnebohod in drugi prihod Jezusa Kristusa« (Antonio Ducay)

    DOBRINE ODREŠENJA NE IZHAJAJO SAMO IZ KRIŽA, AMPAK TUDI IZ KRISTUSOVEGA VSTAJENJA

    Kristusovo poveličanje sestoji v njegovem vstajenju in v njegovem povzdignjenju v nebesa, kjer sedi na Očetovi desnici. Splošni pomen Kristusovega poveličanja je v zvezi z njegovo smrtjo na križu. Tako kot je s Kristusovim trpljenjem in smrtjo Bog izničil greh in svet spravil s seboj, tako je na podoben način s Kristusovim vstajenjem Bog odprl vrata življenja prihodnjega sveta ter ga ponudil ljudem.

    Dobrine odrešenja ne izhajajo samo iz križa, ampak tudi iz Kristusovega vstajenja. Ti sadovi se naklanjajo ljudem po posredovanju Cerkve in po zakramentih. In sicer, po krstu prejmemo odpuščanje grehov (izvirnega greha in osebnih grehov) in smo po milosti odeti z novim življenjem Vstalega.

    Celoten članek: https://opusdei.org/sl-si/article/vstajenje-vnebohod-in-drugi-prihod-jezusa/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  5. Miro says:

    JEZUS ZAHTEVA POPOLNO IZROČITEV

    »Jezus zahteva od mene le, da se naslonim nanj; da le njemu popolnoma zaupam; da se mu
    brez pridržkov izročim. Potrebno je le, da se pri svojem izpopolnjevanju odrečem lastnim željam.
    Tudi kadar se počutim kakor ladja brez kompasa, se mu moram popolnoma izročiti. Ne smem
    poskušati, da bi nadzorovala božja dejanja. Ne smem si želeti jasne zaznave o svoji hoji ob poti,
    niti natančnega poznavanja mesta, kjer sem na poti svetosti.«

    Misel sv. Matere Terezije (mirenski-grad.si)

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  6. Miro says:

    NA DAN, KO V CERKVI OBHAJAMO PRAZNIK POVIŠANJA SVETEGA KRIŽA, NAS EVANGELIJ SPOMNI NA POMEN TE VELIKE SKRIVNOSTI: BOG JE NAMREČ SVET TAKO VZLJUBIL, DA JE DAL SVOJEGA EDINOROJENEGA SINA, DA BI SE LJUDJE ZVELIČALI (prim. Jn 3,16). BOŽJI SIN JE POSTAL RANLJIV TAKO, DA JE PREVZEL PODOBO SLUŽABNIKA TER POSTAL POKOREN VSE DO SMRTI, IN SICER SMRTI NA KRIŽU (prim. Flp 2,8). PO NJEGOVEM KRIŽU SMO BILI ZVELIČANI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 3,13-17)

    Nihče ni šel v nebesa, razen tistega, ki je prišel iz nebes, Sina človekovega. In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje. Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+3%2C13-17&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    KO DVIGAMO OČI H KRIŽANEMU, ČASTIMO NJEGA, KI JE PRIŠEL, DA BI VZEL NASE GREH SVETA TER NAM PODARIL VEČNO ŽIVLJENJE

    Na dan, ko v Cerkvi obhajamo praznik Povišanja svetega križa, nas evangelij spomni na pomen te velike skrivnosti: Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se ljudje zveličali (prim. Jn 3,16). Božji Sin je postal ranljiv tako, da je prevzel podobo služabnika ter postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu (prim. Flp 2,8). Po njegovem križu smo bili zveličani. Orodje mučenja, ki je na veliki petek razodelo sodbo Boga nad svetom, je postalo vir življenja, odpuščanja in usmiljenja ter znamenje sprave in miru. Ko dvigamo oči h Križanemu, častimo Njega, ki je prišel, da bi vzel nase greh sveta ter nam podaril večno življenje. Cerkev nas zato vabi, da ponosno dvignemo ta slavni križ, da bo svet lahko videl, kam je pripeljala Križanega ljubezen do ljudi. Prav tako nas vabi, da se zahvalimo Bogu, da je z drevesa, ki je prinašalo smrt, izšlo novo življenje. Na tem lesu nam Jezus razodeva svoje najvišje gospostvo. Razodeva nam, da je povišan v slavo. Da, ‘Pridite, počastimo ga!’ Med nami je On, ki nas je tako ljubil, da je dal za nas svoje življenje, On, ki vabi vsako človeško bitje, da se mu z zaupanjem približa.

    Cerkev je prejela poslanstvo, da kaže vsem to obličje Boga, ki ljubi in ki se je razodel v Jezusu Kristusu. Bomo zmogli razumeti, da nam je bilo v Križanem na Golgoti naše dostojanstvo Božjih otrok, zatemnjeno zaradi naših grehov, ponovno povrnjeno? Obrnimo naš pogled na Kristusa. On nas osvobaja, da bomo lahko ljubili, kakor nas On ljubi ter gradili spravljeni svet. Kajti na tem križu je Jezus sprejel nase težo vsega trpljenja in krivic našega človeštva. On je tako prenašal ponižanja, razlikovanja ter mučenja, ki jih iz ljubezni do Kristusa prenašajo številni bratje in sestre. Izročamo jih Mariji, Jezusovi in naši Materi, ki je navzoča pod križem.«

    Benedikt XVI. je katehezo o Psalmu 22 zaključil z besedami: »Ta psalm nas je popeljal na Golgoto, pod Jezusov križ, da bi podoživeli njegovo trpljenje in bili deležni rodovitnega veselja vstajenja. Pustimo se torej preplaviti svetlobi velikonočne skrivnosti tudi kadar se zdi Bog odsoten in ko molči. Kot učenca iz Emavsa se naučimo razločevati pravo resničnost onstran zunanjosti. Prepoznajmo pot poveličanja prav v ponižanju in najvišje razodetje življenja v smrti, na križu. Tako, ko vse naše zaupanje in upanje položimo v Boga Očeta, ga lahko tudi mi v vsaki bridkosti prosimo z vero in naš krik na pomoč se bo preoblikoval v hvalnico.«

    Benedikt XVI. med apostolskim potovanjem v Libanonu: »Dokument Cerkev na Bližnjem vzhodu želi s svojimi svetopisemskimi in pastoralnimi usmeritvami, svojim povabilom k duhovni in cerkvenostni poglobitvi, priporočeno liturgično ter katehetično prenovo in svojimi pozivi k dialogu zarisati pot, ki bi ponovno prepoznala bistveno: hojo za Kristusom, in sicer v zapletenem ter včasih bolečem kontekstu, v katerem se lahko porodi skušnjava, da se ne bi zmenili ali da bi pozabili na zmagoslavni križ.

    Med križem in vstajenjem obstaja neločljiva vez, ki je kristjan ne more pozabiti. Če bi nanjo pozabili, bi povišanje križa pomenilo upravičenje trpljenja in smrti. A nasprotno za kristjana povišanje križa pomeni pričevati o brezpogojni Božji ljubezni do človeka; pomeni želeti si, da bi živeli in razodevali celotnost te ljubezni. In navsezadnje povišanje križa vodi k prizadevanju, da bi bili glasniki bratskega in cerkvenega občestva, izvira pravega krščanskega pričevanja. Tako gre pri tem za dejanje vere, ljubezni in upanja.

    Misli Benedikta XVI. (hozana.si)

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  7. Miro says:

    KRISTUS JE SPRAVNA DARITEV NE LE ZA NAŠE GREHE, AMPAK ZA VES SVET!

    »SAM JE NA SVOJEM TELESU PONESEL NAŠE GREHE NA LES, DA BI MI GREHOM ODMRLI IN
    ŽIVELI ZA PRAVIČNOST. PO NJEGOVIH RANAH STE BILI OZDRAVLJENI.«

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1137&t=5#Sprava+po+Kristusu

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si si svojim križem svet odrešil!

  8. Miro says:

    PRAZNIK POVIŠANJA SVETEGA KRIŽA

    SKORAJ 300 LET JE BIL GOSPODOV GROB IN KRIŽ GLOBOKO ZAKOPAN V ZEMLJI. KO JE CESAR KONSTANTIN DAL KRISTJANOM SVOBODO JE NJEGOVA MATI HELENA DALA KOPATI TAM, KJER JE MORAL BITI GOSPODOV GROB IN KRIŽ. RAZKRILI SO GROB IN NAŠLI KRIŽ.

    Konstantin je dal nad Gospodovim grobom sezidati cerkev Kristusovega vstajenja in cerkev Svetega križa, ali kakor navadno pravimo cerkev Božjega groba. Cerkvi sta bili med seboj povezani, sta bili posvečeni 13. septembra 335. V veličastni cerkvi Božjega groba (Svetega križa) so naslednji dan, to je 14. septembra, prvič izpostavili relikvijo svetega križa v slovesno češčenje. Od tedaj naprej so vsako leto na ta dan praznovali „povišanje svetega križa“. Tako je posvečenje dvojne cerkve skupaj z izpostavitvijo ostankov Jezusovega križa bilo povod za najstarejši praznik v čast svetemu križu.

    Kmalu so obhajali ta praznik tudi v Carigradu. V Rimu ga je uvedel v 7. stoletju papež Gregor Veliki. Praznik nas spodbuja, naj z živo vero častimo podobo križa, veliko znamenje krščanstva. Na križu je trpel sam Božji Sin Jezus Kristus. Na njem je umrl On, ki ga je Bog dal za nas vse, ki je vstal od mrtvih in sedaj pri Očetu prosi za nas. Praznik nas spominja, da je Božja Ljubezen tako velika in močna, da je izničila lastnega Sina, da bi bili mi odrešeni. To nas vodi do spoznanja, da je ljubezen vedno, združena z žrtvijo. Ljubezni je lastno, da se žrtvuje, da trpi, da se izniči.

    Praznik povišanja svetega križa nas vabi, naj bi se radi ozirali na križ, saj nam bo pogled nanj odkrival edine resnične vrednote. Križ nam govori, da je na začetku vsega ljubezen. Govori nam, da je ljubezni lastno, da se žrtvuje. Križ nam govori, da samo nesebično žrtvovanje in izpričanje rodi ljubezen in vodi v življenje. Zato nam križ vedno kliče v zavest Jezusove besede: „Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil. Kdor pa svoje življenje zgubi zaradi mene, ga bo našel“ (Mt 16, 24-25).

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/praznik-povisanja-svetega-kriza

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  9. Miro says:

    TRETJA FATIMSKA SKRIVNOST

    FATIMA JE KRAJ MARIJINIH PRIKAZOVANJ. JE TUDI KRAJ, KJER JE MATI BOŽJA IZREKLA NEKAJ PREROKB O USODI SVETA. BOLJ KOT PRIKAZOVANJA SO PRAVZAPRAV DALE FATIMI POSEBNO ZNAMENITOST TE PREROKBE (Aleteia)

    Bile so tri. Prva je na primer napovedovala, da bo vloga Rusije v svetu negativna, a da se bo ta dežela pozneje spreobrnila. (Otroci so mislili, kakor je povedala Lucija, da je Rusija neka gospa in da se bo ta spreobrnila.) Druga prerokba je napovedovala novo svetovno vojno, če se ljudje ne bodo spreobrnili. Vemo, v kakšni strašni meri se je ta prerokba uresničila, ni pa povsem jasno, ali je Marija z omembo Rusije mislila bolj na politični sistem kot na duhovno prenovo. Sistema je bilo namreč konec z neko čudežno naglico, ni pa jasno, koliko se je tam obnovilo krščanstvo.

    Za prvo in drugo prerokbo se je razvedelo po nekaj letih. Tretjo preroško skrivnost pa je kongregacija za vero skrivala celih osemdeset let, vse do leta 2000, ko jo je v dvorani, natrpani časnikarjev, prebral kardinal Sodano.

    Šlo je za videnje fatimskih otrok. Videli so škofa v belem, v katerem so čutili papeža, kako se je ves onemogel vzpenjal na neki hrib, s križem na vrhu, za njim pa škofje, duhovniki, sestre in tudi navadni verniki. Na vrhu je čakala četa vojakov, ki jih je po vrsti pobijala, začela je s škofom v belem.

    Po atentatih na Trgu sv. Petra je Janez Pavel II. videl v tistem belem človeku sebe. Tako tudi ljudje okrog njega in večina ljudi: prerokbo so videli izpolnjeno v atentatih. Janez Pavel II. je v zahvalo Mariji, da ga je rešila krogle, ki bi naj zadela njegove življenjske organe, dal vkovati kroglo v diadem za njen kip v Fatimi.

    Vendar je ostala nejasnost: papež je ostal živ in prav tako preostali ljudje ob njem. Prerokba je bila torej izpolnjena samo delno in tako je vrsta ljudi začela študirati primer in prišla do domneve, da se napol izpolnjena prerokba utegne uresničiti v prihodnosti.

    Nekdo je celo izrazil domnevo, da celotno prerokbo utegne uresničiti Antikrist v svojem najbolj krvavem nastopu proti Cerkvi. Če bi bilo tako, bi to dokazovalo, da Božji načrti niso nekaj nespremenljivega, ampak je njihova uresničitev odvisna tudi od vloge, ki jo ima človek (pokora, molitev), saj je rešitev Janeza Pavla II. bila sad molitve njegove Cerkve.

    Danes, ob splošnem sprejemanju vsaj navideznega demokratičnega sistema in po propadu toliko osebnih diktatur, si je težko zamisliti, da bi kdorkoli zmogel takšno antikristovsko vlogo. Ta hipoteza nam je skrivaj nepredstavljiva. Tako moramo prepustiti zgodovini, da pred poslednjim dnem dokaže, ali se je prerokba o uboju belega človeka, kakor so to videli fatimski pastirčki, v celoti ali samo delno izpolnila.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/05/13/tretja-fatimska-skrivnost/

    Fatimska Mati Božja, prosi za nas!

    • Miro says:

      O FATIMSKI MATERI BOŽJI več na: https://si.aleteia.org/daily-prayer/nedelja-13-maj/

      Fatimska Mati Božja, prosi za nas!

      • Hvala says:

        Ja, res je.

        Vidkinja Lucija je napisala tudi v Spominih o napovedi II. svetovne vojne:

        “VIDELI STE PEKEL”, JE REKLA SVETA MARIJA, “KAMOR GREDO DUŠE UBOGIH GREŠNIKOV. DA JIH REŠI, HOČE BOG VPELJATI NA SVETU POBOŽNOST DO MOJEGA BREZMADEŽNEGA SRCA.

        ČE BODO STORILI, KAR VAMA BOM REKLA, SE BO REŠILO MNOGO DUŠ IN BO MIR. VOJNE BO KONEC.

        ČE PA NE BODO NEHALI ŽALITI BOGA, SE BO MED VLADANJEM PIJA XI. ZAČELA DRUGA, ŠE HUJŠA.

        KO BOSTE VIDELI NEKO NOČ OSVETLENO Z NEZNANO LUČJO, VEDITE, DA JE TO ZNAMENJE, KI VAM GA BOG DAJE, DA BOI SVET ZARADI NJEGOVIH HUDIH PREGREH KAZNOVAL Z VOJNO, LAKOTO TER S PREGANJANJEM CERKVE IN SVETEGA OČETA.

        DA TO PREPREČIM, BOM PRIŠLA PROSIT, JE REKLA SVETA MARIJA, ZA POSVETITEV RUSIJE MOJEMU BREZMADEŽNEMU SRCU IN ZA ZADOSTILNO OBHAJILO NA PRVE SOBOTE.

        ČE BODO IZPOLNILI MOJE PROŠNJE, SE BO RUSIJA SPREOBRNILA IN BO TAM MIR; ČE NE BO ŠIRILA SVOJE ZMOTE PO SVETU TER POVZROČILA VOJNE IN PRGANJANJE CERKVE.

        DOBRI BODO MUČENI, SVETI OČE BO MORAL MNOGO TRPETI, MNOGI NARODI BODO UNIČENI.

        KONČNO BO MOJE BREZMADEŽNO SRCE SLAVILO VELIKO ZMAGO.

        SVETI OČE MI BO POSVETIL RUSIJO, KI SE BO SPREOBRNILA, IN SVET BO UŽIVAL ČAS MIRU.
        ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

        Hijacinta je razmišljala o vojni , ki bo prišla (II, svetovna vojna ) in ko jo je Lucija vprašala kaj razmišlja je dejala takole:

        MISLIM NA VOJNO, KI SE BO ZAČELA. TOLIKO LJUDI BO UMRLO! IN SKORAJ VSI BODO ŠLI V PEKEL. MNOGO HIŠ BO PODRTIH IN MNOGO DUHOVNIKOV UBITIH. GLEJ, JAZ POJDEM V NEBESA.

        Lucija piše dalje: BOG SE JE POSLUŽIL TEGA, DA BI MI DAL RAZUMETI, DA BO NJEGOVA PRAVICA UDARILA KRIVCE ZA SPOPAD, ZATO , pravi Lucija, SEM ZAČELA GOREČE MOLITI ZA ZADOSTILNO OBHAJILO OB PRVIH SOBOTAH IN ZA POSVETITEV RUSIJE.

        Naj še rečem , pravi Lucija, DA POKORA IN MOLITEV, OPRAVLJENI NA PORTUGALSKEM, NISTA UBLAŽILI BOŽJE PRAVICE, KER NISTA BILI ZDRUŽENI S KESANJEM IN POBOLJŠANJEM!

        Res je, najprej SE JE POTREBNO GLOBOKO POKESATI SVOJIH GREHOV IN OBLJUBITI GOSPODU POBOLJŠNAJE.

        Kot vidimo je Lucija navedla VZROK, DA SE JE KAZEN-(II SVETOVNA VOJNA )ZAČELA.

        JEZUS JE REKEL: “NAJPREJ IŠČITE BOŽJE KRALJESTVO, VSE DRUGO SE VAM BO NAVRGLO”.

        Ker človek brez Božje milosti ni sposoben PRAVEGA KESANJA IN OBŽALOVANJA GREHOV, NITI SE NI SPOSOBEN SAM POBOLJŠATI, JE POTREBNO NAJPREJ MOLITI ZA TE MILOSTI-MILOST SPREOBRNJENJA.

        To vedno ponavljam- BREZ GLOBOKEGA SPREOBRNENJA NI REŠITVE! POTREBNO JE ODITI NA PRAVO POT, ZELO OBŽALOVATI SVOJO GREŠNOST IN ZABLOJENOST IN PRETEKLOST IZROČITI GOSPODU, DA BODO GREHI, KI SO RDEČI KOT ŠKRLAT POSTALI BELI, KER BO ON TO STORIL.

        BOG JE REKEL PO PREROKU IZAIJI:

        18 Pridite, pravdajmo se,
        govori Gospod:
        Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat,
        bodo beli kakor sneg,
        če so rdeči kakor bagrenina,
        bodo beli kakor volna (Iz 1,18)

        https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+1%2C18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

        • Miro says:

          MOLIMO ZA SPREOBRNJENJE V SVOJEM SRCU, PA TUDI ZA VSE GREŠNIKE NA SVETU. ZAČNIMO ŽE ZDAJ. ŽE NEKAJ MOLITVE JE NEPRIMERNO VEČ KOT NA TISOČE DOBRIH, A NEURESNIČENIH NAMENOV.

          »O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne Tvojega usmiljenja. Amen.«

          Fatimska molitev po desetki rožnega venca (molitev za grešnike)

          Fatimska Mati Božja, prosi za nas!

          • Hvala says:

            Ja, res je, PROSITI ZA SVOJE SPREOBRNENJE IN ZA SPREOBRNENJE VSEH GREŠNIKOV NA SVETU.

            LE TAKO BOMO BLAŽILI JEZO GOSPODOVO ZARADI GREHOV IN ŽALITEV.

            PROSIMO MAMO MARIJO, DA NAM POMAGA.

          • Miro says:

            Ob tem zaradi potrebe po celovitem duhovnem življenju poudarimo še naslednje. V duhovnem življenju si vsak dan skrbno prizadevajmo uresničevati naslednje pravilo, ki je ideal krščanskega prizadevanja za svetost.

            ZLATO ŽIVLJENJSKO PRAVILO: »MOLI IN DELAJ!«

            Naši verni predniki so svoje življenjske izkušnje povzeli v pregovor: »Delaj, kakor da bi večno živel, moli, kakor da bi jutri umrl.« Kako je mogoče to uskladiti z naročilom apostola Pavla: »Neprenehoma molite« (1 Tes 5,17). (Mira)

            Med modrostjo navedenega pregovora in naročilom apostola Pavla ni nasprotja. Že v prvih krščanskih stoletjih so krščanski pisatelji učili: »Neprenehoma moli tisti, ki združuje molitev z dobrimi deli.« Odmev tega nauka je pravilo ‘moli in delaj’ (ora et labora), ki povzema redovna pravila sv. Benedikta (+ 547), očeta zahodnega meništva in prvega zavetnika Evrope. Benedikt je za svoje redovnike, ki se po njem imenujejo benediktinci, čas razdelil med molitev in delo. Zjutraj so se zbrali k molitvi, potem je šel vsak na njemu določeno delo. Delo na vrtu ali na polju je veljalo za enako bogoljubno opravilo kot pisanje ali umetniško snovanje. Tretji del dneva je bil namenjen poslušanju in branju svetih spisov, obedom in oddihu.

            Benediktova Pravila so prava mojstrovina in označujejo jih kot “evangelij, presajen v resnično življenje”. Pravilo ‘moli in delaj’ – skladno povezovanje molitve in dela – je ideal krščanskega prizadevanja za svetost. (sč)

            Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/kratki-odgovori/2071-zlato-zivljenjsko-pravilo-moli-in-delaj

            Fatimska Mati Božja, prosi za nas!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja