Članki za dušo

15.132 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   24. septembra, 2022 at 12:18

   GOSPOD NAM NAROČA, DA MORAMO VEDNO MOLITI IN SE NE NAVELIČATI

   Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. Rekel je:
   »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem
   mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: ›Pomagaj mi do pravice
   proti mojemu nasprotniku.‹ Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi: ›Čeprav
   se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle
   pomagal do pravice, da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca.‹« (Lk 18,1-5)

   O molitvi in uslišanju več na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1650&t=5#O+usli%9Aanju

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   24. septembra, 2022 at 10:43

   PREMAGALA JE DVE HUDI BOLEZNI IN DANES PRAVI: »VSE, KAR IMAM, PRIHAJA OD NJEGA« (Aleteia)

   »NA MISEL MI JE PRIŠEL TRENUTEK Z ZAOBLJUB, KO SEM IZBRALA JEZUSA ZA SVOJEGA ŽENINA IN GOSPODA S PREPRIČANJEM, DA JE ON GOSPODAR MOJE ZGODBE, MOJEGA ŽIVLJENJA, DA LAHKO ON V MOJEM ŽIVLJENJU DELA, KAR HOČE IN KAKOR HOČE,« PRAVI FELICIJANKA, KI JE PREŽIVELA DVE SMRTONOSNI BOLEZNI.

   Za sestro Ido so bile večne zaobljube, ki jih je dala pred 12 leti, ene izmed najpomembnejših trenutkov v njenem življenju.

   »To je bil trenutek, ko sem se čutila izpolnjeno, bila sem srečna, da imam vse, kar sem si vedno želela, da delam z otroki, da sem doštudirala. Bil je popoln trenutek. Mislila sem, da bo vedno tako, da se ne bo nič spremenilo.«

   Toda že po manj kot dveh letih se je njeno življenje obrnilo na glavo, začeli so se zapleti z zdravjem …

   Več o tej izjemno poučni življenjski zgodbi na: https://si.aleteia.org/2022/09/07/premagala-je-dve-hudi-bolezni-in-danes-pravi-vse-kar-imam-prihaja-od-njega/

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   24. septembra, 2022 at 10:30

   MISEL BL. ANTONA MARTINA SLOMŠKA

   VSAKDO NAJ V SVOJE SRCE POGLEDA, ALI SVETI NAŠA LUČ PRED LJUDMI TAKO,
   DA VIDIJO NAŠA DOBRA DELA IN HVALIJO OČETA V NEBESIH.

   Bl. Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

   Odgovori
4. Miro says:

   24. septembra, 2022 at 10:20

   Poslušajmo Božjo besedo in se po njej ravnajmo

   DNEVNA BOŽJA BESEDA na: https://hozana.si/

   Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   24. septembra, 2022 at 10:17

   GOD BL. ANTONA MARTINA SLOMŠKA

   V CERKVI V SLOVENIJI OBHAJAMO GOD BL. ANTONA MARTINA SLOMŠKA 24. SEPTEMBRA, SLOMŠKOVO NEDELJO PA NA NEDELJO, KI JE PO DATUMU NAJBLIŽJE GODOVNEMU DNEVU.

   POGLED V ZGODOVINO

   V Cerkvi na Slovenskem obhajamo god bl. Antona Martina Slomška 24. septembra, Slomškovo nedeljo pa na nedeljo, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu. S tem dogodkom tudi na zunaj in slovesneje obeležimo Slomškov god. To je priložnost za poživljanje njegovega svetniškega lika, njegovo delo ter krepitev njegovega pomena za sodobni čas. Pred beatifikacijo oz. razglasitvijo za blaženega je bil 24. september kot dan Slomškove smrti (1862) dan spodbude in molitve za beatifikacijo, odslej pa za kanonizacijo oz. razglasitev za svetnika.

   ŽIVLJENJEPIS BL. ANTONA MARTINA SLOMŠKA

   Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi. Starši so ga skupaj z župnikom poslali na šolanje iz vaške nedeljske šole najprej v Celje in nato v Ljubljano, kjer se je spoprijateljil s pesnikom Prešernom, ter v Senj in Celovec. Novo mašo je po duhovniškem posvečenju obhajal septembra 1824.

   Pastoralno delo je začel kot kaplan na Bizeljskem in nato v Novi Cerkvi pri Vojniku. Od tod je šel v celovško bogoslovje za duhovnega voditelja bogoslovcev, kjer je ostal do leta 1838. Pot ga je vodila v Vuzenico, kjer je bil šest let dušni pastir. Leta 1844 so mu dodelili službo kanonika na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini na današnjem avstrijskem Koroškem. Po dveh letih kanoniške službe se je vrnil v Celje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Štiri mesece po zadnjem imenovanju je bil 5. julija 1846 v salzburški stolnici posvečen v škofa.

   Najpomembnejša Slomškova zasluga v času njegove škofovske službe je bil prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil potujčevanje. S tem se je zarisala narodnostna meja na severu, ki drži še danes. Mesto Maribor je postalo škofijsko središče in je doživelo razcvet v kulturnem, šolskem, versko-duhovnem in narodnostnem smislu.

   Slomšek je bil velik kulturni delavec. Zavedal se je, da napredek raste s pomočjo pisane besede in zato je tudi sam veliko pisal. Dela je oblikoval od študentskih pesmi in kratkih pripovedi, mnogih, kasneje ponarodelih pesmi, do pridig, številnih člankov v Drobtinicah in v različnih časopisih, vzgojnih knjig, kot npr. Blaže in Nežica v nedeljski šoli, vse od opisov velikih slovenskih osebnosti do življenjepisov svetnikov … Njegovo ustvarjalno pot je zaznamoval velik opus, saj je že v času njegovega življenja skupaj s ponatisi izšlo kar 50 tiskanih del.

   Kulturno delo je dopolnjeval s spodbudami drugim, zato je preko slovenske založbe želel širiti tudi dobre in cenovno dostopne knjige. Oblast mu tega leta 1845 ni omogočila, zato je začel izdajati zbornik Drobtinice, ki je dolga letu prihajal v tisoče slovenskih domov. Šest let kasneje je zaživela Mohorjeva družba, ki vse do danes opravlja pomembno kulturno in literarno poslanstvo.

   Škof Slomšek si je močno prizadeval za duhovno in študijsko oblikovanje duhovnikov. Organiziral in vodil je duhovne vaje ter uvedel pastoralne konference. Z ljudskimi misijoni je pri vernikih poglabljal vero in jih povezoval na ravni župnij.

   Slomškovo delo in življenje se umeščata v pomemben zgodovinski trenutek. Trud je usmerjal v krepitev narodne istovetnosti in kulturnega napredka. Iz zgodovinskih dogodkov je hitro in prodorno izluščil pomembne odločitve za prihodnost.

   Njegovo delo je za slovenski narod postalo kulturni spomenik. Zaradi kreposti, ki so ga v življenju odlikovale, in velikega dela, je stekel postopek za njegovo beatifikacijo, ki je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let), sledil je škofijski del postopka v Mariboru do leta 1962 in je trajal 37 let. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka, ki se je po 37-ih letih končal 19. septembra 1999 z beatifikacijo. Državno tajništvo Svetega sedeža je 15. februarja 1999 sporočilo, da Kongregacija za zadeve svetnikov potrjuje, da bo papež Janez Pavel II. (1978–2005) 19. septembra 1999 v Mariboru slovesno razglasil častitljivega Božjega služabnika Antona Martina Slomška za blaženega.

   Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-bl-antona-martina-slomska

   Bl. Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

   Odgovori
6. Miro says:

   24. septembra, 2022 at 10:09

   MISLI TOMAŽA KEMPČANA O GOSPODOVI MILOSTI

   NOBENE SVETOSTI NI, ČE TI, O GOSPOD, ODTEGNEŠ SVOJO ROKO;
   NOBENA MODROST NIČ NE POMAGA, ČE TI NEHAŠ VLADATI;
   NOBEN POGUM NIČ NE PREMORE, ČE GA TI NE VZDRŽUJEŠ;
   NOBENA ČISTOST NI VARNA, ČE JE TI NE ČUVAŠ;
   NOBENA ČLOVEŠKA PAZNOST NE KORISTI, ČE NI TVOJE SVETE ČUJEČNOSTI.

   (Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom)

   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Hvala says:

   24. septembra, 2022 at 9:41

   RAZMIŠLJANJE….

   V ŽIVLJENJU SE NE ZGODI NIČESAR SLUČAJNO, BOŽJA PREVIDNOST IMA VSE POD KONTROLO, ČE NE BOG NE BI BIL BOG.

   BOG JE DAL LJUDEM TALENTE, RAZLIČNE, VSAKEMU ZA DOLOČENO POKLICANOST NA SVETU. S TEM BOG SKRBI ZA RAVNOVESJE IN HARMONIJO NA SVETU. NE MOREJO VSI LJUDJE BITI PRODAJALCI, ALI PA MEDICINSKO OSEBJE, KER JE POTREBNO, DA ŽIVLJENJE TEČE NEMOTENO. PREDSTAVLJAJMO SI, DA NA SVETU NE BI BILO ČISTILCEV oz, TISTIH, KI SKRBIJO ZA ODVOZ SMETI. SAJ BI SE UTOPILI V SMETEH.

   BOG JE SVET USTVARIL IN SKRBI ZANJ. PROBLEMI NASTANJEJO, KO NE POSLUŠAMO IN NE VERJAMEMO V BOŽJO PREVIDNOST IN MOČ BOŽJE BESEDE, TAKRAT PA SE RAVNOVEJE RUŠI, …..ČLOVEK S SVOJIMI GREHI POSTAVLJA ZID MED BOGOM IN LJUDMI.

   Odgovori
8. Hvala says:

   24. septembra, 2022 at 9:06

   PRIŠEL SEM, DA PRINESEM RAZDELJENOST! (Lk 12,49-53)

   JEZUS SPORA DEJANSKO NE POGLADI, AMPAK GA POGLOBI

   JEZUS NE GLADI, NE IŠČE MIRU ZA VSAKO CENO . ZAKAJ?

   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   https://mirenski-grad.si/sl/evangelij-in-pridiga/n20-za-jezusa-se-je-treba-odlociti/

   Odgovori
   • Hvala says:

     24. septembra, 2022 at 9:30

     JEZUS JE PRIŠEL, DA PRINESE POLNOST ŽIVLJENJA. POLNEGA ŽIVLJENJA PA NI MOGOČE, ČE NEPRESTANO IŠČEMO MIR, PAZIMO, DA NE BO NIHČE UŽALJEN IN PRIZADET, DELAMO LE TISTO, KAR LJUDEM PAŠE ipd. PRAVZAPRAV SE, TAKOJ KO POZABIMO NA DOSLEDNOST, KO NE IŠČEMO RESNICE, ODDALJUJEMO OD POLNEGA ŽIVLJENJA. ŠE VEČ: ZARADI ISKANJA KOMPROMISOV, OBIČAJNO POTEGNE KRATKO TISTI, KI JE ZA DOBRO BOLJ ZAVZET.

     Odgovori
     • Hvala says:

       24. septembra, 2022 at 11:08

       VSE KAR PREJEMAMO V ŽIVLJENJU JE OD BOGA.

       Nekateri ljudje se ponašajo s dosežki, z denarjem, s poklicem in ZANIČUJEJO DRUGE, KI NE DOSEGAJO TAKIH USPEHOV KOT ONI, še več, IMAJO SE “ZA NEKAJ VEČ OD DRUGIH”.

       TO SO VELIKI GREHI-NAPUHA, POMANJKANJE PONIŽNOSTI , KI DELAJO VELIKO BLOKADO MED TISTIM ČLOVEKOM, KI TO POČNE IN MED BOGOM.

       Razmisliti je treba: VSE JE OD BOGA, BOG LAHKO TUDI VSE KAR JE DAL ODZAME.

       MILOSTI, KI JIH ŽELI NEKOMU PODARITI, PA JE VZVIŠEN IN JIH NE ŽELI PREJETI OD BOGA, BOG PODARI DRUGEMU.

       JEZUS je to obrazložil Favstini Kowalski.

       Nekateri ljudje ZANIČUJEJO ljudi, ki so drugačni od njih; zaničujejo jih zaradi svoje grešne miselnosti .

       Včasih se grdo obnašajo do čistilk in čistilcev, do vrtnarjev itd…..VENDAR POZABLJAJO DA JE GOSPOD USTVARIL TAKO VODILNEGA ČLOVEKA KOT TISTEGA, KI ČISTI.

       BOG JE USTVARIL MRAVLJO IN SLONA, KI IMA MOČ IN TEHTA PET TON.

       VSE JE USTVARIL BOG , VSE JE NJEGOVO, VSE JE USTVARIL DOBRO, PRI NJEM JE VSE POPOLNO IN V HARMONIJI.

       VSE LJUBI Z SVOJO LJUBEZNIJO IN ZA VSE JE DAL ŽIVLJENJE!

       Odgovori
9. Miro says:

   24. septembra, 2022 at 8:39

   GOSPODOVE BESEDE NAS VNEMAJO V VERI, UPANJU IN LJUBEZNI

   USMILJENI JEZUS: Vedno bom pri tebi, če ostaneš kakor majhen otrok. Ne boj se ničesar.
   Kakor sem bil tu tvoj začetek, tako bom tudi tvoj konec. Niti v najmanjših rečeh se ne opiraj na
   ustvarjena bitja, kajti to mi ni všeč. V tvoji duši hočem biti jaz sam. Tvojo dušo bom okrepil in
   razsvetlil. Iz ust mojega namestnika boš zvedela, da sem v tebi, in ves strah se bo razpršil kakor
   megla pred sončnimi žarki (Dn 295). (te besede življenja je Jezus zaupal sestri Favstini)

   Več o tem na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Odgovori
10. Miro says:

    24. septembra, 2022 at 8:12

    KAKO NAJ VEM, KAJ BOG ŽELI ZA MOJE ŽIVLJENJE? (Aleteia)

    V ŽIVLJENJU STA KLJUČNI DVE STVARI

    Veliko ljudi se sprašuje: kaj Bog želi za moje življenje? Kateremu poklicu naj se posvetim? Kaj je moje poslanstvo? Vsi gremo skozi ta trenutek odločitve.

    Nekdo je rekel, da je “prva zmaga človeka to, da se rodi”. To je res največja milost; kot je rekel sveti Pavel: “Pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni,” (Ef 1,4). Sveti Pavel je Efežane spodbujal, naj živijo “vredno klica, s katerim ste bili poklicani” (Ef 4,1).

    Zato je najbolj pomembno, da cenimo življenje, dragoceno darilo od Boga, ne glede na našo dejavnost ali življenjsko stanje.

    Katekizem pravi, da je “človek po naravi in po poklicanosti religiozno bitje” (§44), papež Janez Pavel II. pa je nekoč dejal: “Ne bojte se svetosti, ker je v njej popolna uresničitev vseh pristnih stremljenj človeško srce.”

    Iskanje svetosti ni ločeno od vsakdanjega življenja, nasprotno, svetost se v življenju uresničuje. Poklicanost k svetosti je treba uresničevati v svetu dela, družine, znanosti, politike. Jezus je vprašal Očeta: “Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega,” (Jn 17,15).

    Zato je nujno, da vsak posameznik s talenti, ki mu jih je dal Bog, izbere in dobro živi svoj poklic ter izpolni svojo poklicanost. Vemo, kako zelo je Jezus poudarjal pomen tega, da ne zakopljemo talentov, ki nam jih je dal Bog. Od nas bo zahteval odgovornost za to, kar smo z njimi storili.

    KAJ JE NAJBOLJ POMEMBNO

    Za katerikoli poklic se človek odloči, mora biti v službi ljubezni do Boga in bližnjega. In prvi način, da dobro ljubimo, je, da dobro delamo, saj bomo s tem dobro služili drugim. Papež Pavel VI. je dejal, da je “ljubezen temeljna poklicanost človeka”.

    Vsak od nas mora najti svoje mesto tako v družbi kot v Cerkvi, ne da bi zapravljal življenje, čas in talente, saj nas drugi potrebujejo. Nihče se ne sme počutiti nekoristnega ali nepotrebnega na tem svetu, kajti za vsakogar ima Bog svoje poslanstvo, ne glede na to, ali je samski ali poročen.

    Ljubiti pomeni služiti; in to je tisto, kar nas dela srečne in svete. Don Bosko je rekel, da nas je “Bog postavil na ta svet za druge”, Charlie Chaplin pa: “Človek ne umre, ko neha živeti, umre, ko neha ljubiti.”

    V ljubezni je moč življenja. Ljubiti pomeni dajati sebe; spontano, prostovoljno in brez interesov. Veliko več kot dajanje stvari drugim je dajanje sebe; vašo predanost, vaš čas, vaše srce.

    Le ljubezen gradi človeka in svet. Ljubezen nikoli ne umre in se nikoli ne konča, tudi če jo pribijemo na križ. Razlog za razočaranje postmodernega človeka je v tem, da je obvladal svet in zvezde, a se ni naučil ljubiti brata, ki je ob njem. Samo zmaga ljubezni lahko svetu prinese mir in srečo.

    Veliko ljudi je slabih, ker še niso izkusili ljubezni, ker nikoli niso bili dovolj ljubljeni. “Ljubezen so krila, ki jih je Bog dal duši, da se lahko dvigne k njemu,” je rekel Michelangelo. Pomanjkanje ljubezni razkraja človeka in človeštvo.

    BOG SE DAJE TISTIM, KI DAJEJO

    Vemo, da drevo, ki ne daje sadu, propade. Treba je biti kot drevo, ki zna dati svoj sad vsakemu, ki se mu približa. Bog se daje tistim, ki dajejo. Tisti, ki ljubi, ni reven ali nesrečen. Veliko bolj nas bogati, kar dajemo, kot tisto, kar imamo. Prava ljubezen se začne tam, kjer ne pričakuješ ničesar v zameno.

    Da pa se lahko daruješ, moraš ljubezen najprej imeti. Nihče ne daje tistega, česar nima; če ne moreš obvladati samega sebe, če nimaš nadzora nad svojimi strastmi, potem se boš težko predajal drugim. To je jasen razlog, zakaj so mnogi sebični.

    Nekdo je rekel: iskal sem sebe in se nisem našel, iskal sem Boga in ga nisem našel, iskal sem brata in našel vse tri.

    Ljubezen je zavestna odločitev, da pridemo do drugih in se jim predamo. Osrečuje nas. Na vse, kar pride naproti, je treba gledati kot na priložnost za ljubezen. Prava ljubezen nas osvobaja, ker nas osvobaja stvari in nas samih.

    Ljubezen ni sentimentalno dejanje, je odločitev. Jezus nam je zapovedal, naj ljubimo drug drugega, kot nas je On ljubil. In kako nas je ljubil? Na križu. V križu ni nič romantičnega in privlačnega. Križ predstavlja odločitev.

    JEZUS KRISTUS

    Edino “kraljestvo”, ki je preživelo dva tisoč let, je tisto, ki ga je Jezus Kristus postavil na temeljih ljubezni, in še danes bi milijoni umrli zanj. Samo tisto, kar je storjeno za ljubezen, traja večno. Ljubezen se veseli sreče drugega in iz nje dela svojo srečo.

    V življenju sta ključni dve stvari: ljubezen v srcu in nasmeh na ustnicah. Vemo, da kruha na svetu ne manjka in da bi z njim lahko nasitili čisto vse in še bi ga ostalo; toda ker manjka ljubezni, ljudem primanjkuje kruha. Mati Terezija iz Kalkute je dejala: “Veselo srce je normalna posledica srca, preplavljenega z ljubeznijo.”

    Da ljubiš, moraš biti na to pripravljen. Če nekdo pride k tebi premražen, je to zato, ker ve, da bo pri tebi našel odejo. Če nekdo pride k tebi objokan, je to zato, ker ve, da lahko pri tebi najde besede tolažbe. Če nekdo pride k tebi v bolečini, je to zato, ker ve, da bo pri tebi našel zdravilo. Če nekdo pride k tebi lačen, je to zato, ker ve, da bo pri tebi našel hrano. Če nekdo pride k tebi z dvomi, je to zato, ker verjame, da mu lahko svetuješ. Če nekdo pride k tebi z malodušjem, je to zato, ker verjame, da imaš vero. Nihče ne pride k tebi po naključju!

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/08/27/kako-naj-vem-kaj-bog-zeli-za-moje-zivljenje/

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori