Članki za dušo

15.132 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   27. septembra, 2022 at 15:52

   JEZUS NA POTI V JERUZALEM – GOSPOD, VČASIH SE IZOGNEM ODLOČITVAM, KI ZAHTEVAJO ODPOVED. RAD BI NA SILO REŠIL STVARI. DAJ MI MOČI, DA BOM POTRPEŽLJIV IN NE BOM PADEL V TO SKUŠNJAVO!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,51-56)

   Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa, se je tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem. Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas, da bi vse pripravili zanj; vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal. Nato so odpotovali v drugo vas.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+9%2C51-56&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel: Jezusa najprej zavrnejo domačini, potem pa še v Samariji, ker gre v Jeruzalem. Jakob in Janez se želita maščevati nad njimi, vendar jima ne pusti. Posnemal bom Jezusa, ki ne prihaja do nikogar z nasiljem. Gospod, včasih se izognem odločitvam, ki zahtevajo odpoved. Rad bi na silo rešil stvari. Daj mi moči, da bom potrpežljiv in ne bom padel v to skušnjavo. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
2. janez says:

   27. septembra, 2022 at 14:09

   ČLOVEKU JE POTREBNO POLEG SLUŽENJA, DELA TUDI GOREČA MOLITEV, VERA, TIŠINA IN DUHOVNOST
   Če se nenehno borite s temnimi mislimi, strahovi in bojaznimi, pesimističnimi pričakovanji
   če nenehno negativno razmišljate ali se smilite sami sebi,
   kot da ste najnesrečnejše bitje na svetu, potem lahko celo zbolite in boste žalostni in depresivni zase in za druge.
   Dobite lahko glavobol, ne morete jesti in ne morete dobro spati ter funkcionirati med ljudmi in normalno delati.
   Na živce greste vsem v oklici tako zelo, da tudi vaši sosedje lahko postanejo zlovoljni in nervozni,
   kar je negativno in nalezljivo tudi za druge ljudi v vaši okolici.
   Zato vse svoje skrbi in strahove ter slabo voljo zaključite takoj v istem dnevu in skrbi
   ter strahove ne vlecite v naslednji dan, da začnete nov dan znova ter jih prenesite na Boga.
   Zakoni in družine ter znanstva z drugimi ljudmi okoli nas lahko zaradi vašega negativizma in pesimizma razpadejo,
   prijateljstva se prekinejo zaradi nesporazumov in jeze ter raznih zamer,
   ali prehitro izrečenih besed in krivičnih očitkov drugim.

   Poskušajte pobegniti iz vsega tega in se rešite takoj in zakoračitev v polje svetlobe, radosti in optimizma.
   Bog je Ljubezen, Usmiljenje, Dobrota in Odrešenje, ki nam hoče le dobro.
   Nehajte se doma premetavati na naslanjaču in se dolgočasiti ter prežvekovati razne brezplodne misli s seboj ter preigravati žalostne domislice ter se smiliti samemu sebi in obupovati!.
   Pojdite in naredite kaj dobrega, vzemite stvari v svoje roke, molite in služite ter pomagajte in Bog bo prišel k vam!
   Naredite spremembo in spreobrnite se v vedrega in dobrega kristjana, ki je Svetla Luč Dobrote in zato magnet za ljudi.
   Pojdite ven s prijatelji in popijte pijačo ali plavajte, posvetite se svojemu hobiju ali pa se odpravite na sprehod z znanci v naravo, prekopljite gredice in posadite rože in zelenjavo, očistite stanovanje in skuhajte kaj dobrega za koga.
   Fizična sprostitev vam bo prinesla mir, in mir bo prinesel boljšo voljo ter podvojeno moč optimizma,
   da se duh okrepča in da šesimizem oddide stran in vas napolni svetkloba Dobrote in Usmiljenja.

   Najprej pa potrebujete notranjo tišino, notranji mir,da boste zdravi, sveži in srečeni v življenju ter delali dobro ljudem.
   In prenehajte se ukvarjati sami s seboj; raje pomagajte drugim in pomagali boste sebi.
   Zmolite k Njemu in se pomirite. Pogovorite se z Njim. Naredite nekaj dobrega za druge in zase.
   Bodite veseli in polni Radosti, ko greste med ljudi, prinašajte jim Optimizem in Luč Upanja!
   DARUJTE JIM VESELJE IN NASMEH,
   da jim prinesete Božji Mir in Toplo Sonce Božjega Usmiljenja in Očetove Ljubezni. Amen.

   Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim(Bund ohne Namen). Že objavljeno.

   Psalm 62,6 Le pri Bogu se umiri moja duša, kajti od njega je moje upanje.

   Odgovori
3. Miro says:

   27. septembra, 2022 at 12:54

   27. SEPTEMBRA GODUJE SV. VINCENCIJ PAVELSKI, DUHOVNIK, USTANOVITELJ MISIJONSKE DRUŽBE IN SOUSTANOVITELJ DRUŽBE HČERA KRŠČANSKE LJUBEZNI – V ČEM JE BILA NJEGOVA SKRIVNOST? HODITI ZA JEZUSOM KRISTUSOM, KI OZNANJA EVANGELIJ UBOGIM TER SE POISTOVETITI Z NJIM V ODNOSU DO OČETA IN UBOGIH!

   Rodil se je 24. aprila 1581 v vasi Pouy, blizu Daxa (Landes) v jugozahodni Franciji. Gaskonjec je in kmet in to bo tudi ostal. Kot otrok številne in verne družine je prejel kreposti »kmečkih ljudi«, smisel za delo, pozornost do oseb nižjega sloja, do neznatnih stvari; oblikovala ga je vera, imel je tudi dostop do kulture: postal bo duhovnik. 23. septembra 1600 ga je posvetil périguejski škof v kraju Château-l‘Éveque.

   Po nekaj letih iskanja častnih služb je odšel v Pariz (1608). Podaril se je Bogu, Bog pa ga je dal ubogim.

   Kot kurat pri kraljici Marjeti de Valois (1610) se je družil z Berullom in obiskoval oratorij ter postal župnik v Clichyju (1612). Zanj je bilo pomembno leto 1613: imenovan je bil za vzgojitelja v plemiški družini de Gondi. Dva dogodka iz leta 1617 sta odločilnega pomena za njegovo nadaljnje življenje.

   V Gannesu (Oise) je Vincencij spovedal nekega kmeta. Odkril je duhovno revščino, ki je vladala med kmečkimi ljudmi, kakor tudi neznanje duhovnikov; to je »ubogo kmečko ljudstvo«. Gospa Gondijeva ga je spodbujala in začel je svoje misijonsko poslanstvo: potrebno se je obrniti k Bogu, se z njim spraviti in spremeniti življenje (prim. pridiga v Follevillu, 25. januarja 1617). Leta 1625 je s finančno podporo Gondijevih ustanovil Misijonsko družbo za evangelizacijo ubogih in vzgojo duhovnikov.

   V avgustu leta 1617, ko je bil župnik v Châtillonu-les-Dombes, se je srečal z ubogimi in organiziral laike, da so jim priskočili na pomoč; tako se je začela prva Bratovščina krščanske ljubezni. Zanjo je Vincencij sam pripravil pravila. Iz Châtillona so izšle gospe krščanske ljubezni, s pomočjo Ludovike de Marillac pa leta 1633 Družba hčera krščanske ljubezni.

   Bratovščina vključuje delo za pravičnost zlasti na področju sociale in zdravstva, da bi laže pomagali ubogim, »katerih število neprestano narašča«; iz Francije, kjer je v nekaterih pokrajinah divjala uničujoča vojna (Lorena), se delovanje širi na Poljsko, v Italijo, čez morje v Severno Afriko (1645–1646) in na Madagaskar (1648).

   Gospod Vincencij vključuje ljudi v mrežo krščanske ljubezni. V čem je bila njegova skrivnost? Hoditi za Jezusom Kristusom, ki oznanja evangelij ubogim ter se poistovetiti z njim v odnosu do Očeta in ubogih: »Jezus Kristus je pravilo Misijonske družbe.« Gospod Vincencij je umrl v Parizu 27. septembra 1660. Med blažene je bil prištet 13. avgusta 1720, med svetnike pa 16. junija 1737. Papež Leon XIII. ga je 2. maja 1885 razglasil za zaščitnika vseh krščanskih dobrodelnih ustanov. V Franciji je sv. Vincencij Pavelski zavetnik javne dobrodelnosti.

   Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-vincencija-pavelskega

   Sv. Vincencij, prosi za nas!

   Odgovori
4. Miro says:

   27. septembra, 2022 at 12:47

   MISEL DUHOVNEGA PISATELJA TOMAŽA KEMPČANA

   HODI, KODER HOČEŠ, IŠČI, KAR TI DRAGO, NI JE VIŠJE POTI ZGORAJ, NI JE VARNEJŠE ZDOLAJ,
   KAKOR JE POT SVETEGA KRIŽA. UREDI IN URAVNAVAJ VSE, KAKOR VEŠ IN ZNAŠ, VIDEL BOŠ, DA
   BOŠ MORAL VEDNO KAJ TRPETI, RAD ALI NERAD, IN TAKO BOŠ VEDNO NAŠEL KRIŽ.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   27. septembra, 2022 at 12:40

   Spomnimo na odličen prispevek o spolnjevanju 10-ih božjih zapovedi.

   KAKO 10 BOŽJIH ZAPOVEDI POJASNITI SODOBNEMU ČLOVEKU (Aleteia)

   KARIZMATIKI PREDSTAVLJAJO NOVO INTERPRETACIJO BOŽJIH ZAPOVEDI

   To je zanimiv “prevod” božjih zapovedi v aktualni jezik, ki ga je pripravila Prenova v Duhu, da bi sodobnemu človeku pokazala pot svobode, ki je zarisana v desetih zapovedih.

   JAZ SEM GOSPOD, TVOJ BOG

   Kriza sodobnega človeka je kriza Boga, mrk Boga, nepoznavanje Boga, odpor do Boga. Upanje ljudi ni uslišano, ko iščejo odgovore zunaj Boga. Človek svoje življenje, svojo prihodnost, vse, kar dobrega ima, podredi drugim. Seznam vseh “lažnih gospodov”, ki jih je predlagal duh sveta v nasprotju s Svetim Duhom, je dolg.

   Več o tem na:
   https://si.aleteia.org/2021/01/10/kako-10-bozjih-zapovedi-pojasniti-sodobnemu-cloveku/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   27. septembra, 2022 at 10:52

   USMILJENI JEZUS: MOJA HČI, PRIKLICALA ME JE LJUBEZEN, LJUBEZEN ME ZADRŽUJE. KO BI VEDELA, KAKO VELIKO ZASLUŽENJE IN PLAČILO IMA VSAKO ČISTO DEJANJE LJUBEZNI DO MENE, BI UMRLA OD VESELJA. TO GOVORIM ZATO, DA BI SE PO LJUBEZNI NEPRESTANO ZDRUŽEVALA Z MENOJ, KER JE TO ŽIVLJENJSKI CILJ TVOJE DUŠE! TO DEJANJE TEMELJI NA DELOVANJU VOLJE (Dn 576).

   O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na:
   http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

   Odgovori
7. janez says:

   27. septembra, 2022 at 10:21

   Božja Milost je Zastonj in Darilo Boga za Vse Ljudi, brez izjem!
   Božja Milost je posebna Božja Naklonjenost in Ljubezen, ki jo Bog zastonj brez naših zaslug daruje in izkazuje človeku tako, da more po Milosti doseči najtesnejšo skupnost z Bogom ali Zveličanje. Pomeni pa seveda tudi učinek te posebne Božje Ljubezni človeku, ki je predvsem v tem, da se Bog sam daje človeku v delež, da je človek na Poti K Jezusu v polni skupnosti z Bogom. Božja Milost je zastonjsko darilo človeku, kjer Bog zastonj grešnemu in nepopolnemu človeku izliva ljubezen, prijaznost, naklonjenost in sicer vsem ljudem, ki Mu bodo zaupali, ki v Jezusa verujejo in ki so v tesnem odnosu z Njim in sicer tako, da lahko človek/ljudje lahko sprejmejo Božj Milost. Po Božji Milosti je človek na poseben način odprt za Boga in je Bogu blizu. Bog ga kliče tako, da je deležen Božje Narave, da je Božji Otrok, Kristusov brat in Kristusov sodedič Večnega Življenja, kljub temu, da je človek grešen in nepopolen. Bog je Ljubezen in Usmiljenje, ki nam, ko se spovemo in pokesamo grehov odpušča in nas vabi, da se vrnemo nazaj k Njemu, kot izgubljeni sin. Naše opravičenje izhaja iz Božje milosti. Brez Boga itak smo NIČ in brez Boga ne moremo storiti NIČ.
   Božja Milost je naklonjenost, podarjena pomoč, ki nam jo Bog daje, da odgovorimo na njegov klic, naj postanemo Božji otroci (Prim. Jn 1,12-18), posinovljenci (Prim. Rim 8,14-17.), deležni Božje narave (Prim. 2 Pt 1,3-4), Večnega življenja (Prim. Jn 17,3). Milost je delež pri Božjem življenju. Uvede nas v notranje globine Troedinega Božjega življenja. Po krstu ima kristjan delež pri milosti Kristusa, ki je glava svojega telesa. Kot “posinovljenec” (posvojeni sin Boga) more v zedinjenju z edinim Sinom odslej Boga imenovati “Očeta”. In prejme življenje Duha, ki mu vdihne ljubezen (agape) do bližnjega in ki oblikuje Cerkev. Ta poklicanost k Večnemu življenju je nadnaravna. Popolnoma je odvisna od podarjene pobude Boga, kajti le on se more razodeti in dati samega sebe zastonj iz Ljubezni. Ta poklicanost presega zmožnosti razuma in moči človeške volje pa tudi vsakega ustvarjenega bitja (Prim. 1 Kor 2,7-9).
   Kristusova milost je nezaslužen Božji dar, ki nam ga daje Bog iz svojega življenja, vlitega po Svetem Duhu v našo dušo, da bi jo pozdravil greha in posvetil: to je posvečujoča ali pobožanstvujoča milost ali milost, prejeta s krstom. Ta milost je v nas studenec za dela posvečenja (Prim. Jn 4, 14; 7,38-39). Če je kdo v Kristusu, je Nova stvar. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. Vse pa je od Boga. On nas je po Kristusu spravil s seboj … (2 Kor 5,17-18). Posvečujoča milost je trajen Bar, nadnaravna dispozicija, ki izpopolnjuje dušo samo tako, da jo naredi sposobno živeti z Bogom, delati po njegovi ljubezni. Razlikujemo habitualno milost, trajno dispozicijo (voljnost), da bi živeli in delali v skladu z Božjim klicem, in pa dejanske milosti, se pravi Božje posege bodisi na začetku spreobrnjenja bodisi v potekanju posvečenja. Človekova priprava na sprejem milosti je že delo milosti. Potrebna je, da vzbudi in podpira naše sodelovanje za opravičenje po veri in za posvečenje po ljubezni. Bog dovrši v nas to, kar je začel, kajti on “prične, ko stori, da po njegovem delovanju mi hočemo, in dovrši tako, da sodeluje z našimi že spreobrnjenimi hotenji” sv. Avguštin, grat. 17):
   Seveda delamo tudi sami, vendar delamo le skupaj z Bogom, ki dela. Njegovo usmiljenje je namreč šlo pred nami, da bi bili ozdravljeni, kajti to usmiljenje gre še vedno za nami, da bi, ko smo bili enkrat ozdravljeni, bili oživljeni. Pred nami gre, da bi bili poklicani, in za nami gre, da bi bili poveličani. Pred nami gre, da bi živeli Bogoljubno, in za nami gre, da bi za vedno živeli z Bogom, kajti brez njega ne moremo ničesar storiti (sv. Avguštin, nat. et grat. 31).
   Svobodna Božja pobuda terja tudi človekov svoboden odgovor. Bog je namreč ustvaril človeka po svoji podobi in mu s svobodo podelil tudi sposobnost, da ga spozna in ljubi. Duša samo svobodno stopi v občestvo ljubezni. Bog se neposredno dotakne človekovega srca in ga naravnost vodi. V človeka je položil hrepenenje po resnici in dobrem, ki ga more izpolniti samo on. Obljube “večnega življenja” ustrezajo temu hrepenenju nad vsako upanje: Če torej beremo, da si po svojih zelo dobrih delih sedmi dan počival … naj nam beseda tvoje knjige napoveduje, da bomo tudi mi po svojih delih, ki so samo zato zelo dobra, ker si nam jih ti daroval, na soboto večnega življenja našli počitek v tebi (sv. Avguštin, conf. 13,36).
   Milost je najprej in predvsem dar Duha, ki nas opraviči in nas posveti. Vendar pa milost vsebuje tudi darove, ki nam jih Duh pokloni, da bi nas pridružil svojemu delovanju, da bi nas napravil sposobne za sodelovanje pri zveličanju drugih in pri rasti Kristusovega telesa, Cerkve. To so zakramentalne milosti, različnim zakramentom lastni darovi. To pa so tudi posebne milosti, imenovane tudi “karizme” po grškem izrazu, ki ga uporablja sveti Pavel in pomeni naklonjenost, zastonjski dar, uslugo (Prim. C 12). Kakršnakoli že je njihova narava, včasih izjemna, kot je to dar čudežev ali jezikov, karizme so naravnane na posvečujočo milost in za cilj imajo skupni blagor Cerkve. Karizme so v službi ljubezni, ki gradi Cerkev (Prim. 1 Kor 12). Spodobi se, da med posebnimi milostmi omenimo stanovske milosti, ki spremljajo izvrševanje dolžnosti krščanskega življenja in služb znotraj Cerkve:
   Imamo različne darove, pač po Milosti, ki nam je bila dana od Boga. Če ima kdo dar preroštva, naj ga uporablja v skladu z vero. Kdor ima dar služenja, naj ga uporablja za služenje. Kdor ima dar učenja, naj uči. Kdor ima dar spodbujanja, naj spodbuja. Kdor daje, naj daje širokosrčno in na tihem, brez besed. Naj leva roka ne ve kaj daruje drugim desna roka. Kdor je predstojnik, naj ga odlikuje vestnost in pravičnost. Kdor se posveča dobrodelnosti, naj to dela z veseljem (Rim 12,6- 8). Ker je Milost nadnaravnega reda, se izmika našemu izkustvu in jo moremo spoznati samo z vero v Boga. Ne moremo se torej opirati na svoja čustva ali na dela, da bi iz tega sklepali, da smo opravičeni in rešeni (Prim. Trid. k.: DS 1533-1534). Vendar nam po Gospodovi besedi: “Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali” (Mt 7,20), razmišljanje o Božjih dobrotah v našem življenju in v življenju svetnikov jamči, da je v nas na delu Milost in nas spodbuja k vedno večji veri in k drži zaupljivega uboštva.
   Pokojni mariborski škof dr. Vekoslav Grmič poudarja, da vsak človek prejme dovolj Božje Milosti za Zveličanje, kajti Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali, ker je Kristus na Križu umrl za vse ljudi in vstal od mrtvih. V kolikor človek ne sodeluje z Božjo Milostjo, je to njegova svobodna odločitev, ker se zavestno ne odziva Božjemu klicu in ker noče živeti kot Božji Otrok tako, da bi bil deležen Božje Milosti. Milost tedaj ostane po njegovi odločitvi v njem prazna in je brez učinka. Bog se človeku po milosti ne vsiljuje in ne ruši v njem naravne bogopodobnosti, ki je predvsem v njegovi svobodi, da veruje v Boga in sprejme Božjo Ljubezen ter spolnjuje Božjo Voljo. Vendar nas Bog vedno čaka, da se vrnemo k Njemu. In da sprejmemo Njegovo Ljubezen in Milost. In da ponesemo in Oznanjamo Veselje Odrešenja med ljudi ter širimo Upanje in Ljubezen ter prispevamo k boljšemu svetu tako, da sami damo zgled pravičnega krščanskega Življenja po Božji Volji in Jezusovem Evangeliju. Bog je Usmiljenje in Ljubezen in nam v Dobroti odpušča, ko ga skesano in ponižno za to prosimo. Bodimo tudi mi čimbolj podobni Jezusu. In dejavno živimo, delamo in molimo tako, da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij. Pridi k Nam Gospod in nam Pomagaj!

   Božja Milost: Izvleček iz Katekizma Katoliške Cerkve (Marija Pomagaj Brezje) in definicija pomena po dr. Vekoslav Grmič: Mali teološki slovar, Mohorjerva Družba Celje 1973.

   P.s.: brez Tebe Gospod sem prazen nepopolen list, brez Tebe Gospod so nepopolna moja dejanja in razmišljanja, brez Tebe sem tavajoči človek, ki razmišlja in dela vse po človeški pameti. S Tvojo Milostjo in Dobroto Gospod pa spet polno zaživim, bolj prav delam ter razmišljam in vse kar mislim in naredim je prav. Hvala Ti Gospod!

   Odgovori
8. janez says:

   27. septembra, 2022 at 10:13

   Papež Frančišek: Potrpežljivo Božje usmiljenje
   Božje usmiljenje! Kako lepa je ta verska resnica za naše življenje. V evangeliju po Janezu (Jn 20,19-28) doživi apostol Tomaž izkušnjo Božjega usmiljenja, ki ima Jezusov obraz, obraz vstalega Jezusa. Tomaž ne verjame, ko mu apostoli povedo: »Gospoda smo videli.« Ne zadošča mu Jezusova napoved: tretji dan bom vstal. Hoče videti, hoče položiti prst v rane od žebljev in položiti roko v njegovo prebodeno stran.

   In kako se odzove Jezus? S potrpljenjem: trmastega dvomljivca ne zapusti. Nevernemu Tomažu podari teden dni, ne zapre mu vrat, temveč čaka. In Tomaž spozna svojo revščino, svojo malovernost: »Moj Gospod in moj Bog.« S tem preprostim vzklikom, polnim vere, odgovori na Jezusovo potrpežljivost. Prepusti se Božjemu usmiljenju, ki ga vidi pred sabo v ranjenih rokah in nogah, odprti strani in spet zaupa: postal je nov človek, ne več neveren, ampak veren.
   Pa poglejmo še Petra: trikrat zataji Jezusa ravno takrat, ko bi mu moral najbolj stati ob strani. Ko se dotakne dna, sreča njegov pogled, ki mu potrpežljivo, brez besed govori: »Ne boj se svoje slabosti, Peter, zaupaj vame.« In Peter dojame, čuti Jezusov ljubeči pogled in joče. Kako lep je ta Jezusov pogled – kako nežen! Bratje in sestre! Nikoli ne izgubimo zaupanja v potrpežljivo Božje usmiljenje!

   Pomislimo na učenca na poti v Emavs: žalostnih obrazov korakata v prazno, brez upanja. A Jezus ju ne zapusti: spremlja ju na poti, in ne samo to! Potrpežljivo jima razlaga Pisma, ki govorijo o njem, in se jima pridruži pri mizi. To je slog Boga: ni nestrpen kot mi, ki pogosto hočemo vse in takoj, tudi ko gre za ljudi. Bog potrpi z nami, ker nas ljubi, in kdor ljubi, razume, upa, vzbuja zaupanje, ne zapušča, ne podira mostov, zna odpuščati. Bog nas čaka, tudi ko se od njega oddaljimo. On ni nikoli daleč, če se vrnemo nas objame.
   (Papež Frančišek 7. aprila 2013)

   ČUK, Silvester (Papež Frančišek spodbuja) Ognjišče, 2018, leto 54, št. 4, str. 29.
   Addendum: dodatek iz Vera v usmiljenega Boga (Pater dr. Viljem Lovše)
   Pravite, da ključno vlogo v vašem pogledu na svet še vedno ali pa vedno bolj igra vera v usmiljenje Boga. Psalmist pravi: »On odpušča vso tvojo krivdo, ozdravlja vse tvoje bolezni, iz jame rešuje tvoje življenje, krona te z dobroto in usmiljenjem.« Sliši se kot nekaj neresničnega in nedostopnega. Ampak vi pravite, da to resnično živite. Kako?
   Povzetek iz intervjuja s preizkušano ženo iz Dotik usmiljenja na Iskreni.net
   Zame je temelj vere sprejeti Božje usmiljenje. Da bi ga lahko sprejela moram najprej sebe prepoznati kot grešnico in nepopolno. Pomaga spoznanje, kaj prinese izvirni greh…se pravi, kje hočem biti kot Bog. Ego je zelo močan in njegovo umiranje je boleče. Ampak ni druge poti, če hočem dati več prostora Bogu, moram umreti sebi in se manjšati, da on raste. V nas je velik strah, da bomo s tem kar izgubili sebe. To je velika laž, kajti bolj ko sem v skladu z Božjo voljo, bolj sem uresničena. V tem procesu gre tudi za spuščanje nadzora in krepitev zaupanja, da Gospod vodi moje življenje, mojo edinstveno zgodbo in da sem del veliko večje, Božje zgodbe odrešenja. V naši zahodni, potrošniški družbi je veliko odvisnosti. Ko pri sebi to prepoznam, oziroma mi Bog v svojem usmiljenju pokaže, kje sem še v sužnosti ali malikovanju, vstopim v proces osvobajanja. Največji dar Božjega usmiljenja najdem v Kristusu. Sama ne zmorem, zlo me presega, zato sem potrebna odrešenja, da se zanesem na to, da je Kristus že zmagal. On mi ljubeče pokaže na moje grehe, ko jih prepoznam v srcu in se jim odpovem, pa jih vzame na svoje rame. Ta neskončna, potrpežljiva nežnost vsemogočnega Boga me vedno gane. V ljubezni dopusti čas, ki ga potrebujem, da dozorim k spoznanju in se odpovem slabemu, ki ga delam. To je vseživljenjsko dogajanje, vse do umiranja, kjer se ta proces bistveno pospeši. In to velja za nas vse, ne samo zame, zato me nagiba k temu, da se trudim biti tudi jaz potrpežljiva ob napakah ali grehih drugih. V meni prebuja usmiljenje do drugega v smislu, ni še njegov čas, da prepozna, da se tu odmika od Boga. Seveda je prav, da opozorim na slaba dejanja ali besede, ampak le če zmorem to po vzoru Boga, usmiljeno v ljubezni. Drugače je učinek ravno nasproten; jeza, odpor, zamera in seveda tudi zanikanje ter tako s tem naredim samo škodo.

   »Kako veliko je Gospodovo usmiljenje, njegovo odpuščanje tistim, ki se obračajo nanj!« (Sir 17,29)

   Božje Usmiljenje ne preneha in nadaljuje kot SONCE, KI VEDNO SVETI. Vendar tudi sonce ne prodre tja, kjer so zazidali okna IN SE ZAGRADILI PRED SVETLOBO. Tomaš Špidlik

   Odprimo se Bogu in ga Povabimo v Svoje Življenje. Naj bo vse kar mislimo, delamo in molimo po Božji Volji.

   Odgovori
9. Miro says:

   27. septembra, 2022 at 8:41

   POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA IN SE PO NJEJ RAVNAJMO

   KDO TI NAMREČ MORE DATI PREDNOST? KAJ IMAŠ, ČESAR BI NE PREJEL? ČE PA SI
   PREJEL, KAJ BI SE PONAŠAL, KAKOR BI NE PREJEL? (1 Kor 4,7)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1840&t=5#Poni%9Enost

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     27. septembra, 2022 at 8:46

     MOLITEV ZA PONIŽNOST

     Gospod Bog, pomagaj nam,
     da se naučimo iskrene ponižnosti,
     kajti bolj ko smo ponižni, bližje smo tebi.
     Želimo služiti bratom in sestram zaradi tebe.
     Naj to služenje navdihujeta
     velika ponižnost in ljubezen!
     Kadar bomo čutili,
     da moramo biti odločni,
     naj ostanemo ponižni in ljubeznivi.
     Opogumi nas,
     da bomo prav uporabljali talente,
     ki si nam jih podaril.
     Naj to delamo s hvaležnim srcem,
     v zavesti, da smo jih prejeli od tebe.
     Naj postanemo vedno bolj podobni tebi,
     ki si »krotak in v srcu ponižen«.

     (Ognjišče)

     Jezus krotki in iz srca ponižni, upodobi naše srce po svojem Srcu!

     Odgovori
10. Miro says:

    27. septembra, 2022 at 8:39

    Spomnimo na naslednje misli:

    KRIŽ IN TRPLJENJE

    Jezus je vstopil v vsak tvoj križ. Vzel ga je nase, da te osvobodi. Križ je prostor tvojega srečanja z Jezusom. Križ postane zate blagoslov namesto nesmisla trpljenja. V tem se rojeva sposobnost, da kljub križu vzklikaš od veselja. Križ postane vir veselja, zmage in svetlobe namesto joka, strahu in tesnobe. Križ in trpljenje postaneta smiselna, ker je vanju vstopil Jezus Kristus. Trpljenje moreš sprejeti samo zato, ker v njem najdeš Jezusa Kristusa, ki trpljenje lahko premaga, ali pa ti da moč, da ga potrpežljivo prenašaš. Sprejemanje križa je zmaga nad križem. Sprejemanje trpljenja, bolečin, smrti, bolezni in greha je pot osvobajanja od trpljenja, bolezni in zla. To je zmagoslavna hoja.

    Molitvenik združenja Marije Pomočnice

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori
    • Miro says:

      27. septembra, 2022 at 8:52

      MOLITEV

      Gospod Bog,
      kot tvoji učenci razumemo,
      da moramo vsi sprejeti in nositi križ.
      Vemo, da lahko na križ gledamo na tri načine:
      lahko prosimo, da nam ga ne pošlješ,
      lahko prosimo, da nam ga olajšaš in
      lahko prosimo, da nam daš dovolj moči,
      da ga pogumno sprejmemo in nosimo.
      Če bi nas kdaj zadel zelo težak križ,
      nam daj dovolj poguma,
      varuj nas malosrčnosti in obupa.
      Po svojem križu, s katerim si nas odrešil,
      nam utrdi vero v svojo ljubečo skrb za nas.
      Navdihuj nas, da bomo sočutni s trpečimi.

      (Ognjišče)

      Odgovori