Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.
Zadnje objave – časovno
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Zahvale
- Miro na Zahvale
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- janez na Zahvale
- janez na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- Miro na Nasvet
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
Stare objave
- marec 2026
- januar 2026
- december 2025
- november 2025
- oktober 2025
- september 2025
- avgust 2025
- julij 2025
- junij 2025
- maj 2025
- april 2025
- marec 2025
- februar 2025
- december 2024
- november 2024
- oktober 2024
- september 2024
- avgust 2024
- julij 2024
- junij 2024
- maj 2024
- april 2024
- marec 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- april 2023
- februar 2023
- januar 2022
- september 2021
- februar 2021
- oktober 2020
- julij 2020
- marec 2020
- februar 2020
- junij 2018
- maj 2018
- december 2017
- november 2017
- oktober 2017
- september 2017
- marec 2017
- december 2016
- julij 2016
- junij 2016
- maj 2016
- april 2016
- februar 2016
- januar 2016
- december 2015
- november 2015
- oktober 2015
- september 2015
- junij 2015
- maj 2015
- marec 2015
- februar 2015
- januar 2015
- september 2014
- julij 2014
- marec 2014
- februar 2014
- november 2013
- julij 2013
- junij 2013
- oktober 2012
- april 2012
- maj 2011
- marec 2011
- januar 2011
- junij 2009
- april 2009
- februar 2009
- november 2008
- oktober 2008
- junij 1981
Članki
Forumi (pogovori)
Povezave
- Audio Sveto pismo
- Družina
- Družina in življenje
- Eksegeza
- Emanuel
- Exodus TV
- Iskreni
- Jadro
- Kurešček
- Marija Pomagaj- Brezje
- Medjugorje organizirana romanja – romanje
- Međugorje
- Misijoni in misijonarji
- Mladi
- Mladi fest
- Mohorjeva družba
- Molitev-net-html
- Načrtovana nosečnost in splav
- Ognjišče
- Pomoč v sili
- Prenova v Duhu
- Redovi
- Rimokatoliška cerkev
- Romanje v Medžugorje
- Salve
- Škofije
- Stična mladih
- Sveto pismo – Biblija
- Vatikan
- Vrtnice JMS
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najustreznejšo izkušnjo, tako da si zapomnimo vaše nastavitve in ponavljajoče se obiske. S klikom na »Sprejmi« se strinjate z uporabo VSEH piškotkov. Lahko pa obiščete "Nastavitve piškotkov", da zagotovite nadzorovano privolitev.
Manage consent
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
VERUJEM V VSTAJENJE MESA IN VEČNO ŽIVLJENJE
Piše: Paul O’Callaghan
TA RESNICA GOVORI O POLNOSTI NESMRTNOSTI, H KATERI JE POKLICAN ČLOVEK. ZATO GA SPOMINJA NA NJEGOVO DOSTOJANSTVO, ZLASTI PO TELESNI STRANI.
Na koncu apostolske veroizpovedi Cerkev razglaša: »Verujem v vstajenje mesa in večno življenje.« Ta obrazec v kratki obliki vsebuje temeljne elemente eshatološkega upanja Cerkve.
VSTAJENJE MESA
Cerkev je mnogokrat razglasila svojo vero v vstajenje vseh mrtvih ob koncu časov. Na nek način gre za “razširitev” vstajenja Jezusa Kristusa, »prvorojenca med mnogimi brati« (Rim 8,29), na vse ljudi, žive in mrtve, pravične in grešnike, kar se bo zgodilo, ko bo On prišel ob koncu časov. S smrtjo se duša loči od telesa; pri vstajenju pa se telo in duša znova združita med seboj za vedno (prim. Katekizem, 997). Dogma o vstajenju mrtvih govori o polnosti nesmrtnosti, h kateri je poklican človek, istočasno pa ga živo spominja na njegovo dostojanstvo, zlasti po telesni strani. Govori o dobrosti sveta, telesa, o vrednosti zgodovine, ki jo človek živi dan za dnem, o večni poklicanosti materije. Zaradi tega so proti gnostikom iz 2. stoletja govorili o vstajenju mesa, se pravi življenja človeka v njegovem najbolj materialnem, časnem, spremenljivem in na videz minljivem pogledu.
Sveti Tomaž Akvinski pravi, da je nauk o vstajenju naraven glede ciljnega vzroka (ker je duša ustvarjena, da bi bila združena s telesom, in obratno), da pa je nadnaraven glede ustvarjajočega vzroka (ki je Bog).[1]
Vstalo telo bo stvarno in materialno; toda ne zemeljsko niti umrljivo. Sveti Pavel nasprotuje ideji o vstajenju, ki bi bilo kot preoblikovanje, ki se uresničuje znotraj človeške zgodovine, in govori o vstalem telesu kot o “poveličanem” (prim. Flp 3,21) in “duhovnem” (prim. 1 Kor 15,44) telesu. Tako kot Kristusovo bo človekovo vstajenje za vse nastopilo po smrti.
Cerkev v imenu krščanske vere ljudem ne obljublja življenja z zagotovljenim uspehom na tem svetu. Ne govorimo o utopiji, kajti naše zemeljsko življenje bo vedno zaznamovano s križem. Istočasno pa se je s prejemom krsta in evharistije proces vstajenja na nek način že pričel (prim. Katekizem, 1000). Po nauku sv. Tomaža bo pri vstajenju duša tako globoko izoblikovala telo, da bo le-to odsevalo njene moralne in duhovne kvalitete.[2] V tem smislu bo končno vstajenje, ki se bo zgodilo ob Kristusovem prihodu v slavi, omogočilo dokončno sodbo živih in mrtvih.
Glede nauka o vstajenju lahko dodamo štiri opažanja:
– nauk o končnem vstajenju izključuje teorije o reinkarnaciji, ki učijo, da človeška duša po smrti preide v drugo telo, celo večkrat, če je potrebno, dokler ni dokončno prečiščena. V zvezi s tem drugi vatikanski koncil govori o »enkratnem teku našega življenja«,[3] kajti »ljudem je določeno enkrat umreti« (Heb 9,27);
– vera Cerkve v vstajenje teles se jasno izraža tudi v čaščenju relikvij svetnikov;
– čeprav kremacija človeškega trupla ni nedopustna, razen če bi se za to odločili iz veri nasprotnih razlogov (ZCP, 1176), Cerkev živo priporoča, da se ohranja pobožna navada pokopavanja trupel. »S telesi umrlih je treba ravnati s spoštljivostjo in ljubeznijo v veri in upanju na vstajenje. Pokopavanje mrtvih je eno telesnih del usmiljenja; to delo izkazuje čast božjim otrokom, templjem Svetega Duha« (Katekizem, 2300);
– vstajenje mrtvih sovpada s tem, kar Sveto pismo imenuje prihod »novega neba in nove zemlje« (Katekizem, 1042; 2 Pt 3,13; Raz 21,1). V slavo ne bo vstopil le človek, temveč bo preoblikovano celotno vesoljstvo, v katerem človek živi in deluje. »Cerkev, v katero smo v Kristusu Jezusu poklicani vsi in v kateri po božji milosti dosegamo svetost,« beremo v Lumen Gentium (št. 48), »bo dosegla dovršitev šele v nebeški slavi, ko bo prišel čas prenovitve vsega (Apd 3,21). Tedaj bo s človeškim rodom v Kristusu popolnoma prenovljen tudi ves svet, ki je tesno zvezan s človekom in se po njem približuje svojemu namenu.« Zagotovo bo obstajalo nadaljevanje med tem svetom in novim svetom, toda prišlo bo tudi do pomembne pretrganosti. Pričakovanje dokončne vzpostavitve Kristusovega kraljestva ne sme oslabiti, temveč mora, skupaj s teologalno krepostjo upanja, poživljati prizadevanje za doseganje zemeljskega napredka (prim. Katekizem, 1049).
Se nadaljuje
Celoten prispevek na: https://opusdei.org/sl-si/article/vecno-zivljenje/
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
TREM LJUDEM RAZLAGA JEZUS, DA HOJA ZA NJIM NE POMENI LE, DA POSLUŠAJO NJEGOVO OZNANILO IN MODROST, AMPAK DA SO PRI NJEM IN Z NJIM ŽIVIJO
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,57-62)
Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus pa mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« Jezus pa mu je dejal: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+9%2C57-62&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Duhovna misel: Trem ljudem razlaga Jezus, da hoja za njim ne pomeni le, da poslušajo njegovo oznanilo in modrost, ampak da so pri njem in z njim živijo. Če je on prva svetinja, mu ne smejo postavljati pogojev. V molitvi bom odkrival vse, kar me ovira pri svobodni hoji za Jezusom. Gospod, pomagaj mi odvreči izgovore, pogoje in kompromise, da bom tvoj resnični učenec. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
KATEHEZA O RAZLOČEVANJU. MOLITEV KOT PRIJATELJSKI POGOVOR Z JEZUSOM
MED SPLOŠNO AVDIENCO, 28. SEPTEMBRA, JE PAPEŽ FRANČIŠEK GOVORIL O MOLITVI KOT POMEMBNEM DELU RAZLOČEVANJA. SPODBUDIL JE, NAJ SE NA BOGA OBRAČAMO KOT NA DOBREGA IN ZVESTEGA PRIJATELJA. RESNIČNA MOLITEV NAMREČ NI PRAZNO PONAVLJANJE BESED, TEMVEČ JE DOMAČNOST IN ZAUPNOST Z GOSPODOM, KI LAHKO RAZBLINI DVOME IN STRAHOVE. (po zapisu Andreje Červek)
Kateheza med splošno avdienco, ki je potekala na Trgu svetega Petra, je bila namenjena molitvi kot prvem od sestavnih delov razločevanja, ki je osrednja tema sedanjega cikla katehez. Razločevati to, kar se dogaja v nas, ni lahko, toda domačnost z Bogom lahko nežno razblini dvome in strahove, tako da je naše življenje vedno bolj dovzetno za njegovo luč. Papež je povabil, naj prosimo za milost, da bi živeli prijateljski odnos z Gospodom in se pogovarjali kot prijatelj s prijateljem.
SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Ef 5,15.17-20
[Bratje,] skrbno pazíte, kako živite, ne kot nemodri, ampak kot modri. […] Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja. […] naj vas napolnjuje Duh: nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi […]. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse.
Kateheza: Elementi razločevanja. Domačnost z Gospodom
https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-09/kateheza-o-razlocevanju-molitev-kot-prijateljski-pogovor-z-jezu.html
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
USMILJENI JEZUS: Z NOBENIM ČLOVEKOM SE TAKO TESNO IN NA TAK NAČIN
NE ZDRUŽUJEM KAKOR S TEBOJ, A TO ZARADI TVOJE GLOBOKE PONIŽNOSTI IN
GOREČE LJUBEZNI, KI JO IMAŠ DO MENE (Dn 587).
O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
POTREBNI SMO VESELJA DO ŽIVLJENJA
»DAJEŠ MI SPOZNATI POT ŽIVLJENJA;
POLNOST VESELJA JE PRED TVOJIM OBLIČJEM,
VEČNE RADOSTI NA TVOJI DESNICI.«
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ps+16%2C11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Duhovna misel: Potrebni smo veselja do življenja, ki je v mladih. V njem odseva nekaj
izvirnega veselja, ki ga je imel Bog, ko je ustvaril človeka. (sv. Janez Pavel II.)
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
HVALEŽNOST BOGU ZA VSE
Moj Gospod in moj Bog, Oče Stvarnik,
Sin Odrešenik, Sveti Duh Posvečevalec,
zahvaljujem se Ti, da si me ustvaril, da si me odrešil,
da si me poklical k veri,
da si me varoval to noč in da me boš varoval ta dan.
Danes ti izročam svojo molitev in ponižne prošnje,
delo, utrujenost, trpljenje in veselje, bolezen in hvaležnost.
Daj, da bom vse, kar počnem,
počel iz ljubezni do Tebe in v skladu s Tvojo voljo.
Daj mi trdnost v moji poklicanosti,
potrpežljivost v trpljenju
in drznost v izpovedovanju vere,
modrost na življenjskih poteh
in ljubezen v odnosih z bližnjimi.
Po svojem neskončnem usmiljenju
odpusti moje grehe
in me varuj vsega hudega.
Amen.
ZAHVALNA MOLITEV BOGU
O Bog Oče, naš Stvarnik,
zahvaljujemo se Ti za naš dom, Zemljo,
za široko nebo in blagoslovljeno sonce, za oceane in potoke,
za visoke hribe in šepetajoči veter, za toplo svetlo Sonce in blagodejni dež,
za drevesa in za zeleno travo v gozdovih ter za vso floro in favno na Zemlji.
Zahvaljujemo se Ti za vse naše čute, s katerimi slišimo pesmi ptic in rast rož,
in da lahko vidimo sijaj polj zasejanih z zlato pšenico za naš kruh in
da okušamo jesenske plodove, da nismo lačni in imamo polne shrambe hrane;
da se hvaležno veselimo vsakega dne, ki si ga naredil Gospod in da pozimi občutimo beli sneg;
da zaznavamo rasti Narave in vonjave spomladanskih cvetov ter šumenje vetra v gozdovih.
Dovoli nam, da se bo vsa ta Božja lepota Stvarstva impresivno razlila v v naše srce;
in odreši nas naše slabovidnosti, ker smo tako slepi, da vsega tega nismo opazili in videli,
saj celo navadno trnasto grmičevje in vse Stvarstvo zagori in se zasveti s Tvojo veliko Slavo.
Odreši nas greha in hudobije na zemlji, da se bomo spreobrnili in bili podobni Jezusu.
Gospod prosim obvarji nas greha, skušnjave, bolezni in okužbe z koronavirusom, ki je še prisoten pri nas.
Prosim Vodi nas in Uči nas, da bomo vedeli kaj je prav v Božjih Očeh in kaj je Božja Volja za vse nas.
Amen.
Bogu Čast in Slava Vekomaj. Zgoraj sta molitvi, da bi dan začeli in nadaljevali vedno s hvaležnostjo in molitvijo k Bogu za vse kar smo in imamo. Vera presega naše človeško dojemanje in vedenje, ker razmišljamo in dojemamo brez Božje Milosti po človeško. To je hvaležnost do Boga, ker nam je poslal Jezusa zato, da je odkupil naše grehe. Je hvaležnost za vse talente in darove, ki nam jih je Bog dal, za ljudi, ki jih poznamo, za lepoto sveta okoli nas. Hvaležnost in ljubezen sta si zelo blizu, sta tesno povezani. Tako smo na najgloblji način poklicani ljubiti Boga in ljubiti druge. Hvaležnost to omogoča. Hvaležnost vodi k ljubezni in ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu. Hvaležnost dobi svojo moč šele, ko jo človek ubesedi in udejani v življenju. Pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da se zlije v besede in v dejanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Hvaležni smo lahko ne glede na osebno počutje in okoliščine. Tudi če hvaležnosti iz različnih razlogov ne pokažemo izrazito, je še vedno pristna. Pomembno je, da nas želja po zahvaljevanju Bogu in ljudem nikoli ne mine. Bogu se lahko zmeraj zahvaljujemo in ga slavimo, saj je naš Bog, Stvarnik, ki nas najbolje pozna; predenj pa gremo taki, kakršni smo, vedno ubogi. Hvaležnost nas odpira Bogu in odpira tudi vrata naši sreči. Mislimo, da smo hvaležna oseba, ker dostikrat izrečemo hvala. Pravzaprav pa resnična hvaležnost presega zgolj zahvaljevanje, ko prejmemo darilo ali ko kdo kaj naredi za nas. Beseda evharistija v grščini (efcharistía oziroma ευχαριστία) pomeni zahvala. Pri vsaki sveti maši po Kristusovem telesu in krvi prejmemo odrešenje. Vsaka maša in vsak naš trenutek Življenja sta torej priložnost, da se zahvalimo za edinstveno Kristusovo žrtev, ki jo je storil Jezus za človeštvo in se na skrivnosten, a resničen način dogaja pri vsaki sveti maši; pri evharistiji smo deležni po Božji Milosti Usmiljenja, Odrešenja in Življenja, če tudi Živimo in Delamo po Evangeliju ter spolnjujemo Božjo Voljo. Mašo pa moramo pravično in pobožno nadaljevati v našem življenju. Sicer bi bili obsojeni na smrt brez Božje Ljubezni in Božjega Usmiljenja ter na osamo brez Boga, ker bi zašli na stranpota. Pred Bogom smo berači in večni dolžniki. On nam je dal življenje, brate in sestre, vse dobrine, Zemljo in Stvarstvo. Še ljubimo lahko samo zato, ker nas je on prvi vzljubil. Ko Boga Ljubimo, Slavimo in se mu Zahvaljujemo, storimo veliko dobrega Zase, saj se mu tako pustimo še globlje ljubiti, saj smo vsi verni in neverni Njegovi Božji Otroci. Bodimo skromni in ponižni v srcu, ko se zahvaljujemo Bogu, ko molimo, delamo, služimo drugim in Ljubimo Boga in Ljudi tako, kot je delal na zemlji z zgledom in ljubeznijo Jezus Učenik in Odrešenik. Amen.
KJER SE NA NASILJE ODGOVORI Z ODPUŠČANJEM……
Vera, čeprav je majhna kakor gorčično zrno, je sposobna premikati gore (glej Mt 17,20). Kolikokrat je moč vere že dopustila izreči besedo odpuščanje, in sicer v človeško nemogočih pogojih! Edinole moč Boga, usmiljenje, lahko zaceli določene rane. Kjer se na nasilje odgovori z odpuščanjem, tam je srce tistega, ki je storil napako, lahko osvojeno z ljubeznijo, ki premaga vsako obliko zla. Tako Bog med žrtvami in krivci vzbuja prave pričevalce in delavce usmiljenja.
http://arhiv.mirenski-grad.si/it/node/4395
JEZUS IN IZSILJEVANJE
Če hočeš, me moreš očistiti … Stavek je slišati lahko zelo pozitivno. V njem lahko odkrivamo globoko vero gobavca. Vendar razplet ne kaže ravno na vero. Zakaj? Kaj pa je vera? Najprej globoko spoštovanje Boga in vsega, kar nam sporoča in naroča. Kaj pa je naredil gobavec? Vse drugače od tega, kar mu Jezus naroča. Namesto da bi šel k duhovniku in od njega dobil potrdilo, da je zdrav, da je ponovno vključen v družbo, se samovoljno okliče za čistega in brez dovoljenja hodi med zdravimi. Poleg te samovolje je še druga samovolja: namesto molka, kričeče razglašanje, da je ozdravljen. Po vsem tem lahko ugotovimo, da ni šlo za globoko vero, ampak za čisto izsiljevanje, lahko bi rekli celo za zlorabo zaupanja.
Ali smo to takoj opazili? Ali nam je očitno, da je takšno početje zloraba, nedopustno izsiljevanje? Zdi se, da bi raje opravičili gobavca in mu pripisali navdušenje ter s tem prikrili neodgovornost. Mar s tem ne želimo prikriti predvsem našo neodgovornosti? Mogoče prav zato, ker se podobno dogaja tudi nam.
http://arhiv.mirenski-grad.si/it/node/437
Božja beseda nas odrešuje
DNEVNA BOŽJA BESEDA na: https://hozana.si/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
POVEŽIMO SE V MOLITVAH ZA DRUŽINO:
Sveti Troedini Bog, ti si Ljubezen.
Slavimo te in hvalimo,
ker si ustvaril družino,
da se tvoja ljubezen po njej
uresničuje in razširja.
V času, ko se želi
razvrednoditi družino,
materinstvo in očetovstvo,
se milostno ozri na nas,
da bomo uresničevali tvoj načrt
Ljubezni.
Prosimo te, da bi se kristjani
z molitvijo, zgledom in javno besedo
pogumno zavzeli za vrednoto družine
ter jo posredovali našim mladim.
Naše družine,
naš narod in naše voditelje
izročamo v varstvo Matere Marije,
svetega Jožefa in drugih zavetnikov
družine.
Stvarnik družine,
sprejmi naše prošnje in jih usliši
po Kristusu, našem Gospodu.
Amen
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!