Članki za dušo

15.132 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   29. septembra, 2022 at 18:05

   Nadaljevanje: Verujem v vstajenje mesa in večno življenje, Paul O’Callaghan

   KRŠČANSKI POMEN SMRTI

   Vprašanje človekove smrti je mogoče razumeti le v luči Kristusovega vstajenja. Smrt, izguba človeškega življenja, dejansko nastopa kot največje zlo v naravnem redu ravno zato, ker je nekaj dokončnega, kar bo popolnoma premagano šele, ko bo Bog v Kristusu obudil vse ljudi.

   Po eni strani je smrt naravna v smislu, da se duša lahko loči od telesa. S tega zornega kota smrt označuje konec zemeljske poti. Po smrti človek ne more več delati zaslužnih ali nezaslužnih dejanj. »Človekova življenjska odločitev je s smrtjo dokončna.«[4] Kasneje ne bo več možnosti za kesanje. Takoj po smrti gre v nebesa, v pekel ali v vice. Da bi se to zgodilo, obstaja nekaj, kar je Cerkev poimenovala posebna sodba (prim. Katekizem, 1021-1022). Dejstvo, da smrt predstavlja konec preizkusnega obdobja, človeku pomaga, da prav usmerja svoje življenje, da izkoristi svoj čas in ostale talente, da ravna pošteno, da se iztroši v služenju drugim.

   Po drugi strani Sveto pismo uči, da je smrt vstopila v svet zaradi izvirnega greha (prim. 1 Mz 3,17-19; Mdr 1,13-14; 2,23-24; Rim 5,12; 6,23; Jak 1,15; Katekizem, 1007). V tem pomenu je treba v njej videti kazen za greh: človek, ki je hotel živeti mimo Boga, mora kot sad svoje oddaljitve sprejeti razklanost odnosa do družbe in do samega sebe. Toda Kristus je sprejel smrt »v dejanju popolne in svobodne podreditve volji svojega Očeta« (Katekizem, 1009). S svojo pokorščino je premagal smrt in človeštvu pridobil odrešenje. Za nekoga, ki po krstu živi v Kristusu, je smrt še vedno boleča in mu zbuja odpor, vendar to ni več živ spomin na greh, marveč dragocena priložnost, ki mu omogoča, da soodrešuje s Kristusom preko mrtvičenja in izročanja samega sebe drugim. »Če smo z njim umrli, bomo z njim tudi zaživeli« (2 Tim 2,11). Torej »zaradi Kristusa ima krščanska smrt pozitiven smisel« (Katekizem, 1010).

   Odlomek iz prispevka

   Celoten prispevek na: https://opusdei.org/sl-si/article/vecno-zivljenje/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Hvala says:

   29. septembra, 2022 at 17:49

   KRALJ DAVID JE SPOZNAL, DA JE BOG VSE, DA BREZ NJEGA NE MORE NIČESAR. TUDI KO SO DAVIDA PREKLINJALI JE REKEL:

   “Naj tako preklinja, kajti, če mu je Gospod rekel: “Prekolni Davida!” Kdo bo rekel Bogu: “Zakaj to delaš?”

   David in Šimí

   5 Ko je kralj David prišel do Bahuríma, glej, je prišel od tam mož iz rodbine Savlove hiše, Gerájev sin, po imenu Šimí; medtem ko je hodil, je ves čas preklinjal. 6 Lučal je kamenje na Davida in na vse služabnike kralja Davida, kljub temu da so bili na njegovi desni in levi vse ljudstvo in vsi veljaki. 7 Tako je Šimí preklinjajoč govoril: »Izgini! Izgini, krvoločnež in ničvrednež! 8 Gospod je obrnil proti tebi vso kri Savlove hiše, namesto katerega si postal kralj. Gospod je dal kraljestvo v roko tvojemu sinu Absalomu, tebe, glej, pa je zadela nesreča, ker si krvoločnež.«
   9 Cerújin sin Abišáj je rekel kralju: »Zakaj ta mrtvi pes preklinja mojega gospoda kralja? Naj grem tja in mu odsekam glavo.« 10 Kralj pa je rekel: »Kaj imam z vama, Cerújina sinova? Naj tako preklinja, kajti če mu je Gospod rekel: ›Prekolni Davida!‹ kdo mu bo rekel: ›Zakaj to delaš?‹« (2 Sam16,5-10)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2+Sam+16%2C5-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Odgovori
3. Hvala says:

   29. septembra, 2022 at 17:22

   ČLOVEK IMA MODROST, ČE PROSI BOGA , DA MU JO DA

   Salomon si je izprosil pri Bogu modrost. Bog mu tako modrost, da ga je cel svet občudoval.

   VSE KAR ČLOVEK POTREBUJE NA TEM SVETU DA OPRAVI SVOJO NALOGO DOBI LAHKO PRI BOGU!

   BOG ČLOVEKA UČI, MU DAJE SVETEGA DUHA, MODROST, MU KAŽE POTA, KI SO NAJBOLJ PRIMERNA ZA HOJO, MU DAJE NASVETE itd…

   Odgovori
4. janez says:

   29. septembra, 2022 at 17:13

   SMISEL ŽIVLJENJA JE PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAS
   Smisel življenja je v tem, da se ponovno med nami vsemi vzpostavi Božje kraljestvo Usmiljenja, Dobrote, Ljubezni, Sočutja in medsebojne Pomoči na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Bog prihaja med nas. Bog je prišel na svet zato, da nas odreši in da nam pomaga. Čeprav se morda zdi, da danes prevladuje nasilje v svetu, kjer divjajo vojne in so nemiri, je resnica ta, da bolj ko deluje in je močnejša sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni bolj učinkovita je, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča Božja Ljubezen in Milost za vse ljudi.

   Ker vsi potrebujemo Božji Mir in Božjo Ljubezen. To velja tudi za ateiste, ki pravijo da ne verujejo. Morda pa pravično Živijo in so Dobri in Usmiljeni ter Pomagajo, ko je treba! Zato bodimo sočutni in strpni ter ne sodimo prenaglo! Zakaj Bog Ljubi vse ljudi brez izjem, saj drugače ne more. Vsi ljudje smo Njegovi Božji Otroci! Pomaga nam in nam odpušča, ko ga prosimo. Uči nas, da smo dobri in ljubeči med seboj. Da si pomagamo in služimo drug drugemu. Vabi nas vse, da pridemo k Njemu, ki je Naš Oče. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku LJUBEZEN. Božje kraljestvo je tam, kjer se ljudje ljubijo, si pomagajo in živijo po Evangeliju in spolnjujejo Božjo Voljo. Boga pa ni tam, kjer se ljudje sovražijo in delajo hudobijo med seboj. Sveti Duh, ti, ki si luč in Tolažnik, pridi in vodi mojo in našo današnjo molitev. Daj mi spoznati lepoto in globočino Božje ljubezni. V srce mi vlij Božji mir in mi ga pomagaj širiti okrog sebe. »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci.« (Mt 5,9) Pomagaj nam Gospod, da bomo vedno prinašali kot apostoli in misijonarji med ljudi v svojo okolje Luč Odrešitve, Ljubezni in Usmiljenja med ljudi in bili dobri ljudje in dobri kristjani ter prispevali k boljšemu svetu! Naj vedno spolnjujem Tvojo Voljo in ne svojo človeško voljo. Naj v Tišini in Miru ter Molitvi oziroma ko delam, prisluhnem Božji Govorici da bom vedel kaj hoče Bog od mene!

   Poglavitna dolžnost kristjana ni v tem, da je popoln, niti ni v tem, da reši vse probleme ali uspe v vsem, temveč da je v miru, spokojen, da je dober, usmiljen, da rad zastonj daje drugim kar je zastonj prejel od Boga in da ima rad druge ljudi in da rad samaritansko pomaga. Ko pomagamo drugim pomagamo sebi in smo podobni Jezusu. »Pravzaprav je naša edina moralna dolžnost, da si spet izborimo prostranstvo notranjega miru in nenehno poglabljamo svoj mir, da bo lahko iz nas prehajal tudi na druge. Ko bo v ljudeh več sočutja, strpnosti, ljubeznivosti, dobrote in notranjega miru, bo začelo plahneti tudi razburjenje v zunanjem svetu.« Bolj kot je svet v krizi, bolj je pomembno, da je naše srce v miru«. Če je naše srce polno miru in zaupanja, se bomo naslonili na Gospoda in lahko bomo našli prave odgovore na svoje težave. Poiskali bom o odgovore na naša iskanja in probleme, ki nas stiskajo. Na vprašanja, s katerimi bomo soočeni, bomo našli konstruktivne odgovore, naše odločitve bo vodila ljubezen in modrost, ki prihaja iz Boga. Ko prosimo in molimo, in je to v skladu z Božjo Voljo Ljubezni in Dobrote, nam bo Bog poslal Duha Tolažnika, da nam pomaga in nas navdihne in privzdigne, da bomo skupaj z Njim delovno in aktivno rešili probleme, preizkušnje in težave. Če pa pasivno in nemočno dopustimo, da v našem srcu ni Vere v Boga, da v srcu prevladata nemir in strah, egocentrizem in egoizem, kjer ni prostora za Boga, močno tvegamo, da se bomo na dogodke, ki jih živimo, odzvali slabo: z begom, agresijo, zaprtostjo, nasiljem, z otopelostjo in brezvoljnostjo. Ničesar ne bomo želeli spremeniti in pokreniti zase ker bomo nemočno obtičali in ne bomo verjeli, da se nič ne da storiti, čeprav je Jezus pri nas in v nas. Če bomo prizadeti in impulzivni pa bomo brez Božjega Vodstva sprejeli prenagljene odločitve, ki ne bodo prinesle nikakršne rešitve, nasprotno, celo okrepile bodo slabo, namesto da bi ga ošibile. »V mirovanju in zaupanju v Boga ter v molitvi in pravičnem Življenju je vaša moč.« V Veri v Jezusa in v dejavni Molitvi in Prošnji za Pomoč in Usmiljenje je naša Rešitev in Odrešitev, ki nam bo pomagala, da se bo spet vse uredilo. Bog nam je dal pamet, talente, zmožnosti in moč, da v molitvi, z Božjim Vodstvom in Božjim Blagoslovom ukrepamo in naredimo tisto, kar je treba. Prosimo Boga za Poduk in Vodstvo! Brez Boga pa ne moremo sami storiti iz svojih človeških Moči NIČ. Še las nam ne zraste na glavi brez Boga. BOG nam je dal svobodno Voljo, vendar je prav, da spoznamo in uresničujemo Božjo Voljo. Da smo podobni Jezusu. V Bogu premoremo vse, ki nam daje MOČ. Ljubite Boga in Ljudi in se mu zahvaljujte, ker dejavna in nesebična Ljubezen je Najvišja Božja Zapoved!

   Molitev
   Izročimo se Mariji, Kraljici miru: Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Blagoslovi in varuje naj nas vsemogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Amen.

   Emanuel, Jacques Phillipe

   Odgovori
5. Hvala says:

   29. septembra, 2022 at 17:07

   VELIKOKRAT OMENJAMO SVETNIKE, LEPO JE TO

   KAJ JE ZNAČILNO ZA SVETNIKE? SVETNIKI SO SE SPUSTILI V BOŽJE ROKE, PREPUSTILI SO SE BOGU, DA JIH PREOBLIKUJE, NISO SE UPIRALI IN DELALI PO SVOJI VOLJI , REKLI SO-ZGODI SE TVOJA VOLJA O BOG. TAKO JE REKLA TUDI SVETA MARIJA!

   BILI SO ORODJE V ROKAH BOGA. PREKO NJIH JE BOG IZVAJAL NAČRT NA ZEMLJI.

   TUDI DANES BOG IZVAJA NAČRT PREKO LJUDI. ZA POSEBNE NALOGE IZBERE LJUDI, KI SO SPOSOBNI TRPETI, KI SE NE UPIRAJO IN Z VESELJEM SLUŽIJO KOT ORODJE V NJEGOVIH ROKAH.

   SVETNIK JE LAHKO VSAK ČLOVEK, KI SE PREPUSTI BOGU. BOG BO SAM IZVEDEL NAČRT IN GA PELJAL PO POTI SVETOSTI. NIČESAR NE BO SAM ISKAL. VEDNO SE BO ZANESEL NA BOGA IN POGUMNO BO ŠEL Z BOŽJO POMOČJO SKOZI VSE STISKE.

   NE BO SE BAL SRAMOTENJA LJUDI, NE BO SE BAL PREGANJA LJUDI, KAJTI LJUDJE, KI SO NAPOLNJENII S SVETIM DUHOM , NIMAJO STRAHU V SEBI.

   Odgovori
6. Miro says:

   29. septembra, 2022 at 16:39

   MISEL O SVETI EVHARISTIJI

   NE RECITE, DA STE GREŠNIKI IN DA SI ZATO NE UPATE PRISTOPITI K SVETEMU OBHAJILU!
   BILO BI TAKO, KOT ČE BI REKLI, DA STE PREVEČ BOLNI IN DA ZATO NOČETE NE ZDRAVNIKOV
   NE ZDRAVIL.

   (sv. Janez Marija Vianney)

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     29. septembra, 2022 at 16:42

     Svetniki nas vedno znova presenečajo. Bogu hvala zanje, saj so za vse ljudi močni svetilniki na poti k Bogu!

     Odgovori
7. Miro says:

   29. septembra, 2022 at 16:35

   GRESTE K MAŠI, NE PA K OBHAJILU? ZAKAJ? (Aleteia)

   Piše: Michal Lubowicki

   OBHAJILO LAHKO PREJMEMO TUDI TAKRAT, KO JE NAŠA VEST OBREMENJENA Z MALIMI NELEPIMI RAVNANJI, T. I. LAHKIMI GREHI. ŠE VEČ! EVHARISTIJA TE GREHE IZBRIŠE

   V Evangeliju Jezus jasno pove: “Če ne jeste mesa Sina Človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.” (Jn 6,53). To ni nikakršno pretiravanje. Tu gre za življenje! Sami, celo ob največjem naporu, v sebi ne bomo ustvarili Božjega življenja. Edini način je, da ga prejmemo od Njega, z uživanjem Njegovega telesa. Zakaj se torej tako pogosto odpovemo prejemanju obhajila?

   DVE OSEBI PRI OBHAJILU

   Krstno bogoslužje dveh otrok. V cerkvi družina, prijatelji, okrog 30 ljudi. Krst je po maši, vendar ponudim možnost, da prejmejo sveto obhajilo. Gospodovo telo vzamem iz tabernaklja, stopim pred oltar in čakam. Pristopita dve osebi. Babica in eden izmed botrov, nihče drug. Kaj pa ostali?

   Starši otrok so v takem položaju, da ne morejo prejeti obhajila, razumem. Toda preostali? Tudi nekaj prek dvajset drugih ne more pristopiti k obhajilu? Nočejo? Ne čutijo potrebe? To ni osamljen primer.

   NE RAZUMEMO EVHARISTIJE

   Nekateri pravijo: “Ne čutim potrebe.” Toda če nekdo tako misli, to pomeni, da sploh ne razume evharistije. Ni mogoče, da resnično veš in veruješ, da je to On, hkrati pa te ne zanima. Veliko bolj pogosto tisti “ne čutim potrebe” prikriva našo nepripravljenost stopiti na pot spreobrnjenja ali preprosto pristopiti k spovedi, ki se je bojimo. Takrat si je lažje reči: “Ne čutim potrebe. Ko jo bom začutil, bom glede tega nekaj ukrenil.” Na žalost tako pogosto izgleda začetek dolgoletnega izogibanja zakramentom.
   Nisem vreden

   Včasih pa je razlog popolnoma drugačen. V mnogih izmed nas obstaja prepričanje, da moramo biti za prejem Najsvetejšega popolnoma brez krivde. In ker smo redko v tako idealnem stanju (običajno največ 15 minut po spovedi), se bojimo, da bomo zagrešili bogoskrunstvo. K obhajilu pogosto ne pristopimo, ker nismo prepričani, ali smemo.

   Tu ne gre za situacije, ko resnično dvomimo, ali naši grehi sodijo v kategorijo “lahkih” ali “težkih”. V takem primeru nas prava pot do oltarja res vodi prek spovednice. Toda pogosto se lahko srečamo z razmišljanjem: Nisem vreden. Moje srce ni idealno čisto, torej ne morem prejeti Jezusa v evharistiji. Ta pristop k svetemu obhajilu ima na žalost dolgo in trdo življenje, kot vsak pogled, ki temelji na resničnih predpostavkah, iz katerih izpelje pobožno zveneče, toda napačne zaključke.

   AMPAK RECI LE BESEDO …

   Resnica je, da v evharistiji prejmemo absolutno svetega Boga. Resnica je tudi to, da v primerjavi z Njim nihče izmed nas ni dovolj svet in čist. Nihče izmed nas ga ni vreden. To pri vsaki maši ponavljamo tik pred obhajilom: “Gospod, nisem vreden, da prideš k meni.” Toda pravimo tudi: “Reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.” Katera je ta beseda? “Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.” (Mr 2,17)

   NE NAGRADA, TEMVEČ ZDRAVILO

   Obhajilo ni nagrada za vzorno vedenje, temveč zdravilo za slabo. Svetost ni prepustnica do zakramentov, temveč so zakramenti pot do svetosti. Obhajilo lahko prejmemo tudi takrat, ko je naša vest obremenjena z malimi prestopki, t. i. lahkimi grehi. Še več! Evharistija, v kateri v celoti sodelujemo, ko prejemamo sveto obhajilo, te grehe odvzema.

   In to ni neka pobožno-liberalna zgodba, temveč cerkveni nauk, zapisan v Katekizmu: Evharistija krepi ljubezen, poživljena ljubezen pa izbriše male grehe. Jasno je, da se jih je treba pozneje izpovedati tudi v zakramentu sprave, toda dejansko odpuščanje doživimo že pri evharistiji, če ta resnično poživi našo ljubezen do Boga in ljudi.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2020/10/10/greste-k-masi-ne-pa-k-obhajilu-zakaj/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Hvala says:

   29. septembra, 2022 at 16:30

   JEZUSOVO ŽIVLJENJE NAM JE NAJBOLJ VZVIŠEN PRIMER ZA TO, DA JE TO, KAR VIDIMO KOT OVIRO, LAHKO SREDSTVO .

   Farizeji so zavračali Jezusa. Želeli so ga onemogočiti, da nastopa kot Mesija, a so ga ravno s tem svojim nasprotovanjem in pozneje tudi s sodelovanjem pri njegovi usmrtitvi , pripeljali do cilja.

   TISTI, KI SO GA PRIBILI NA KRIŽ, NISO SLUTILI, DA OPRAVLJAJO BOŽJE DELO.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
   V BOŽJIH ROKAH NAŠI SOVRAŽNIKI POSTANEJO TISTI, KI NAM NAJVEČ KORISTIJO.

   BOG UPORABLJA TRPLJENJE, DA BI POGLOBIL NAŠ MIR IN GA NAREDIL NEODVISNEGA OD ZUNANJIH OKOLIŠČIN. NAŠI SOVRAŽNIKI POSTANEJO NAŠI PRIJATELJI.

   VSI LJUDJE NA NEK NAČIN SLUŽIJO BOGU.

   IRONIJA USODE ALI NATANČNEJE BOŽJI HUMOR JE RAVNO V TEM, DA BOGU VČASIH NAJBOLJ POMAGAJO TISTI, KI POSKUŠAJO DELATI PROTI NJEMU.
   ———————————————————————————————————————————————————

   V ŽIVLJENJEPISIH MNOGIH SVETNIKOV BEREMO O NAPORNEM ALI POPOLNOMA ZLOBNEM ČLOVEKU, KI JE POSKRBEL ZA PREGANJANJE, KI JE POTREBNO, DA BI NEKDO POSTAL SVETNIK.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   TODA NEBESA SO PREŽETA Z UNIVERZALNO, VSESPLOŠNO HVALEŽNOSTJO. TAM JE ČLOVEK HVALEŽEN VSEM, KI SO BILI NA ZEMLJI POLNI LJUBEZNI DO NAS, PA TUDI TISTIM, KI SO BILI NAŠI MUČITELJI IN NAPADALVI.

   VSI SO PROSTOVOLJNO ALI PROTI SVOJI VOLJI PRISPEVALI K URESNIČITVI BOŽJEGA NAČRTA.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   Problemi, katerih nas Jezus najprej želi osvoboditi so problemi, zaradi katerih se VRTIMO OKOLI SEBE (Iz knjige-Moje življenje je v tvojih rokah-Wifrid Stinissen
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   Ja, res je, ČLOVEK IZGUBLJA, KO SE ŽELI REŠITI HUDOBNIH LJUDI OKOLI SEBE, VENDAR BOG IMA SVOJ NAČRT.

   Svetnica Favstina Koowalska je pisala v Dnevniku o ljudeh, ki so JI VSAK DAN NASPROTOVALI, JO ZANIČEVALI, ZMERJALI, itd..

   DA JE DOSEGLA SVETOST, JE MORALA SVOJO ŽIVLJENJSKO POT PREHODITI, PO NAČRTU BOGA.

   POVEJTE, KAKO PA NAJ BI DRUGAČE POSTALA SVETNICA, ČE NE BI TRPELA?

   Vsi ljudje, ki so jo zaničevali, zmerjali, se norčevali itd..SO PO BOŽJEM NAČRTU FAVSTINI POMAGALI, DA JE POSTALA SVETNICA.

   BOG deli milosti po prestanem trpljenju. TUDI GLOBOK MIR, KI GA SVET NE MORE DATI, DAJE GOSPOD PO TRPLJENJU, KI GA ČLOVEK NOSI VSAK DAN.

   JEZUS JE NAŠ VZOR V ŽIVLJENJU. Ko je bil na križu bi lahko POKLICAL ANGELE DA GA REŠIJO, LAHKO BI TUDI ODKLONIL TRPLJENJE, VENDAR JE MOLIL K OČETU, IN OČE MU JE POSLAL ANGELA, KI GA JE KREPČAL.

   Tako moramo tudi mi NAJPREJ MOLITI K OČETU ZA REŠITEV STISKE, S TEM DA DODAMO NAJ SE ZGODI BOŽJA VOLJA.

   Nebeški oče bo poslal Angela, ki nas bo krepčal ali pa človeka, ki ga bo On določil za pomoč ali svetovanje- ob Gospodovem času.

   Odgovori
   • Hvala says:

     29. septembra, 2022 at 16:52

     Včasih ljudje govorijo , kako napada hudobec ljudi. Ja, res napada, VENDAR KAJ TI BO HUDOBEC?

     Satan je USTVARJENO BITJE kot človek. Brez dovoljenja Boga ne more ničesar, tako tudi človek ne more ničesar škoditi drugemu brez dovoljenja Boga. ALFA IN OMEGA JE BOG IN NIHČE DRUG!

     JEZUS SE JE ZA NAS DAROVAL V CELOTI, ZATO SE MU TUDI MI IZROČIMO V CELOTI.

     Odgovori
9. janez says:

   29. septembra, 2022 at 13:37

   MOLIMO K BOGU. POGLOBIMO SE V MOLITEV MIRNO, GOREČE IN V TIŠINI!
   Različne znanosti ugotavljajo, da je korenina vseh bolezni stres ali strah. Hiter ritem življenja, vpetost v službo in pehanje za vsakdanji kos kruha, izkoriščanje družbenega sistema, ki temelji na ekonomizmu, vse večja nebogljenost v medsebojnih odnosih in ne obvladanje umetnosti dobre komunikacije, pritiski s strani medijev in umetno prebujen strah zase in še in še. Vse to nam lahko jemlje sapo in veselje do življenja. Pozabimo na lepoto, hvaležnost, zastonjskost, pozornost, nežnost, dobrohotnost. Pravimo, da se naše notranje jedro izprazni. Doživljamo se kot ujetniki praznine, neprijetne tišine in dolgočasja. Navadili smo se na hrup raznih medijev. Tišina nas boli in moti. Ropot medijev, podob in splošna duhovna onesnaženost so postali naš bivalni prostor. Namesto raja, živimo vsakdanji pekel. Zaradi hitrosti se ne moremo več ujeti, se zavedati svojega srca in sebe, kaj šele drugih. Vztrajanje v odnosih se nam zdi vse težje in neizvedljivo. Poslušanje sebe in drugega je pravi izziv, ki se ga ne upamo vsak dan lotiti. Če čakamo na počitnice se lahko zgodi, da bo vsega preveč naenkrat in ne bomo zmogli. Številni se zaradi tega najbolj bojimo skupnih počitnic z najbližjimi. Ne želimo si več resničnega stika s seboj, niti z bližnjimi, kaj šele z naravo in vso lepoto, sredi katere vsak dan odpremo svoje oči, potem, ko nas Stvarnik ponoči obnovi in nam povrne moči. Duhovni odmik v tišini je nova priložnost, ki si jo podarimo za lepše in bolj pristno življenje. Ne gre za beg, ampak za približevanje Zakladu iz katerega lahko živimo svojo stresno vsakdanjost. Ali hočem? Morda še ne letos? Morda še ne sedaj? Ali me mora res še bolj stisniti v kot in mi podreti še nekaj odnosov, me zapreti v še nekaj dodatnih depresij in stisk? Tihi spremljevalec mojega življenja me spoštljivo pričakuje, da bi me okrepil. Lahko mu dam priložnost. Duhovni odmik v tišini je ponujena roka za korak naprej v skrito kamrico, kjer me greje Sonce, ki ga nihče ne more ugasniti. Povezuje me z menoj in z vsemi ter vsem kar živim. Kaj se mi zdi? Ali hočem?

   Pater jezuit dr. Vili Lovše živi in deluje v Radljah ob Dravi na Koroškem. Že objavljeno.

   JAZ V TEBI, TI V MENI GOSPOD JEZUS
   Gospod Jezus zahvaljujem se Ti,
   da sem v Tebi in ti v Meni in na nikoli nisem sam.
   Tudi ko sem žalosten, osamljen, brezposeln, bolehen, zapuščen si vedno Ti ob meni in v meni.
   Pošiljaš mi tiho duhovno Tolažbo in me opogumljaš, da Upam in Verjem Vate.
   V Tvojem imenu in po Tvoji Milosti se odrekam vsem slabim mislim,
   vsem dvomom, jezi, vsem prenagljenim besedam in nespametnim dejanjem današnjega dne,
   vsemu kar me zapira v moj mali in sebični prividni, lažni materialni svet in kjer ne domuje pravi jaz.
   Prosim te, usmeri mojo srčno pozornost, mojo pridno delavnost in mojo človeško pamet
   in vse moje bitje Nate in mi Pomagaj, da Te Najdem.
   Sveti Duh odpri moje srce in čute,
   da bom lahko sprejel Njega,
   ki je Beseda, ki jo bom bral.
   Oče prosim pomagaj mi, da bom občutljiv za človeško stisko in bolečino in ljudem rad pomagal.
   Jezus, naš Gospod, prosim te,
   da te še globlje notranje spoznam in vzljubim,
   kot svojega Odrešenika in Gospoda.
   Prosim te, vzemi me s seboj
   na pot svoje dobrote in svojega usmiljenja2
   in v Božji Mir in Božjo Ljubezen,
   da bom tja z Evangeljsko Lučjo Jezusa Odrešenika vabil vse svoje brate in sestre, vse bolne, uboge in trpeče,
   ki Te iščejo in kličejo Gospod, da jim pomagaj!.
   Naj bom do ubogih kot Usmiljeni Samaritan in kot Ljubeča Mati Terezija ter jim služim v molitvi, brez besed.
   Naj bom vedno na strani Rešitev in ne na strani problemov, naj Prinašam LUČ v TEMO!
   To te prosim po priprošnji Jezusove Matere Marije, svetega Jožefa varuha Cerkve,
   vseh vernikov, vseh bolnih in trpečih, vseh žalostnih in obnemoglih,
   ki ji Jezus nikoli ne odreče prošnje za nas grešnike,
   da bi vsi našli Božje Usmiljenje in Božji Mir ter Božjo Ljubezen po Njegovi Dobroti in Ljubezni do vseh Nas.
   Naj nam Gospod daruje kar ga prosimo in da bi k nam prišlo Božje kraljestvo Ljubezni in Miru! Amen.

   Pater dr. Viljem Lovše, živi in deluje v Radljah ob Dravi. Že objavljeno.

   Psalm 135,14: Zakaj GOSPOD bo sodil svoje ljudstvo, nad svojimi služabniki bo imel sočutje.

   Prosimo Gospod Bog usliši naše goreče prošnje in molitve, ko ljudje pri nas in v svetu obolevajo zaradi koronavirusa,
   da bi bili zdravi, da se ne bi okužili z koronavirusom, da bi bolni ozdraveli in da bi se po Tvoji Milosti vse prav Uredilo! Prosimo Te Gospod tudi za Mir na svetu, da bi potihnilo orožje in prenehalo sovraštvo med narodi!

   Odgovori
10. Miro says:

    29. septembra, 2022 at 8:53

    MISEL O SVETI EVHARISTIJI

    »KO JE JEZUS HOTEL IZPOLNITI OBLJUBO, KI JO JE DAL APOSTOLOM, DA BO OSTAL
    Z LJUDMI DO SVOJEGA POSLEDNJEGA PRIHODA, JE SKLENIL, DA BO OSTAL Z NJIMI V
    NAJBOLJ NENAVADNI IN NAJBOLJ TEMNI SKRIVNOSTI: V EVHARISTIČNIH PODOBAH.«

    (Blaise Pascal)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori