Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.130 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK O ZASTONJSKI RAZSEŽNOSTI BOŽJE LJUBEZNI

    ČLOVEŠKA IZKUŠNJA BITI SIN ALI HČI NAM DAJE, DA ODKRIVAMO NAJBOLJ
    ZASTONJSKO RAZSEŽNOST LJUBEZNI, KI NAS NIKDAR NE NEHA PRESENEČATI.
    JE LEPOTA TEGA, DA SMO BILI NAJPREJ SAMI LJUBLJENI: OTROCI SO LJUBLJENI,
    ŠE PREDEN PRIDEJO NA SVET. KOLIKOKRAT NA TRGU SREČAM MATERE, KI MI
    POKAŽEJO TREBUH IN ME PROSIJO ZA BLAGOSLOV … TI OTROCI SO LJUBLJENI ŽE
    PRED PRIHODOM NA SVET. TO JE ZASTONJSKOST, TO JE LJUBEZEN; LJUBLJENI SO
    ŽE PRED ROJSTVOM, TAKŠNA JE BOŽJA LJUBEZEN.

    Misel papeža Frančiška (11. februar 2015)

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    MOLIMO ZA DRUŽINE:

    Bog Oče,
    od tebe prihaja vsako očetovstvo
    v nebesih in na zemlji,
    ti si Ljubezen in Življenje;
    daj, da bo vsaka človeška družina na zemlji
    s pomočjo tvojega Sina Jezusa Kristusa,
    rojenega iz Žene in Svetega Duha,
    studenca božje milosti,
    postala pravo svetišče življenja in ljubezni
    za rodove, ki se vedno obnavljajo.
    Tvoja milost naj vodi zakonce,
    da bodo mislili in delali
    za blagor svojih družin in vseh družin na svetu.
    Daj, da bodo mladi v družini našli trdno oporo
    za svojo plemenitost in rast v resnici in ljubezni.
    Daj, da bo ljubezen,
    utrjena z zakramentom svetega zakona,
    premagala slabosti in krize,
    skozi katere morajo včasih naše družine.
    Daj, končno, te prosimo,
    po posredovanju svete nazareške družine,
    da bo Cerkev med vsemi narodi sveta
    uspešno opravljala svoje poslanstvo
    v družini in po njej.
    Vse to prosimo iz srca tebe,
    ki si Življenje, Resnica in Ljubezen
    v edinosti s Svetim Duhom. Amen

    Molitev sv. Janeza Pavla II.

  3. Miro says:

    GOD SV. TEREZIJE DETETA JEZUSA, CERKVENE UČITELJICE

    V KATOLIŠKI CERKVI GODOVNI DAN KARMELIČANKE SV. TEREZIJE DETETA JEZUSA IN PRESVETEGA OBLIČJA IZ LISIEUXA, TUDI CERKVENE UČITELJICE IN ZAVETNICE MISIJONOV, OBHAJAMO 1. OKTOBRA.

    ŽIVLJENJEPIS

    Terezija Deteta Jezusa iz Lisieuxa se je rodila 2. januarja 1873 v francoskem mestu Alençon kot Terezija Marija Frančiška Martin. Ko je bila Terezija stara štiri leta, ji je umrla mati. Ovdoveli oče se je leta 1877 s petimi hčerami preselil v Lisieux, kjer je skupaj s sestro Celino obiskovala šolo pri benediktinkah. V starosti 16 let je vstopila h karmeličankam, kamor sta pred njo že odšli njeni dve starejši sestri Pavlina in Marija, za njo pa še Celina, ki je dotlej skrbela za ostarelega očeta. Ko je bila za predstojnico izvoljena njena starejša sestra, mati Agneza Jezusova, je Terezijo določila za pomočnico učiteljice novink. Iz tega obdobja je ohranjenih nekaj njenih pesmi in dragoceni napotki za vzgojo, ki so jih zapisale njene novinke. Leta 1895 ji je predstojnica naročila, naj zapiše svoje spomine iz otroških let. Naslednje leto je prednici izročila rokopis svojih zapiskov, ki so ohranjeni kot prvi del Avtobiografskih spisov (Povest duše). Pozneje je bilo tem zapiskom dodano še pismo iz leta 1896 sestri Mariji Presvetega Srca, njeni najstarejši rodni sestri, nadaljevanje spominov na otroštvo in opis življenja v skupnosti karmeličank. Spisi so bili štirideset let po Terezijini smrti prevedeni v 38 jezikov in so tudi v slovenščini izšli v več izdajah. Od 6. aprila 1896 dalje je prednica zbirala in zapisovala različne Terezijine besede in stavke, ki so leta 1926 izšli pod naslovom Novissima verba (Zadnji pogovori). Svetnico predstavijo v njeni pristnosti. Terezija Deteta Jezusa je umrla 30. septembra 1897. Za blaženo je bila razglašena leta 1923, za svetnico pa dve leti pozneje 17. maja 1925. Papež Pij XI. (1922–1939) jo je skupaj s sv. Frančiškom Ksaverijem (1506–1552) razglasil sozavetnico misijonov. Na misijonsko nedeljo, 19. oktobra 1997 jo je blaženi papež Janez Pavel II. (1978–2005) razglasil tudi za cerkveno učiteljico. Njen god obhajamo 1. oktobra.

    DUHOVNOST IN POMEN OSEBNOSTI

    Terezija je učiteljica notranje celovitosti in pristne izkušnje Boga, ki se razodeva v občestvu in služenju. Njena duhovnost uči, kako stopati v živ stik z Božjo besedo, saj v svoji avtobiografiji nenehno izhaja iz te osnove. Izrazita je Terezijina cerkvenostna naravnanost, saj je svoje življenje živela s Cerkvijo in za Cerkev. V njej je hotela zaobjeti vse možne poklice, oznanjati evangelij v najbolj oddaljenih kotičkih zemlje, nazadnje pa je ob premišljevanju 12. in 13. poglavja Prvega pisma Korinčanom odkrila svoj poklic in poslanstvo v njej: »Moj poklic je ljubezen!« To je tudi njeno sporočilo za krščansko duhovnost tretjega tisočletja.

    CERKVENA UČITELJICA

    Naslov cerkvenega učitelja ali učiteljice Katoliška Cerkev podeljuje osebam, katerih življenje in delo odraža posebne darove, ki osvetljujejo katoliški nauk bodisi po zvestobi, razširjenosti ali teološki prodornosti. Mnogi cerkveni učitelji se odlikujejo po mističnih ali teoloških spisih, drugi po svojih literarnih delih v obliki knjig ali pisem. Naslov cerkvenega učitelja podeljujeta bodisi papež, bodisi vesoljni cerkveni zbor. Naslov cerkvenega učitelja ima v Cerkvi trenutno triintrideset osebnosti.

    Blaženi papež Janez Pavel II. je ob sklepu svetovnega dneva mladih v Parizu leta 1997 napovedal, da bo Terezijo iz Lisieuxa razglasil za cerkveno učiteljico. Opisal jo je kot osebo, ki je znala izkazati ljubezen do bližnjega v navadnih stvareh vsakdanjega življenja. Njen poklic v Cerkvi je bila ljubezen. Stopala je po mali poti otroka, ki z drznim zaupanjem najde svoje zavetje v Bogu. Papež jo je imenoval »karmeličanka in apostol, učiteljica duhovne modrosti za številne posvečene in laiške osebe in zavetnica misijonov«. Omenil je, da njen nauk zasluži eno izmed najvidnejših mest v Cerkvi. Papež je srečanje mladih za razglasitev Terezije iz Lisieuxa za cerkveno učiteljico izbral zato, ker je njeno sporočilo še posebej aktualno za mlade. V šoli evangelija Terezija mlade vodi h krščanski zrelosti, ko »jih kliče k brezmejni velikodušnosti in jih vabi v srce Cerkve, da bi bili apostoli in žive priče Kristusove ljubezni«.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-terezije-deteta-jezusa-cerkvene-uciteljice

    Sv. Terezija Deteta Jezusa, prosi za nas!

  4. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: IZ LJUBEZNI DO TEBE SEM STOPIL IZ NEBES, ZATE SEM ŽIVEL,
    ZATE SEM UMRL IN ZATE SEM USTVARIL NEBESA (Dn 853).

    O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na:
    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLITEV ZA BOŽJO MODROST

      Jezus, daj mi razum, in to velik razum, samo zato, da bi te bolj spoznala,
      kajti čim bolj te bom spoznala, tem bolj goreče te bom vzljubila. Jezus,
      prosim te za mogočen razum, za razumevanje božjih in vzvišenih reči.
      Jezus, daj mi velik razum, ki bo spoznaval tvoje božje bistvo in tvoje
      troedino notranje življenje. Usposobi moj um po svoji posebni milosti.

      Čeprav vem za sposobnosti po milostih, ki mi jih daje Cerkev, obstaja
      vendar zaklad velikih milosti, ki jih ti, o Gospod, podeljuješ na naše
      prošnje. Toda če ti moja prošnja ne ugaja, te prosim, ne daj mi želje za
      takšno molitev.

      Sv. Favstina Kowalska, Dn 1474

  5. Miro says:

    MOLIMO ZA POGUM:

    Ostani z nami, Gospod, spremljaj nas, čeprav te nismo
    vedno znali prepoznati. Ostani z nami, ker postajajo
    sence okrog nas vedno temnejše, ti pa si Luč; v naših srcih
    se širi obup, ti pa jih razžarjaš z velikonočno gotovostjo.
    Utrujeni smo od poti, a ti nas krepiš z lomljenjem kruha,
    da bi svojim bratom oznanili, da si res vstal in nam dal
    poslanstvo, da smo priče tvojega vstajenja. Ostani v naših
    družinah, razsvetli jih v dvomih, bodi z njimi v težavah,
    tolaži jih v trpljenju in vsakodnevnih naporih, ko se okoli
    njih zbirajo sence, ki ogrožajo njihovo enotnost. Ti, ki si
    Življenje, ostani v naših domovih, da bodo ostali gnezda,
    v katerih se v polnosti rojeva človeško življenje, v katerih
    vlada sprejetost, ljubezen, spoštovanje življenja od spočetja
    do naravne smrti. Ostani, Gospod, s tistimi, ki so v naši družbi
    najbolj ranljivi; ostani z revnimi in ponižanimi, s priseljenci,
    ki niso vedno našli prostora in podpore, da bi izrazili bogastvo
    svoje kulture in identitete. Ostani, Gospod, z našimi otroki in
    mladimi, ki so upanje in bogastvo naše celine. Obvaruj jih pred
    mnogimi slabimi nameni, ki prežijo na njihovo nedolžnost in
    njihovo upanje. Dobri pastir, ostani z našimi ostarelimi in
    bolnimi! Okrepi vse v veri, da bodo tvoji učenci in misijonarji!

    (prirejeno po molitvi papeža Benedikta XVI. na apostolskem
    potovanju v Braziliji leta 2007, Aleteia)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    RESNIČNA MOLITEV

    MOLITEV NI STVAR GOVORJENJA ALI ČUTENJA, TEMVEČ LJUBEZNI

    MNOGOKRAT BO MOLITI Z LJUBEZNIJO PREDSTAVLJALO NAPOR, KI GA POGOSTO NE BO SPREMLJALA TOLAŽBA NITI SADOVI

    LJUBIMO S PRIZADEVANJEM, DA BI GOSPODU KAJ POVEDALI, ČETUDI NE REČEMO NIČESAR

    To ljudstvo […] me časti le s svojimi ustnicami, njegovo srce pa je daleč od mene.[14] Tako Gospod tarna v Svetem pismu, ker ve, da mora vsaka duša svoje srce položiti v Njega, da bi dosegla srečo. Zaradi tega ima pripravljenost volje, da najde, ljubi in v dejanja prenese božje hotenje, pri molitvi določeno prednost pred drugimi sposobnostmi duše: “Korist duše ni v tem, da veliko razmišlja, ampak da veliko ljubi.”[15]

    Mnogokrat bo moliti z ljubeznijo predstavljalo napor, ki ga pogosto ne bo spremljala tolažba niti sadovi. Molitev ni stvar govorjenja ali čutenja, temveč ljubezni. Ljubimo pa s prizadevanjem, da bi Gospodu kaj povedali, četudi ne rečemo ničesar.[16] Kot otroci lahko zaupamo, da Bog naklanja vsakomur tiste darove, ki jih najbolj potrebuje, in ko jih najbolj potrebuje. Molitev – zapomni si to – ne sestoji iz lepih govorov, iz gostobesednih ali tolažilnih fraz … Molitev je včasih pogled na sliko Gospoda ali njegove Matere; drugič je prošnja z besedami; drugič izročanje dobrih del, sadov zvestobe … Kakor vojak na straži, tako moramo stati mi pred vrati Boga, našega Gospoda: to je molitev. Ali tako kot se psiček vrže k nogam svojega gospodarja. – Naj te ne moti, če mu rečeš: Gospod, tukaj sem kot zvesti pes; ali še bolje, kot osliček, ki ne bo brcnil tistega, ki ga ima rad.[17]

    https://opusdei.org/sl-si/article/umetnost-premisljevalne-molitve/

  7. Miro says:

    POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA IN SE RAVNAJMO PO NJEJ

    BOŽJA BESEDA: NIKAR SE NE PRILAGAJAJTE TEMU SVETU, AMPAK SE TAKO
    PREOBRAŽAJTE Z OBNOVO SVOJEGA UMA, DA BOSTE LAHKO RAZPOZNAVALI,
    KAJ HOČE BOG, KAJ JE DOBRO, NJEMU VŠEČNO IN POPOLNO. (Rim 12,2)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1345&t=5#Posve%E8enje

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  8. Hvala says:

    POTREBNO JE ZELO PAZITI NA IZPOLNITEV OBLJUB. ČE JE KDO BOGU NEKAJ OBLJUBIL, PA POTEM TE OBLJUBE NI IZPOLNIL JE RES VELIK GREH.

    Poglejmo kaj pravi Sveto Pismo o obljubi Bogu:

    KADAR BOGU KAJ OBLJUBIŠ, NE ODLAŠAJ Z IZPOLNITVIJO: NORCI MU NAMREČ NISO VŠČEČ, KAR SI OBLJUBIL, IZPOLNI! BOLJE JE, DA NE OBLJUBIŠ, KAKOR DA OBLJUBIŠ, A NE IZPOLNIŠ. NE DOPUŠČAJ SVOJIM USTOM, DA BI TI UGONABLJALA TELO, IN NE GOVORI PRED POSLANCEM, DA JE BILA POMOTA. ČEMU NAJ BI SE BOG JEZIL ZARADI TVOJEGA GOVORJENJA IN UNIČIL DELO TVOJIH ROK? (Prd 5,3-5).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Prd+5%2C3-5&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Če je kdo Bogu kaj obljubil, pa ni izpolnil obljube, mogoče je že vse pozabil, je POTREBNO PRI SVETI SPOVEDI TO POVEDATI JEZUSU, DA BOG ODVEŽE IN ODPUSTI TA VELIKI GREH.

    KDOR NE SPOŠTUJE BOŽJE BESEDE V SVETEM PISMU, NE SPOŠTUJE IN NE PRIZNAVA BOGA.

  9. Hvala says:

    KAKOR BOŽJA PREVIDNOST VSE POKRIVA IN OBJEMA, SE JI NIČ NE IZMAKNE TER CELO GREH NAJDE V NJEJ SVOJE PRAVO MESTO, TAKO MORA BITI NAŠA PREDANOST POPOLNA, DA VKLJUČUJE TUDI NAŠ NEMIR, NAŠE PROBLEME IN SKUŠNJAVE IN DA VSE TO POSTAVI NA SVOJE MESTO.

    Tudi naši problemi ne bi smeli biti vir naših težav. Ne moremo vedno živeti v popolnem miru.

    Ko ti Bog včasih odvzame svoj mir, tedaj dovoli miru, da odide skupaj z vsem ostalim.

    BOG ŠE NAPREJ OSTAJA BOG IN TO JE DOVOLJ.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Včasih je Bog videti krut. Lahko dobimo vtis, da je On tisti velik mučitelj in skušnjavec.

    VENDAR ČE MUČI ČLOVEKA, JE TO ZATO, KER NJEGOVO USMILJENJE NIKOLI NE PRENEHA.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    On vse poskuša, da bi nas pridobil da popustimo in se mu predamo. NE IMEJMO BOGA ZA NEZNOSNEGA, BODIMO MU HVALEŽNI, KER SE VEDNO ZANIMA ZA NAS. BOG NAS POZNA. VE, DA SMO ZAGLEDANI SAMI VAS IN NAGNJENI K TEMU, DA SVOJ JAZ NAREDIMO ZA SREDIŠČE IN TAKO TUDI PRI LJUBEZNI.

    VE, DA BI, ČE BI NAM DOVOLIL PREZGODAJ SPOZNATI IN PREDOLGO UŽIVATI V NJEGOVI PRISOTNOSTI, POSTALI PREVEČ ZADOVOLJNI S SVOJO LJUBEZNIJO DO BOGA IN BI BOLJ MISLILI NANJO KOT NA SAMEGA BOGA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Da, ustvarjeni smo tako, da nas lahko Božja prijetnost pripelje do tega, da pozabimo Boga.

    ljubezen do nas samih prisili Boga, da se za trenutek umakne, da bi naša ljubezen in ponos ostala brez trdne opore.

    KO SAMOLJUBJE NE DOBIVA VEČ ” HRANE”, MU KONČNO NE OSTANE DRUGEGA, KOT DA UMRE OD LAKOTE.

    ŠELE, KO JE NAŠA SEBIČNOST MRTVA IN SE JE SREDIŠČE PREMAKNILO OD ČLOVEKA K BOGU, SE LAHKO BOG RAZODENE BREZ TVEGANJA ZA NAS. (iz knjige-Moje življenje je v tvojih rokah).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, res je, zopet smo pri že večkrat napisanemu: ČLOVEK MORA UMRETI SAMEMU SEBI-SVOJI SEBIČNOSTI IN EGOIZMU.

    TO PA IZGLEDA TAKO:

    UMRETI V POTRPEŽLJIVOSTI

    Ko trpiš brez pritoževanja. Ko se odpoveš lagodju.

    Ko ne iščeš tolažbe drugih ljudi. Ko umreš svojim potrebam.

    Ko potrpežljivo čakaš, da seme kali počasi. Ko umreš rezultatom.

    UMRETI V PONIŽNOSTI

    Ko daš prostor drugemu. Ko umreš svojemu položaju.

    Ko brez hrupa razdajaš svoje darove. Ko umreš vsakemu priznanju.

    Ko dopustiš, da te obsodijo. Ko umreš dobremu imenu.

    UMRETI V USMILJENJU

    Ko ne razkriješ krivde svojih bratov. Ko se odpoveš tekmovalnosti.

    Ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino. Ko umreš pravici.

    Ko odpustiš in greš naprej. Ko umreš vsakemu dokazovanju.

    UMRETI V LJUBEZNI

    Ko ne odgovoriš na žalitve. Ko umreš lastni ceni.

    Ko ne uveljavljaš svojih pravic. Ko se odpoveš svoji moči.

    Ko prepustiš Bogu, da brani tvojo čast. Ko umreš svojemu ponosu.

    UMRETI V VERI

    Ko si tiho, ker On deluje. Ko umreš sebi.

    Ko se odpoveš glasovom sveta, da si lahko v Njegovi bližini.

    UMRETI V UPANJU

    Ko objameš križ, ne da bi vprašal: Zakaj?

    Bog naj nam da pogum, da bi vedno znova tvegali umirati, da bi on lahko zaživel v nas.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/p05-tihota-sola-trpljenja-umiranja

  10. Hvala says:

    SVETO PISMO O SPRAVNI DARITVI ZA UMRLE, DA BI BILI OPROŠČENI GREHA

    DARITEV ZA MRTVE

    Plemeniti Juda pa je posvaril moštvo, naj se varujejo greha, saj vendar vidi, kaj se je zaradi prestopka zgodilo tistim, ki so malo prej padli. 43 Napravil je nabirko od moža do moža in poslal v Jeruzalem približno dva tisoč srebrnih drahem, da bi se opravila daritev za greh. V tem je ravnal zelo lepo in plemenito, saj je mislil na vstajenje. 44 Zakaj ko ne bi pričakoval, da bodo padli vstali, bi bilo odveč in nespametno moliti za mrtve. 45 Pred očmi je imel tudi sijajno nagrado, pridržano za tiste, ki zaspijo pobožno: sveta in pobožna misel! Zato je namreč naročil to spravno daritev za umrle, da bi bili oproščeni greha (2 Mkb 12, 43-45)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2+Mkb+12%2C38-45&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja