Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.
Zadnje objave – časovno
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
Stare objave
- marec 2026
- februar 2026
- januar 2026
- december 2025
- november 2025
- oktober 2025
- september 2025
- avgust 2025
- julij 2025
- junij 2025
- maj 2025
- april 2025
- marec 2025
- februar 2025
- december 2024
- november 2024
- oktober 2024
- september 2024
- avgust 2024
- julij 2024
- junij 2024
- maj 2024
- april 2024
- marec 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- april 2023
- februar 2023
- januar 2022
- september 2021
- februar 2021
- oktober 2020
- julij 2020
- marec 2020
- februar 2020
- junij 2018
- maj 2018
- december 2017
- november 2017
- oktober 2017
- september 2017
- marec 2017
- december 2016
- julij 2016
- junij 2016
- maj 2016
- april 2016
- februar 2016
- januar 2016
- december 2015
- november 2015
- oktober 2015
- september 2015
- junij 2015
- maj 2015
- marec 2015
- februar 2015
- januar 2015
- september 2014
- julij 2014
- marec 2014
- februar 2014
- november 2013
- julij 2013
- junij 2013
- oktober 2012
- april 2012
- maj 2011
- marec 2011
- januar 2011
- junij 2009
- april 2009
- februar 2009
- november 2008
- oktober 2008
- junij 1981
Članki
Forumi (pogovori)
Povezave
- Audio Sveto pismo
- Družina
- Družina in življenje
- Eksegeza
- Emanuel
- Exodus TV
- Iskreni
- Jadro
- Kurešček
- Marija Pomagaj- Brezje
- Medjugorje organizirana romanja – romanje
- Međugorje
- Misijoni in misijonarji
- Mladi
- Mladi fest
- Mohorjeva družba
- Molitev-net-html
- Načrtovana nosečnost in splav
- Ognjišče
- Pomoč v sili
- Prenova v Duhu
- Redovi
- Rimokatoliška cerkev
- Romanje v Medžugorje
- Salve
- Škofije
- Stična mladih
- Sveto pismo – Biblija
- Vatikan
- Vrtnice JMS
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najustreznejšo izkušnjo, tako da si zapomnimo vaše nastavitve in ponavljajoče se obiske. S klikom na »Sprejmi« se strinjate z uporabo VSEH piškotkov. Lahko pa obiščete "Nastavitve piškotkov", da zagotovite nadzorovano privolitev.
Manage consent
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PAPEŽ: SVETOST KLIJE V KONKRETNEM ŽIVLJENJU. SVETNIKI NE PRIHAJAJO IZ PARALELNEGA SVETA
SVETOST NI NEK PROGRAM NAPOROV IN ODREKANJ, NI NEKA DUHOVNA TELOVADBA, AMPAK JE DOŽIVETJE BOŽJE ZASTONJSKE LJUBEZNI IN USMILJENJA, JE DEJAL PAPEŽ FRANČIŠEK MED SREČANJEM Z UDELEŽENCI SIMPOZIJA O SVETOSTI. SVETOST KLIJE V KONKRETNEM ŽIVLJENJU, SVETNIKI PA NE PRIHAJAJO IZ NEKEGA PARALELNEGA SVETA. (prispevek Andreje Červek)
Simpozij z naslovom »Svetost danes« je potekal od 3. do 6. oktobra na Patrističnem inštitutu Augustinianum v organizaciji Dikasterija za zadeve svetnikov ter v Rimu zbral okoli tristo postulatorjev, strokovnjakov in drugih sodelavcev v postopkih za beatifikacijo in kanonizacijo. Tema simpozija – kot je dejal papež na začetku govora – je usklajena z apostolsko spodbudo Gaudete et exsultate, ki želi ponovno poudariti poklicanost k svetosti, s tem da jo poskuša utelesiti v sedanjem kontekstu, upoštevajoč pri tem tveganja, izzive in priložnosti. Ta poklicanost je prav tako v središču drugega vatikanskega koncila, ki celotno poglavje dokumenta Lumen gentium posvetil ravno vesoljni poklicanosti k svetosti.
»Tudi danes je pomembno odkriti svetost v svetem Božjem ljudstvu,« je izpostavil papež Frančišek, »v starših, ki z ljubeznijo vzgajajo otroke, v moških in ženskah, ki predano opravljajo vsakdanje delo, v osebah, ki prenašajo bolezen, v ostarelih, ki se še naprej smejijo in ponujajo modrost. Pričevanje krepostnega krščanskega ravnanja, ki ga danes živijo številni Gospodovi učenci, je za vse nas povabilo, naj se osebno odzovemo klicu, da postanemo svetniki.«
SVETOST NI DUHOVNA TELOVADBA
V tej množici vernikov, ki jih je papež poimenoval »svetniki izza sosednjih vrat«, so tisti, ki jih Cerkev kaže kot »vzornike, priprošnjike in učitelje«. »Gre za beatificirane in kanonizirane svetnike, ki nas vse opominjajo, da je v polnosti živeti evangelij mogoče in lepo. Svetost namreč ni program naporov in odrekanja – ni duhovna telovadba: je predvsem izkušnja, da nas Bog ljubi, da svobodno sprejemamo njegovo ljubezen in njegovo usmiljenje. Ta božanski dar nas odpre hvaležnosti in nam omogoči izkusiti veliko veselje, ki ni trenutno čustvo ali zgolj človeški optimizem, ampak gotovost, da se lahko z milostjo in pogumom, ki prihajata od Boga, soočimo z vsem.« Brez tega veselja vera postane neznosna in žalostna vadba, za svetost pa je potrebno veselo srce, ki je odprto za upanje.
»Svetost klije v konkretnem življenju krščanskih skupnosti. Svetniki ne prihajajo iz “paralelnega sveta“; so verniki, ki pripadajo zvestemu Božjemu ljudstvu in so vključeni v vsakdanjost, ki jo sestavljajo družina, študij, delo ter socialno, ekonomsko in politično življenje. V vseh teh okoljih svetnik ali svetnica hodi in deluje brez strahu ali ovir ter v vsaki okoliščini izpolnjuje Božjo voljo.« Po papeževih besedah je zato pomembno, da vsaka krajevna Cerkev prepozna in ovrednoti »zglede zrelega krščanskega življenja znotraj Božjega ljudstva, ki ima od vedno poseben “sluh“ za prepoznavanje teh zgledov svetosti, izjemnih pričevalcev evangelija«.
SLUH SVETOSTI PRIHAJA OD LJUDI IN NE HIERARHIJE
Zato je treba upoštevati soglasje ljudi okoli teh »krščansko zglednih osebnosti«. Verniki so namreč po božji milosti obdarjeni z duhovno zaznavo, da v konkretnem življenju nekaterih krščenih oseb prepoznajo junaško uresničevanje krščanskih kreposti. »Fama sanctitatis (sluh svetosti) ne prihaja v prvi vrsti od hierarhije, ampak od vernikov,« je poudaril Frančišek. »Božje ljudstvo je v svojih različnih sestavinah protagonist fama sanctitatis, to je skupnega in razširjenega mnenja med verniki o celovitosti neke osebe, ki se jo dojema kot pričevalko Kristusa in evangeljskih blagrov.«
Pa vendar je treba preveriti, da je ta sluh svetosti spontan, stabilen, trajen in razširjen v večjem delu krščanske skupnosti. Sluh svetosti je namreč pristen takrat, ko vzdrži pred spremembami časa in trenutnimi modnimi trendi ter vedno ustvarja blagodejne učinke za vse, kot to lahko vidimo v ljudski pobožnosti.
USLIŠANA MOLITEV POMENI POTRDITEV SLUHA SVETOSTI MED VERNIKI
V nadaljevanju je dejal, da lahko pravilna uporaba komunikacijskih sredstev prispeva k poznavanju evangeljskega življenja nekega kandidata za beatifikacijo ali kanonizacijo. »Pa vendar se pri uporabi digitalnih medijev, zlasti družbenih omrežij, lahko pojavi nevarnost vsiljevanja in mistifikacije, ki jo narekujejo manj plemeniti interesi,« je opozoril. »Zato je potrebno modro in preudarno razločevanje vseh, ki skrbijo za kvaliteto sluha svetosti. Po drugi strani pa je element, ki dokazuje fama sanctitatis ali fama martirii, vedno fama signorum. Ko so verniki prepričani o svetosti kristjana, se – celo množično in goreče – zatekajo k njegovi nebeški priprošnji; uslišana molitev s strani Boga pomeni potrditev tega prepričanja.«
SVETNIKI SO VEDNO ŽIVI IN AKTUALNI
»Dragi bratje in sestre, svetniki so dragoceni biseri; vedno so živi in aktualni in nikoli ne izgubijo vrednosti, saj predstavljajo zanimiv komentar evangelija. Njihovo življenje je kot katekizem s slikami, ilustracija vesele novice, ki jo je Jezus prinesel človeštvu: da je Bog naš Oče in vsakogar ljubi z neizmerno ljubeznijo in neskončno nežnostjo. Naj njihov zgled razsvetljuje misli žensk in moških našega časa, oživlja vero, poživlja upanje in podžiga ljubezen, da bi vsakogar pritegnila lepota evangelija in da se nihče ne bi izgubil v megli nesmisla in obupa.«
Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-10/papez-svetost-klije-v-konkretnem-zivljenju-svetniki-ne-prihaja.html
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
NAJLEPŠE MISLI SVETNIKOV O ZAKONSKI ZVEZI – LE SVETNIKI IN ZAKONCI KATOLIŠKE CERKVE LAHKO O ZAKONSKI ZVEZI IN NJENEM POMENU IZREČEJO NAJLEPŠE MISLI. ZA VAS SMO JIH ZBRALI V POSEBEN ŠOPEK (Aleteia)
“Med vsemi oblikami človeške rodovitnosti je zakonska zveza nekaj edinstvenega,” je dejal papež Frančišek na srečanju z irskimi družinami leta 2018. “Upajte si veliko zastaviti, za vse življenje. Tvegajte,” je še spodbudil papež Frančišek, “ker je zakonska zveza tveganje, ampak to tveganje je vredno vsakršnega truda. Za vse življenje, takšna je namreč ljubezen.”
Skozi stoletja so veliki teologi, kot je bil sveti Janez Zlatousti, proučevali zakrament zakona, ki ga podarja Cerkev. Svetniški zakonci, med njimi Ludvik in Zelija Martin ter zakonca Quattrocchi, kažejo, da se zakonska zveza uresničuje v preprostosti in krhkosti človeške narave, z naborom vseh milosti in preizkušenj. Njihovi zapisi so še danes aktualni in so lahko mnogim zakoncem v pravi navdih zakonske duhovnosti.
Kratke navdihujoče misli vam bodo pomagale, da boste še bolj vzljubili svoj zakon in sozakonca ne glede na to, ali ste komaj zaročeni, sveže poročeni ali pa je za vami že 20 let skupnega življenja.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/10/06/najlepse-misli-svetnikov-o-zakonski-zvezi/
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
Res čudovite misli svetnikov o zakonski zvezi! Med njimi je tudi naslednja misel
bl. Marije Quattrocchi:
ZAKONSKA ZVEZA JE ZEMELJSKO ŽIVLJENJE, KI GA ŽIVIMO Z NENEHNO MISLIJO,
NAVDAHNJENJO OD BOGA SAMEGA, DA BI OSREČEVALI ČLOVEKA, KI GA LJUBIMO.
Dodajam še svojo misel:
ZAKONSKA ZVEZA JE ODPOVEDOVANJA EGOIZMU IN SAMOVOLJI IN ZDRUŽEVANJE TE ODPOVEDI V SKUPNO NIT, KI JI PRAVIM PRILAGAJANJE DRUG DRUGEMU-DA Z GOSPODOVO MILOSTJO ZMORETA ZAKONCA URESNIČEVATI -IZ NEMOGOČEGA V MOGOČE, DA VSAKODNEVNO PRILAGAJANJE DRUG DRUGEMU IN VERA V GOSPODOVO MOČ, RASTE POČASI KOT GORČIČNO ZRNO.
V SREDI MED ZAKONCEMA JE GOSPOD, KI DVA POPOLNOMA RAZLIČNA ČLOVEKA “USTVARJA NA NOVO” DA LAHKO HODITA VESELO PO SKUPNI POTI, KLJUB VSEM STISKAM IN PROBLEMOM, KI SE VSAKODNEVNO POJAVLJAJO IN TRAJA DO KONCA ŽIVLJENJA.
MOLIMO ZA ZAKONCE, DRUŽINE, STARŠE, OTROKE …
(več odličnih molitev na spletu: zakonci.net)
MOLIMO:
Sveti Troedini Bog, ti si ljubezen. Milostno se ozri na družine, da bodo uresničevale tvoj načrt. Staršem in starim staršem vlij moči, da bodo sprejemali odgovornost in z zgledom mladi rod opogumljali za zakonsko in družinsko življenje. Ozdravi boleče spomine v razbitih in neurejenih družinah. Naj v bolnih, starejših in invalidnih osebah prepoznamo tvoj obraz. Opogumi pare, ki še ne zmorejo zgraditi varnega odnosa in se odločiti za poroko, da to storijo. Izročamo ti mlade, ki iščejo življenjskega sopotnika, ter zakonce, ki ne morejo sprejeti življenja. Izročimo naše družine tudi varstvu Marije, Jožefa in drugih zavetnikov. Sprejmi naše prošnje in jih usliši po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO ZA MATER USMILJENJA, ZAUPAMO VATE!
Nadaljevanje članka o liturgiji in zakramentih, Juan José Silvestre
UČINKOVITOST ZAKRAMENTOV
»Zakramenti so učinkoviti, ker v njih deluje Kristus sam: on krščuje, on deluje v svojih zakramentih, da bi priobčil milost, ki jo zakrament označuje« (Katekizem, 1127). Zakramentalni učinek nastane ex opere operato (zaradi samega dejstva, da je zakramentalno znamenje izvršeno).[12] »Zakrament se ne realizira (nima učinka) na podlagi pravičnosti človeka, ki ga podeli ali prejme, temveč po moči Boga samega.«[13] Zaradi tega »kakor hitro zakrament obhajamo v skladu z namenom Cerkve, deluje v njem in po njem moč Kristusa in njegovega Duha, neodvisno od osebne svetosti delivca« (Katekizem, 1128).
Oseba, ki izvršuje zakrament se postavi v službo Kristusa in Cerkve, in se imenuje delivec zakramenta; to ne more biti katerikoli krščanski vernik, temveč je običajno potrebna posebna upodobitev po Kristusu Duhovniku, ki jo daje zakrament svetega reda.[14]
Učinkovitost zakramentov izhaja iz Kristusa samega, ki v njih deluje, »vendar so sadovi zakramentov odvisni tudi od pripravljenosti (dispozicij) prejemnika« (Katekizem, 1128): čim večja je njegova pripravljenost glede vere, spreobrnjenja srca in zedinjenosti z božjo voljo, tem obilnejši so učinki milosti, ki jo prejme (prim. Katekizem, 1098).
»Razen tega je sveta mati Cerkev postavila zakramentale. To so sveta znamenja, ki nekako posnemajo zakramente ter označujejo predvsem duhovne učinke, katere zaradi priprošnje Cerkve po njih tudi prejemamo. Zakramentali ljudi pripravljajo na sprejetje glavnega učinka zakramentov in posvečujejo različne življenjske okoliščine.«[15] »Ne podelijo milosti Svetega Duha na način zakramentov, marveč po molitvi Cerkve pripravljajo na prejem milosti in razpoložijo za sodelovanje pri tem« (Katekizem, 1670). »Med zakramentali stopajo na prvo mesto blagoslovi (oseb, obeda, predmetov, krajev)« (Katekizem, 1671).
Celoten članek na:
https://opusdei.org/sl-si/article/liturgija-in-zakramenti/
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
KA JE VREDEN ČLOVEK, KI NI PREIZKUŠAN?
V PREIZKUŠNJI SE LAHKO ČLOVEK POVZPE DO BITJA, KI SAMO SOUSTVARJA SVOJO VEČNO USODO. PREIZKUŠNJA JE PRAVZAPRAV TKIVO NAŠEGA ŽIVLJENJA, OD TOD NJEGOVA VELIČINA IN VELIKANSKA ODGOVORNOST!
Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja« (Jak 1,12-15). K Jakobovemu besedilu dodajmo še Janezovo misel o lastnem poželenju mesa, poželenju oči in napuhu življenja (prim. 1 Jn 2,16), ki človeka vleče in zavaja. Ta tri poželenja nekako vključujejo vse človekove skušnjave, ki navadno prihajajo od znotraj, iz človekove ranjene narave, dednosti, njegovih osebnih ran in življenjskih neuspehov. »Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet« (Mr 7,21-22). Seveda pa so skušnjave lahko povzročene tudi od zunaj, kar vemo za Jezusa, ki ga je trikrat skušal hudobni duh in ga je Jezus zavrnil (prim. Lk 4,1-13). Sveto pismo uči, da je tudi Jezus bil “preizkušan v vsem, vendar brez greha” (Hebr 4. 15, prim 7,26, 9, 14. Jn 8,46, 2 Kor 5,21; 1 Jn 3,5). Celo apostol Peter je skušal Jezusa, ko je ta napovedal svojo smrt, in Jezus ga je zavrnil in mu rekel ‘satan’ (Mt 16,23), kar pomeni zapeljivec, skušnjavec.
Iz Jakobovega pisma in drugih svetopisemskih navedkov je jasno, da vsebuje izraz ‘skušnjava’ v Svetem pismu dva pomena: tako “zavajanje v zlo, v greh” kakor tudi “nravstveno preizkušnjo”. Naša poželjivost – ali preplet naših neurejenih teženj, ki jih stalno nosimo v sebi – kot pravi sveti Jakob, nas zavaja v zlo, nikoli pa nas v zlo ne zavaja Bog, kajti od Boga izhaja samo dobro. On je absolutno dobro! Toda Bog more – z dobrim namenom – dopustiti, da smo preizkušani, to je postavljeni na preizkušnjo. Kaj je vreden človek, ki ni preizkušan? V preizkušnji se lahko povzpne do bitja, ki samo soustvarja svojo večno usodo. Preizkušnja je pravzaprav tkivo našega življenja. Od tod njegova veličina in velikanska odgovornost!
https://revija.ognjisce.si/pisma/5492-nas-bog-res-vpeljuje-v-skusnjavo
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Človeška slabost je, da stalno bežimo pred trpljenjem. TODA, KAJ JE RES VREDEN ČLOVEK, KI NI PREIZKUŠAN?
Daniel Brkič: JOB, IGRAČKA ZA ZABAVO?
14.09.2022
Včasih se mi zdi, da me Bog prepušča zlodeju kot igračko za zabavo. Domišljavo zlo je hotelo izruvati vero tudi svetopisemskemu Jobu. Bog je postal zanj uganka. Toliko bolj, ko so ga obiskali kruti prijatelji in ga z neutemeljenim pametovanjem še dodatno prizadeli. Verski čistuni so se kot Božji advokati kar naenkrat postavili Bogu v bran, prijatelju Jobu pa so obrnili hrbet. Po njihovi sodbi – neresničnih resnicah – je Job hudo zgrešil ali pa vero izgubil. Književnik in nobelovec Ivo Andrić (1892–1975) je o takih neznačajnežih v Nemirih zapisal: »Vi, ki mislite, da ste vzeli v zakup resnico, mi ne prihajajte pred oči, ker vas ne morem gledati. Na vse, s čimer se ne strinjate, odgovarjate s strupeno slino; kdor se vas dotakne, vas dolgo pomni.« Trpeči Job vseeno ni odnehal, ampak je z Bogom razpravljal. Ni podlegel zaključkom svojih prijateljev, ki so za njim vohljali in ga hoteli prepričati, da je kriv. Brez prerekanja z Bogom se Job ne bi spreobrnil v najbolj izkustvenega vernika. Bogu je bolj všeč iskrena nevera upornežev kot hlinjena vera pobožnjakarjev. Dejansko so bili ateisti Jobovi prijatelji, s tem pa malikovalci sfižene podobe Boga. Kajti nasprotje teizma ni ateizem, ampak malikovanje (Peter Kreeft). Rokoborba z Bogom – dozdevnim veleizdajalcem – je bila Jobu spodbuda za vzpostavitev odnosa z Bogom, resničnim Odrešenikom. Pravi problem Jobove knjige je Bog, ne pa Job, zato je bila preizkušnja Jobove vere toliko težja. Ko je Job na svoj način srečal Boga, je izjavil: »Jaz vem, da je moj Odkupitelj živ!« (Job 19,25) Zaupanja v Boga ni dosegel razumsko, ampak izkustveno. Job dokazuje, da je Sveto pismo kot najbolj božanska knjiga hkrati najbolj človeška, saj ne moralizira niti ne idealizira, in da se vsak človek, če prizna ali ne, bori z Bogom. Dokazuje tudi, da trpljenje ni argument, zaradi česar bi Job protestno pljunil Bogu v obraz in postal ateist, ampak je vzrok za neustavljivo in stalno iskanje Boga. Zato Joba ne morem brati brez solza. Danski teolog in filozof Soren A. Kierkegaard (1813–1855) je zapisal: »Kaj bi bilo, če ne bi imel Joba! Ne morem vam razložiti, koliko mi pomeni. Jobove knjige ne berem le z očmi, ampak jo devljem na srce in jo vzamem v posteljo ponoči. Vsaka njena beseda je hrana, oblačilo in balzam za mojo dušo. Ko se prebudim iz sna, so pomirjene neme, a strašne muke trpljenja.«
Ker je danes več prispevkov, spomnimo na absolutno
najpomembnejše, “tisto”, kar je VEČNO, NEMINLJIVO …
DNEVNA BOŽJA BESEDA na:
https://hozana.si/
(vsak dan se osvežuje na novo!)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE
KDOR IMA MOJE ZAPOVEDI IN SE JIH DRŽI, TA ME LJUBI;
KDOR PA ME LJUBI, TEGA BO LJUBIL MOJ OČE,
IN TUDI JAZ GA BOM LJUBIL IN SE MU RAZODEL.
(Jn 14,21)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1022&t=5#Po+volji+in+z+oblastjo+O%E8eta
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
TRDNO ZAUPAJMO V NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA. DANES KO JE PRVI PETEK V MESECU, ŠE POSEBEJ MOLIMO:
POSVETITEV JEZUSOVEMU PRESVETEMU SRCU
Dobri Jezus, Odrešenik človeškega rodu, ozri se na nas, ki smo ponižno zbrani pred teboj. Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Da bi pa mogli biti s teboj trdneje združeni, glej, zato se danes vsak izmed nas radovoljno posveti tvojemu presvetemu Srcu. Tebe mnogi ne poznajo, mnogi pa tvoje zapovedi zaničujejo in te zavračajo. Usmili se obojih, dobrotljivi Jezus, in pritegni vse k svojem presvetem Srcu.
Kralj bodi, Gospod, ne samo vernih, ki se trudijo, da bi ostali zvesti, temveč tudi izgubljenih sinov, ki so te zapustil. Daj, da se skoraj vrnejo v Očetovo hišo, da ne omagajo od uboštva in lakote.
Kralj bodi tistih, ki jih slepi zmota ali loči razkol, in pokliči jih k polnosti vere in občestva, da bo kmalu ena čreda, en Pastir.
Daj, Gospod, da bo tvoja Cerkev povsod v svobodi oznanjala evangelij; daj vsem narodom pravičen red in mir; daj, da se bo po vsej zemlji razlegal en glas: Bodi hvala Božjemu Srcu, ki nas je rešilo, slava in čast mu vekomaj.
Amen.
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
POSLUŠANJE IN IZPOLNJEVANJE BESEDE
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
19 Zavedajte se, moji ljubi bratje, da mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, 20 kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti. 21 Zato odpravite vso umazanost in odvečno zlo ter s krotkostjo sprejmite besedo, ki je v vas vrojena in ima moč, da reši vaše duše.
22 Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo. 23 Če je namreč kdo poslušalec besede, ne pa njen uresničevalec, je podoben človeku, ki ogleduje svoj rojstni obraz v zrcalu; 24 pogleda se, a odide in takoj pozabi, kakšen je bil. 25 Človek pa, ki pozorno motri popolno postavo svobode in vztraja in ne postane pozabljiv poslušalec, temveč njen dejaven uresničevalec, bo blažen v svojem delovanju.
26 Če kdo misli, da je pobožen, a ne brzda svojega jezika, temveč vara svoje srce, je njegova pobožnost prazna. (Jak 1,19-26)
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
BOG JE REKEL PO JAKOBU:
POSTANITE URESNIČEVALCI BOŽJE BESEDE IN NE LE POSLUŠALCI, KI SAMI SEBE VARAJO!
Molitev, na katero bi se bilo dobro vsak dan spomniti:
MOLITEV ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.
(vir: aleteia.si)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
Svetniki in svetnice so v čudoviti duhovni skladnosti – v odrešenjski moči SVETEGA DUHA – v svojem življenju upoštevali vse razsežnosti krščanskega življenja, kot so preizkušnje, trpljenje, stiske, križ, smrt, vstajenje, odrešenje, mir, potrpežljivost, veselje, zahvaljevanje Bogu za vse milosti, itd.
BOŽJE USMILJENJE, NESKONČNO V VSEH SKRIVNOSTIH VERE, ZAUPAMO VATE!
V razmislek za boljše razumevanje, kaj pomeni OBČESTVO SVETNIKOV, kar izpovedujemo v naši veroizpovedi.
POVEZANOST S SVETNIKI NAS ZDRUŽUJE S KRISTUSOM
Občestvo svetnikov se izraža na poseben načini v priprošnji svetnikov. Sveti Dominik je nekoč rekel: »Po smrti vam bom v večjo korist in vam bo učinkoviteje pomagal, kakor sem vam mogel v življenju.« Svetniki sestavljajo nekakšno družino, s svojim lastnim družinskim ozračjem. Svetnik pride v nebesa s svojim poslanstvom, ki ga je imel na zemlji.
Povezanost s svetniki nas združuje s Kristusom. Iz njega kakor iz studenca in iz glave priteka vsa milost. Častiti svetnike pomeni poveličevati Boga zaradi njihove slave in milosti, ki se je uveljavila in razodela v svetosti in veličini svetnikov. Češčenje svetnikov nas seveda navaja tudi k posnemanju njihovih kreposti. Če je zmogel ta ali oni, zakaj ne bi tudi jaz? (sv. Avguštin)
Posnemati določenega svetnika pomeni posnemati Kristusa, pomeni dojeti enega od vidikov Kristusove osebe, ki se v njima razodeva in ga obrniti nase. S češčenjem svetnikov se učimo kar najbolj varne poti, po kateri bomo mogli dospeti do popolnejšega zedinjenja s Kristusom.
Odlomek iz daljšega prispevka o svetnikih in relikvijah (september 2020):
http://zupnija-dolenjavas.si/svetniki-in-relikvije
Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!
Odličen prispevek, ni kaj. Priporočimo se še Svetemu Duhu, da bomo z Njegovo pomočjo okrepili vero in zaupanje v GOSPODA, ki nas čudovito rešuje in odrešuje tudi po številnih svetnikih. Pridi, Sveti Duh …
BOŽJE USMILJENJE, TI VESELJE IN NEIZMERNA RADOST VSEH SVETIH, ZAUPAMO VATE!