Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.128 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    JEZUS RAZKRIVA LAŽ IN HINAVŠČINO – GOSPOD, NAJ V TVOJEM SRCU VEDNO ZNOVA ODKRIVAM BOŽJO USMILJENO LJUBEZEN

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,47-54)

    Gorje vam, ker zidate grobnice prerokom, ki so jih vaši očetje umorili! S tem izpričujete in potrjujete dela svojih očetov, kajti oni so jih umorili, vi pa jim zidate. Zato je tudi rekla Božja Modrost: ›Poslala bom k njim preroke in apostole. Nekatere izmed njih bodo umorili in preganjali, da se bo od tega rodu terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od stvarjenja sveta: od Abelove krvi do krvi Zaharija, ki je bil ubit med oltarjem in svetiščem.‹ Da, povem vam, od tega rodu se bo terjala. Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami niste vstopili, tistim pa, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.« Ko je odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli močno pritiskati nanj in skušali še marsikaj izvabiti iz njega, zraven pa so prežali, da bi ujeli kaj iz njegovih ust.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C47-54&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: V razgretem pogovoru Jezus razkriva laž in hinavščino pri učiteljih postave. Pove jim, da so bili predniki dvolični do prerokov in taki so oni do njega. S tem ne vodijo ljudi v Božje kraljestvo, ampak pripravljajo križ njemu. Trudil se bom biti z Jezusom, da ne bi zakril prave podobe Boga. Gospod, naj v tvojem srcu vedno znova odkrivam Božjo usmiljeno ljubezen.

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    MARIJA, TI BEREŠ V MOJEM SRCU, DA BI RAD SPOZNAL RESNICO, DA BI RAD BIL DOBER,
    DA BI RAD BIL V ŽIVLJENJU MODER IN PRAVIČEN, MOČAN IN POTRPEŽLJIV, DA BI RAD BIL
    VSEM BRAT. (sv. Janez XXIII.)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLIMO: SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

      Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati,
      da bi bila ti koga zapustila,
      ki je pod tvoje varstvo pribežal,
      tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
      S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati,
      k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
      Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed,
      temveč milostno nas poslušaj in usliši. Amen.

      Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  3. Miro says:

    Nadaljevanje članka o birmi, Philip Goyret

    LITURGIČNI POMEN IN ZAKRAMENTALNI UČINKI

    Krizmo, ki sestoji iz olivnega olja in balzama, posveti izključno škof ali patriarh med krizmeno mašo. Maziljenje birmanca s sveto krizmo je znamenje njegove posvetitve. »Z birmo so kristjani, to se pravi tisti, ki so maziljeni, bolj deležni poslanstva Jezusa Kristusa in polnosti Svetega Duha, s katerim je on napolnjen, da bi vse njihovo življenje razširjalo “prijeten Kristusov vonj” (prim. 2 Kor 2,15). S tem maziljenjem, prejme birmanec “znak”, pečat Svetega Duha« (Katekizem, 1294-1295).

    Kadar se podeljuje ločeno od krsta, je pred tem maziljenjem obnovitev krstnih obljub in izpoved vere birmancev. »Tako se jasno pokaže, da birma stoji na črti krsta kot njegovo nadaljevanje« (Katekizem, 1298). Nato v rimski liturgiji sledi extensio manuum škofa nad vse birmance, medtem ko izgovarja molitev z globokim pomenom epikleze (se pravi klicanja in prošnje). S tem pridemo do specifično zakramentalnega dela obreda, ki se »podeljuje z maziljenjem s sveto krizmo na čelu med položitvijo roke in z besedami: “Sprejmi potrditev — dar Svetega Duha.”« V vzhodnih Cerkvah se maziljenje opravi na najpomembnejših delih telesa, kar vsakokrat spremlja obrazec: »Bodi zapečaten (zaznamovan) z darom Svetega Duha« (Katekizem, 1300). Obred se zaključi s poljubom miru, ki naznačuje cerkveno občestvo s škofom (prim. Katekizem, 1301).

    Tako torej birma vsebuje notranjo povezanost s krstom, čeprav to ni nujno izraženo v enem samem obredu. Prejem birme v kandidatu dopolni krstno dediščino z nadnaravnimi darovi, značilnimi za krščansko zrelost. Birma se podeljuje samo enkrat, saj »vtisne v dušo neko neizbrisno duhovno znamenje, “character”. To je znamenje za to, da je Jezus Kristus zaznamoval kristjana s pečatom svojega Duha in ga odel z močjo od zgoraj, da bi bil njegova priča« (Katekizem, 1304). S tem zakramentom kristjani prejmejo posebno obilje darov Svetega Duha, se tesneje povežejo s Cerkvijo in tako prejmejo »strožjo dolžnost, da kot resnične Kristusove priče hkrati z besedo in z dejanjem razširjajo in branijo vero.«[3]

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-18-krst-in-birma/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    TRPLJENJE JE JEZUSOV POLJUB- Sveta Mati Terezija

    Ko vidim ljudi trpeti, se počutim tako nemočno. Težko je, toda edina pot, ki jo najdem, je, da rečem, »Bog te ljubi«. To vedno povežem z mislijo: »To je znamenje, da si prišel Kristusu na križu tako blizu, da te lahko poljubi.«

    Spominjam se, da sem to rekla tudi ženi, ki je umirala za rakom, ob njej pa so stali njeni otroci. Nisem vedela, kaj je bil večji smrtni boj: agonija, da zapušča otroke, ali agonija njenega telesa. Rekla sem ji: »To je znamenje, da ste se tako približali Jezusu na križu, da lahko deli svoje trpljenje z vašim, lahko vas poljubi. »Sklenila je roke in rekla: »Mati, prosim, recite Jezusu, naj me neha poljubljati.«

    https://zupnija-brdo-zlatopolje.rkc.si/index.php/content/display/70/20/20

  5. Miro says:

    7 SKRIVNOSTI BLAŽENEGA RAČUNALNIŠKEGA GENIJA, KI NAM LAHKO POMAGAJO NA POTI SVETNIŠTVA (Aleteia)

    TE SKRIVNOSTI JE BLAŽENI CARLO ACUTIS NAPISAL IN PREDSTAVIL OTROKOM, KI JIH JE POUČEVAL PRI VEROUKU

    Blaženi Carlo Acutis je bil trdno prepričan, da lahko vsakdo izmed nas postane svetnik. Sam slovesa svetništva ni pridobil ob rojstvu, ampak je dozorevalo skozi čas. Na tej poti je gojil sedem skrivnosti, ki jih je delil s svojimi malimi učenci pri verouku.

    O teh skrivnostih govori knjiga Skrivnost mojega sina, ki jo je napisala njegova mama, Antonia Salzano Acutis.

    MLADI BLAŽENI CARLO ACUTIS JE SVOJIM UČENCEM PRI VEROUKU PREDSTAVIL SEDEM NASVETOV:

    1. Potrudi se, da greš vsak dan k maši in prejmeš sveto obhajilo.

    2. Če ti uspe, se ustavi za nekaj trenutkov v evharistični adoraciji pred tabernakljem, kjer je resnično prisoten Jezus. Videl boš, kako se bo dvignila tvoja raven svetosti.

    3. Vsak dan moli rožni venec.

    4. Vsak dan preberi odlomek iz Svetega pisma.

    5. Če ti uspe, pojdi k spovedi vsak teden, spovej se tudi malih grehov.

    6. Pogosto opravljaj dobra dela in odpovedi v čast Gospodu in Materi Božji in tako pomagaj drugim.

    7. Za pomoč prosi svojega angela varuha, ki naj postane tvoj najboljši prijatelj.

    https://si.aleteia.org/2022/10/12/7-skrivnosti-blazenega-racunalniskega-genija-ki-nam-lahko-pomagajo-na-poti-svetnistva/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    Odpirajmo srce za Božjo besedo, ki nas odrešuje.

    DNEVNA BOŽJA BESEDA na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  7. Miro says:

    VSAKODNEVNO LOMLJENJE EVHARISTIČNEGA KRUHA JE DINAMIČNO SREDIŠČE VSEGA
    NAŠEGA ŽIVLJENJA IN VIR VSEH APOSTOLSKIH POBUD. (Iz Pravila Misijonark ljubezni)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  8. janez says:

    Sveti oče med jutranjo homilijo: Posnemajmo Božje usmiljenje
    Posnemajmo Božje usmiljenje »V današnjem evangeliju reče Jezus svojim učencem: ‘Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen. Ne sodite in ne boste sojeni: ne obsojajte in ne boste obsojeni; oproščajte in boste oproščeni; dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje. S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo’ (Lk 6,36-38).

    Med mostom in reko je Božje usmiljenje
    Božje usmiljenje je zmožno odpustiti najslabša dejanja. Božje usmiljenje je tako veliko, tako zelo veliko. Tega ne pozabimo. Koliko ljudi pravi: ‘Storil sem zelo grozne stvari. Kupil sem si mesto v peklu, ne morem iti več nazaj.’ Ali si pomislil na Božje usmiljenje? Spomnimo se tiste zgodbe o ubogi vdovi, ki se je šla spovedat k Arškemu župniku. Njen mož je naredil samomor. Z mosta se je vrgel v reko. Jokala je in govorila: ‘Sem grešnica. Ubogi moj mož. V peklu je. Ubil se je in samomor je smrtni greh. V peklu je.’ In Arški župnik ji je rekel: ‘Počasi, gospa, kajti med mostom in reko je Božje usmiljenje.’ Na koncu je Božje usmiljenje.

    Nehati soditi druge
    Da bi stopili v brazdo usmiljenja, nam Jezus daje tri praktične nasvete. Predvsem ‘Ne sodite’. Gre za grdo navado, katere se je treba vzdržati, predvsem v tem postnem času. Je navada, ki se vplete v naše življenje, ne da bi se tega zavedali. Vedno. Tudi ko začnemo pogovor: ‘Si videl tistega, kaj je storil?’ Sodba nad drugim. Pomislimo, koliko krat na dan sodimo. Lepo prosim! Vedno ko se začne nek pogovor, pride do komentarja o drugem: ‘Glej, imela je plastično operacijo in zdaj je grša kot prej…’
    Na drugem mestu je pomembno, da drugih ne obsojamo, čeprav je zelo težko. Ampak naša dejanja so merilo, kako bo Bog delal z nami.

    Materialna in duhovna miloščina
    Naučimo se modrosti velikodušnosti, ki je glavna pot, da se odpovemo obrekovanju, s katerim neprestanega sodimo in obsojamo druge, s tem pa postane težko odpuščati. Gospod nas uči: ‘Dajte in vam bo dano.’ Bodite velikodušni v dajanju. Ne bodite kakor ‘zaprti žepi’. Bodite velikodušni pri dajanju revnim, tistim, ki so v stiski. Dajajte mnoge stvari: dajajte nasvete, dajajte nasmehe ljudem. Vedno dajajte, dajajte. ‘Dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje.’ Kajti Gospod bo radodaren. Mi damo eno in On nam bo dal sto krat več od vsega tistega, kar smo mi dali. To je drža, ki nas varuje, da ne sodimo, ne obsojamo in odpuščamo. Pomembnost miloščine. In ne samo materialne miloščine, ampak tudi duhovne miloščine. Izgubljati čas z drugim, ki to potrebuje, obiskati bolnika, nasmehniti se.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 18.3.2019)

  9. Miro says:

    ODPIRAJMO VRATA V NOVI SVET UPANJA!

    NALOGA MLADIH JE ODPIRATI VRATA V NOVI SVET UPANJA. MLADI BI MORALI
    PREDSTAVLJATI UPANJE ZA SVET IN TO UPANJE POSREDOVATI TUDI LJUDEM
    OKOLI SEBE. NA TA NAČIN BI LAHKO ‘PREMAGOVALI OVIRE IN POSTALI PRIČE
    BOŽJEGA USMILJENJA’. (papež Frančišek)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    Nadaljevanje članka o birmi, Philip Goyret

    BIRMA – SVETOPISEMSKI IN ZGODOVINSKI TEMELJI

    Prerokbe o Mesiju so oznanjevale, da bo »na njem počival Gospodov duh« (Iz 11,2), in da bo on izvoljeni, ki je poslan: »Glejte, moj služabnik, ki ga podpiram, moj izvoljeni, ki se ga veseli moja duša. Položil sem nanj svojega duha, narodom bo delil pravico« (Iz 42,1). Preroško besedilo je še bolj izrecno, ko prihaja iz Mesijevih ust: »Duh Gospoda Boga je nad menoj, ker me je Gospod mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim« (Iz 61,1).

    Nekaj podobnega je oznanjeno tudi za celotno božje ljudstvo; njegovim članom Bog pravi: »Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih« (Ezk 36,27); v Jl 3,2 pa je poudarjena univerzalnost tega izlitja: »Tudi na hlapce in dekle bom v tistih dneh razlil svojega duha.«

    V skrivnosti učlovečenja se uresniči mesijanska prerokba (prim. Lk 1,35), ki je potrjena, dopolnjena in javno razodeta z maziljenjem ob Jordanu (prim. Lk 3,21-22), ko se nad Kristusa spusti Duh v obliki goloba in Očetov glas udejanji prerokbo izvoljenosti. Gospod sam se na začetku svojega delovanja predstavi kot božji maziljenec, v katerem se izpolnjujejo prerokbe (prim. Lk 4,18-19) in ki se pusti voditi Duhu (prim. Lk 4,1; 4,14; 10,21) vse do trenutka svoje smrti (prim. Heb 9,14).

    Preden izroči svoje življenje za nas, Jezus obljubi, da bo poslal Duha (prim. Jn 14,16; 15,26; 16;13), kar se dejansko zgodi na binkošti (prim. Apd 2,1-4) v neposredni navezi na Joelovo preroštvo (prim. Apd 2,17-18), in s tem se prične vesoljno poslanstvo Cerkve.

    Isti Duh, ki se je v Jeruzalemu razlil nad apostole, se po njih prenaša na krščene preko polaganja rok in molitve (prim. Apd 8,14-17; 19,6); ta praksa postane tako znana v prvotni Cerkvi, da je v Pismu Hebrejcem izpričana kot del »začetne besede« in »temeljev« (Heb 6,1-2). Ta svetopisemski okvir se dopolni s Pavlovim in Janezovim izročilom, ki poveže pojma »maziljenje« in »pečat« z Duhom, izlitim nad kristjane (prim. 2 Kor 1,21-22; Ef 1,13; 1 Jn 2,20.27). Slednje se pojavlja v liturgiji že v najstarodavnejših dokumentih kot maziljenje kandidata z dišavnim oljem.

    Isti dokumenti izpričujejo prvotno obredno enotnost treh zakramentov uvajanja, ki so se podeljevali med velikonočnim slavjem, ki ga je v stolnici vodil škof. Potem ko se krščanstvo razširi izven mest in krščevanje otrok postane množično, pa ni več mogoče slediti prvotni praksi. Medtem ko je na zahodu birmanje pridržano škofu in ločeno od krsta, se na vzhodu ohrani enotnost zakramentov uvajanja, ki jih novorojenemu istočasno podeli duhovnik. Temu se na vzhodu doda še naraščajoči pomen maziljenja z miro (myron), ki se razširi na različne dele telesa; na zahodu se polaganje rok spremeni v splošno polaganje nad vse birmance, vsakdo pa prejme maziljenje na čelu.

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-18-krst-in-birma/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja