Članki za dušo

15.128 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   15. oktobra, 2022 at 16:34

   JONA SE UPIRA BOGU

   GOSPODA JE POTREBNO UBOGATI, POSLUŠATI NJEGOVE BESEDE IN ŽIVETI PO NJIM, NE SMEMO GA PREIZKUŠATI, ZAHTEVATI, SE UPIRATI itd..

   Gospod je poklical Jona in mu naročil naj gre v Ninive in kliče proti prebivalcem ker je bila njihova hudobija silno velika.

   Ninive so bile prestolnica Asircev, ki so l. 721 pr. Kr. zavzeli Samarijo in uničili Severno, Izraelovo kraljestvo; k tujim narodom je bil poslan tudi Jeremija (prim. Jer 1,5). – veliko mesto: Jona sam proti veliki in sovražni prestolnici – kako?

   KAJ PA JE JONA NAREDIL? HOTEL JE ZBEŽATI PRED BOGOM, NI GA POSLUŠAL. TODA PRED BOGOM SE NE MORE NOBEDEN NA SVETU SKRITI ALI POBEGNITI! KAJ SE JE ZGODILO?

   1 Gospodova beseda se je zgodila Jonu, Amitájevemu sinu, rekoč: 2 »Vstani, pojdi v Ninive, veliko mesto, in kliči proti njemu, kajti njihova hudobija se je vzdignila do mojega obličja.« 3 Jona pa je vstal, da bi zbežal v Taršíš, proč od Gospodovega obličja. Spustil se je v Jafo in našel ladjo, ki je šla v Taršíš, dal je plačilo zanjo in se spustil vanjo, da bi šel z njimi v Taršíš, proč od Gospodovega obličja.
   4 Gospod pa je zagnal na morje močan veter, na morju je nastal velik vihar in ladji je pretilo, da se razbije. 5 Mornarji so se prestrašili, vsak je vpil k svojemu bogu in metali so v morje blago, ki je bilo na ladji, da bi zmanjšali njen tovor. Jona pa se je spustil pod krov v notranjost, legel in zaspal. 6 Tedaj je stopil k njemu poveljnik posadke in mu rekel: »Kaj ti je, da spiš? Vstani, kliči k svojemu bogu! Morda se bo ta bog zavzel za nas, da se ne pogubimo!«
   7 Nato so rekli drug drugemu: »Pridite, vrzimo žreb, da izvemo, zaradi koga imamo to zlo!« Vrgli so žrebe in žreb je padel na Jona. 8 Rekli so mu: »Povej nam, zaradi koga nas je doletelo to zlo? Kakšen je tvoj opravek in od kod prihajaš? Katera je tvoja dežela in iz katerega ljudstva si?« 9 Rekel jim je: »Hebrejec sem. Bojim se Gospoda, Boga nebes, ki je naredil morje in kopno.« 10 Možje so se hudo prestrašili in mu rekli: »Kaj si takšnega naredil!« Možje so namreč vedeli, da beži pred Gospodom, ker jim je bil povedal.
   11 Rekli so mu: »Kaj naj storimo s teboj, da se nam morje umiri?« Morje je namreč naraščalo in divjalo. 12 Rekel jim je: »Primite me in me vrzite v morje in morje se vam bo umirilo, saj vem, da je zaradi mene ta veliki vihar nad vami!« 13 Možje so še veslali, da bi dosegli kopno, a niso zmogli, ker je morje naraščalo in divjalo proti njim. 14 Nato so zaklicali h Gospodu in rekli: »O Gospod, naj se ne pogubimo zaradi življenja tega moža, in ne prištevaj nam nedolžne krvi, kajti ti, Gospod, storiš, kar ti ugaja!« 15 Prijeli so Jona in ga vrgli v morje. In morje je nehalo besneti. 16 Možje so se hudo zbali Gospoda, darovali so klavno daritev Gospodu in naredili zaobljube (Jona 1)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jon+1&id13=1&pos=0&set=2&l=sl&idp0=14&idp1=2

   Odgovori
2. Miro says:

   15. oktobra, 2022 at 13:52

   NAŠ GOSPOD JE TISTI, PO KATEREM NAM PRIHAJA VSE DOBRO. POUČIL VAS BO,
   ČE BOSTE PREMIŠLJEVALI NJEGOVO ŽIVLJENJE, TA NAJLEPŠI VZOR ČLOVEŠKEGA
   ŽIVLJENJA. (sv. Terezija Avilska)

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Sv. Terezija Avilska, prosi za nas!

   Odgovori
3. Miro says:

   15. oktobra, 2022 at 13:43

   GOD SV. TEREZIJE AVILSKE

   V KATOLIŠKI CERKVI 15. OKTOBRA PRAZNUJEMO GOD SV. TEREZIJE AVILSKE, DEVICE, CERKVENE UČITELJICE IN PRENOVITELJICE KARMELIČANSKEGA REDA.

   Papež Pij X. (1903–1914) jo je imenoval mojstrica psihologije mistike, saj mističnih doživetij in izkustev nihče v zgodovini Cerkve še ni tako natančno opredelil kot prav ona. Karmeličanski red jo ima za svojo ustanoviteljico. Po njenem rodnem mestu jo imenujemo tudi Terezija Avilska, po njeni vlogi v življenju Cerkve pa Terezija Velika.

   ŽIVLJENJEPIS SV. TEREZIJE AVILSKE

   Terezija Avilska se je rodila 28. marca 1515 na pristavi Gotarrendura v bližini Avile (v današnji Španiji), kjer je njena družina navadno preživljala zimsko obdobje. Oče Alonso Sánchez de Cepeda je izhajal iz stare trgovske družine iz Toleda in se je leta 1493 preselil v Avilo. Po smrti prve žene se je poročil s štirinajstletno Beatriz de Ahumada iz nižjega kastiljskega plemstva, ki je postala Terezijina mati.

   Terezija se je rodila kot peti od enajstih otrok. Pri šestih ali sedmih letih se je z bratom Rodrigom hotela odpraviti na pot v deželo Mavrov v želji, da bi tam dosegla mučeništvo, vendar jima je stric to preprečil. Bila je izredno bistroumna, vsaki stvari je hotela priti do dna in ni prezrla tudi najbolj običajnih zadev vsakdanjega življenja.

   Ko je bilo Tereziji dvanajst let, ji je umrla mati. Njeno vlogo je kot najstarejša od sester prevzela Maria. Terezijino življenje se je takrat močno spremenilo; začela se je zavedati svoje lepote in talentov in okrog nje se je vrtelo več oboževalcev. Oče Alonso jo je zato v vzgojo zaupal redovnicam avguštinkam v Avili, kjer je preživela dve leti. V tem času je v njej dozorela želja po redovniškem poklicu. Med različnimi samostani v mestu se je odločila za karmel Učlovečenja, kamor je pred leti vstopila že neka njena sorodnica. Ker je oče nasprotoval njenim namenom, je le-ta leta 1535 v starosti dvajset let na skrivaj pobegnila od doma. Oče je to dejstvo naposled sprejel kot izraz Božje volje.

   Pri dvaindvajsetih letih je naredila slovesne redovne zaobljube. Kmalu za tem je resno zbolela, tako da so na samostanskem vrtu zanjo že imeli izkopan grob. Na priprošnjo svetega Jožefa je čudežno ozdravela. Ko njeno telesno trpljenje ni bilo več v ospredju, je nastopil čas notranjih bojev in očiščevanja. Seznanila se je s spisi frančiškana Francisca de Osuna, ki so temeljno zaznamovali njen način duhovnosti. Resnične zavzetosti za poglobljeno redovno življenje še vedno ni bilo opaziti. V postnem času leta 1554 se je Terezijina drža korenito spremenila: ob pogledu na okrvavljenega Jezusa ob stebru bičanja se je (ponovno) spreobrnila, s čimer se je začelo obdobje gorečega notranjega življenja. Šest let pozneje je po videnju pekla razumela, kako velika nesreča je pogubljenje duš. Tedaj je sklenila, da se bo povsem posvetila njihovemu reševanju in to predvsem z natančnim izpolnjevanjem redovnih pravil.

   Duhovni razvoj jo je privedel do odločitve za ustanovitev samostana sv. Jožefa v Avili, kjer je uveljavila prvotna karmeličanska pravila v vsej njihovi strogosti. Gorečnost prvih bosonogih karmeličank in številni poklici, ki so prihajali v prenovljeno skupnost, do Tereziji dali vedeti, da ima Bog z njo obsežnejše načrte. Terezija je z dovoljenjem generalnega priorja karmeličanskega reda v letih 1567–1582 ustanovila še šestnajst samostanov. Ko je spoznala veliko duhovno korist, da sestre vodijo redovniki, ki živijo iz istega duha in po istih redovnih pravilih, je z dovoljenjem vodstva karmeličanskega reda ustanovila samostana bosonogih karmeličanov in pomagala pri ustanavljanju naslednjih. Eden prvih, ki se je navdušil za Terezijino prenovo, je bil znani španski mistik sv. Janez od Križa (1542–1591).

   Terezija je zadnji samostan zgradila v Burgosu, nameravala pa ga je ustanoviti še v Madridu. Na poti v Avilo se je Tereziji zdravstveno stanje zelo poslabšalo, zato je spovednika prosila za sveto popotnico. Umrla je 4. oktobra 1582. Papež Pavel V. (1605–1621) jo je leta 1614 razglasil za blaženo, papež Gregor XV. (1621–1623) pa leta 1622 za svetnico. Leta 1970 jo je papež Pavel VI. (1963–1978) razglasil še za cerkveno učiteljico.
   Cerkvena učiteljica

   Naslov cerkvenega učitelja ali učiteljice Katoliška Cerkev podeljuje osebam, katerih življenje in delo odraža posebne darove, ki osvetljujejo katoliški nauk bodisi po zvestobi, razširjenosti ali teološki prodornosti. Mnogi cerkveni učitelji se odlikujejo po mističnih ali teoloških spisih, drugi po svojih literarnih delih v obliki knjig ali pisem. Naslov cerkvenega učitelja podeljujeta bodisi papež bodisi vesoljni cerkveni zbor. Naziv je bil doslej podeljen triintridesetim osebnostim.

   Razglasitev sv. Terezije Avilske za cerkveno učiteljico kaže na kakovost in aktualno vrednost njene duhovnosti. Povzpela se je do izjemnih višin krščanske popolnosti in mističnega izkustva Boga. Posebnost Terezijine mistike je trezna razsodnost in odkritosrčna resnicoljubnost, s katero poroča o svojih doživetjih. Tovrstnih globinskih izkustev še nihče v zgodovini Cerkve ni tako natančno opredelil kot prav ona. S svojim učencem in sodelavcem sv. Janezom od Križa si v mistični teologiji delita avtoriteto prvega reda.

   Terezija izhaja iz dogmatične, moralne in disciplinske prenove, ki jo je uveljavil tridentinski cerkveni zbor (1545–1563). Njena izvirna značilnost in dar Cerkvi je prebujanje notranje vernosti, ki temelji na evangeliju in osebnem izkustvu Boga. Terezija želi človeka privesti do polnega krščanskega življenja. Prenova karmela, ki jo je izvedla leta 1562, ji je v zgodovini Cerkve zagotovila posebno mesto.

   Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-terezije-avilske

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Terezija Avilska, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     15. oktobra, 2022 at 13:57

     Glej tudi prispevek TEREZIJA AVILSKA – UČITELJICA MOLITVE, objavljen na:

     https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/3052-sv-terezija-avilska-uciteljica-molitve

     Odgovori
4. Miro says:

   15. oktobra, 2022 at 8:36

   EVHARISTIJA -VIR IN VIŠEK KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA, SREDIŠČE VSEGA ŽIVLJENJA CERKVE

   Piše: Ángel García Ibáñez

   KAJ JE EVHARISTIJA?

   Evharistija je zakrament, po katerem pri liturgičnem slavju Cerkve postane navzoča oseba Jezusa Kristusa (ves Kristus: telo, kri, duša in božanskost) ter njegova zveličavna daritev v polnosti velikonočne skrivnosti njegovega trpljenja, smrti in vstajenja. Ta navzočnost ni statična ali pasivna (kot je navzočnost kakšnega predmeta na nekem kraju), temveč aktivna, kajti Gospod postane navzoč z dinamizmom svoje odrešilne ljubezni: v evharistiji nas On vabi, naj sprejmemo odločitev, ki nam jo ponuja, in naj prejmemo dar njegovega telesa in krvi kot hrano večnega življenja, ter nam omogoča vstopiti v občestvo z Njim — z njegovo osebo in z njegovo daritvijo — ter v občestvo z vsemi udi njegovega mističnega telesa, ki je Cerkev.

   Resnično, kot pravi drugi vatikanski koncil, je »naš Odrešenik pri zadnji večerji, tisto noč, ko je bil izdan, postavil evharistično daritev svojega telesa in svoje krvi, da bi s tem daritev na križu mogla trajati skozi vse čase, dokler ne pride, in da bi tako Cerkvi, svoji ljubljeni nevesti, zaupal spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave.«[1]

   Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-19-evharistija-1/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   15. oktobra, 2022 at 8:16

   USMILJENI JEZUS: VELIK DELEŽ SPREJEMAŠ PRI MOJEM TRPLJENJU, ZATO TI PODARJAM
   VELIK DELEŽ PRI SVOJI SLAVI IN SVOJI RADOSTI (Dn 205).

   O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na:
   http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   15. oktobra, 2022 at 8:12

   MOJ OSEBNI MIR, KI NAPRAVLJA VTIS NA LJUDI, JE V TEMLE: BITI POKOREN,
   KOT SEM BIL ZMERAJ, IN SI NE ŽELETI, DA BI PROSIL ZA DALJŠE ŽIVLJENJE,
   KOT MI JE ODKAZANO. PRIČAKUJEM SESTRO SMRT PREPROSTO IN VESELO,
   TAKO, KOT MI JO BO BOG POSLAL. (misel sv. Janeza XXIII.)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Hvala says:

   15. oktobra, 2022 at 8:05

   NJEN ZAKON SE JE ZDEL NEZNOSEN, KAJ JI JE SVETOVAL PRILJUBLJENI ŠKOF?
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   LJUBEZEN BREZ VZAJEMNOSTI NI RAZLOG, DA BI NEHALI LJUBITI MOŽA ALI ŽENO

   DA, ZGODI SE, DA JE ZAKON MUČENIŠTVO. ČE TAK POLOŽAJ ŽIVIMO KOT IZSILJENO ODPOVED SVOJEMU JAZU IN PRIJETNOSTI, GREMO SKOZ PEKEL. VSE SE POPOLNOMA OBRNE, KO JO ZAČNEMO RAZUMEVATI KOT OD BOGA DOPUŠČENO ZA NAŠE DOBRO
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   DOGAJA SE, DA JE PREDANOST ŽENE V ČASU KRIZE POGOJ ZA OZDRAVLJENJE MOŽA. TAM, KJER NARAVNA LJUBEZEN NIČ NE DOSEŽE, LAHKO ŽRTEV, KI JO NAREDIMO Z LJUBEZNIJO, NAREDI ČUDEŽ. V NEKATERIH PRIMERIH POMAGA SAMO ŽRTEV. NADŠKOF SI JE DRZNIL POVEDATI CELO VEČ-TAKA LJUBEZEN NE REŠUJE SAMO TISTIH NAŠIH DRUŽIN, AMPAK VES SVET.

   DA PA BI DRUGO OSEBO LAHKO LJUBILI ZARADI BOGA, MORAMO VANJ VEROVATI.

   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Celotno obrazložitev zakonskega trpljenja, ki jo je povedal ameriški duhovnik in pozneje nadškofa si lahko preberete v priloženem gradivu.

   Čudoviti nasveti tega nadškofa iz katerih se čuti DA JE PREJEL OD BOGA SPOZNANJE, DAROVE SVETEGA DUHA-MOČNO VERO V MOČ JEZUSOVIH BESED .

   SVETI DUH JE SILA, KI DRŽI VES SVET, LJUDJE NAPOLNJENI S SVETIM DUHOM PREJMEMJO MOČ, POGUM, SO NEUSTRAŠNI V VSAKEM ŽIVLJENJSKEM VIHARJU. Z NASMEŠKOM SO GLEDALI SMRTI V OČI.

   NAŠI VZORNIKI SO SVETNIKI, JEZUS JE POVEDAL IN PRI NJIH LAHKO VIDIMO , KAJ SO POČELI IN KAKO SO ŽIVELI POD VODSTVOM SVETEGA DUHA.

   Če boste brali izjave in pogovore matere CARLA ACUTISA, ki bo svetnik, je povedala da je z nasmeškom izdihnil in odšel v večnost. Zdravniki so se zelo čudili, da nikoli ni stokal od bolečin, kajti pri njegovi bolezni so bile prisotne strašne bolečine.

   POGUM, VERA, MOČ, NOBENEGA STRAHU – VSE JE DAR SVETEGA DUHA.

   V Sloveniji je primer družine, ki je V STRAŠNEM TRPLJENJU VSE ZAUPALA BOGU V REŠITEV IN IZ TE DRUŽINE JE JEZUS NAREDIL TUDI SVOJEGA NAMESTNIKA NA ZEMLJI -to je . g. duhovnik Ciril Čuš.

   Ponovno bom priložila njegovo zgodbo za osvežitev spomina. KAJ VSE NAREDI BOG TISTIM, KI MU ZAUPAJO. Duhovnik Ciril hodi tudi po tujini in pričuje-KAJ JE STORIL JEZUS V NJEGOVI DRUŽINI, ki je bila na dnu.

   JEZUS JE REKEL, DA BODO LJUDJE NJEGOVE PRIČE:

   TODA PREJELI BOSTE MOČ, KO BO SVETI DUH PRIŠEL NAD VAS, IN BOSTE MOJE PRIČE V JERUZALEMU IN PO VSEJ JUDEJI IN SAMARIJI TER DO SKRAJNIH MEJ SVETA.” (Apd 1,8).

   JEZUSOVE BESEDE JE POTREBNO VZETI RES RESNO, NE KOT ČLOVEŠKE!

   Ljudje, ki so Mu popolnoma zaupali in zaupajo hodijo danes po svetu in pričujejo KAJ JIM JE STORIL GOSPOD. POVSOD SO PRIČE, DO SKRAJNIH MEJ SVETA!

   ZAVEDATI SE MORAMO, DA SVETI DUH NI DUH UGODJA, AMPAK RESNICE.

   https://si.aleteia.org/2019/01/06/njen-zakon-se-je-zdel-neznosen-kaj-ji-je-svetoval-priljubljeni-nadskof/

   Odgovori
   • HVALA says:

     15. oktobra, 2022 at 8:08

     OČE GA JE TEPEL IN MU 14-KRAT PREBIL GLAVO, A CIRIL JE ZMOGEL VSE ODPUSTITI
     .:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

     https://si.aleteia.org/2018/04/08/oce-ga-je-tepel-in-mu-14-krat-prebil-glavo-a-ciril-je-zmogel-vse-odpustiti/

     Odgovori
8. Miro says:

   15. oktobra, 2022 at 7:50

   EVANGELIJ BOŽJE LJUBEZNI DO ČLOVEKA, EVANGELIJ DOSTOJANSTVA ČLOVEŠKE OSEBE IN
   EVANGELIJ ŽIVLJENJA SO EN SAM IN NEDELJIV EVANGELIJ. (sv. Janez Pavel II.)

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
9. Miro says:

   15. oktobra, 2022 at 7:47

   NAM BOG RES ŽELI VZETI, KAR IMAMO?

   “TO, KAR ČLOVEKU DAJE BOG, RESNIČNI GOSPODAR ŽIVLJENJA, NI MATERIALNI DENAR, AMPAK JE MILOST”

   VPRAŠANJE BRALCA:

   “Kdor ima, se mu bo namreč dalo, in kdor nima, se mu bo še to vzelo, kar misli, da ima.” Pred leti se je neki kolega, ki se ima za ateista, ponorčeval iz tega odlomka, češ kako je Bog nepravičen. Priznam, da mi je vsakič nekoliko nelagodno ob tem evangeljskem odlomku. Kaj je pravzaprav sporočilo teh besed?

   ODGOVARJA CELJSKI ŠKOF MAKSIMILIJAN MATJAŽ

   Hvala za to vprašanje, ki je res na mestu, saj gre za enega najbolj provokativnih Jezusovih izrekov. Te besede navajajo vsi trije sinoptični evangeliji in povrh še v različnih kontekstih, kar govori o tem, da Jezus ta izrek pogosto uporablja. Verjetno se je navezal na neko ljudsko modrost v smislu “bogati bogatejši, siromaki siromašnejši”.

   Iz uporabe izreka v priliki o talentih (Mt 25,14-30) in v priliki o minah oziroma denarju (Lk 19,11-28) bi na prvi pogled tudi lahko pritrdili tej logiki sveta: Kdor ima več denarja, bo lahko več vložil in bo tudi več dobil. Vendar Jezus pove to kot priliko, kot primerjalno oziroma metaforično pripoved, ki so jo judovski učitelji pogosto uporabljali.

   Gre za pripoved s podobo iz vsakdanjega življenja, ki je vsem razumljiva, da lahko prek nje pokaže na globlji pomen, pomen, ki seže onkraj (meta) vidnega in otipljivega. Tako npr. prilika o semenu, ki govori z jezikom poljedelca in gradi na človekovem naravnem vedenju, sporoča način delovanja Božje besede in rodovitnosti človekovega življenja.

   Tudi priliki o talentih in denarju govorita v jeziku vsem znanega materialnega sveta o duhovnem svetu, ki je globlje in ga je težje prepoznati. V materialnem svetu se materialno veča z zbiranjem in trgovanjem, v duhovnem svetu, ki si ga predstavljamo kot srečo, radost, veselje, zadovoljstvo, ljubezen …, pa velja ravno nasprotna logika: povečuje se, če se deli, daje, daruje.

   Gre za logiko ljubezni, iz katere vsak človek živi in po njej hrepeni. Ker pa je tonačin pšeničnega zrna, ki mora pasti v zemljo in umreti sebi, da se lahko odpre in obrodi sadove (prim. Jn 12,24), se naravni človek, ki je prepričan, da mora sam poskrbeti za vse, tega pogosto prestraši in se zapre vase.

   Jezus tako s priliko izzivalno sooči med seboj dva načina mišljenja, ki sta si sicer diametralno nasprotna, pa vendar paradoksna, tako da jo mora vsak osebno odkriti in svobodno sprejeti. Prilika namreč ne pove vsega in poslušalca ne prisili, ampak ga pripravi do razmišljanja in terja svobodno odločitev.

   To, kar človeku daje Bog, resnični gospodar življenja, ni materialni denar, ampak je milost – njegova milina, naklonjenost, prisotnost, moč – ljubezen. Ta Božji dar pa sprejme človek tako, da ga podeli, da se odpre. Če bi ga hotel obdržati zase, bi ga izgubil.

   To Jezus pojasni še s podobo o svetilki in besedi (Mr 4,21-25; Lk 8,16-18), kjer prav tako uporabi enak provokativni izrek: “Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar se mu zdi, da ima.” Kdor namreč sprejema Luč in Besedo in jo živi, o njej pričuje in jo deli, jo bo še prejemal in jo bo imel vedno več, kdor pa bo molčal, jo zaprl vase in svetilko novega življenja, ki mu jo je Gospod prižgal, pokril ter jo “postavil pod posteljo” (Lk 8,16), bo ta ugasnila in bo izgubil vse, kar je prejel. Prižigajmo se torej ob Besedi in jo oznanjajmo!

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/10/09/nam-bog-res-zeli-vzeti-kar-imamo/

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Hvala says:

    15. oktobra, 2022 at 7:22

    ZAHVALJUJTE SE IN BOSTE BLAGOSLOVLJENI

    SREDI VSEH TEŽAV IN STISK, KO SE NIMATE KAM OBRTNITI, KO NI POMOČI, SE ZAČNITE BOGU ZAHVALJEVATI

    KAKO SE JE PREROK JONA REŠIL SAMOPOMILOVANJA?

    JONA JE DOSEGEL DNO, ZAKOPAN V KITOVEM TREBUHU

    SREDI VSEH TEŽAV JE JONA VSTOPIL V GOSPODOVO NAVZOČNOST IN SE ZAHVALIL. BOG JE ODGOVORIL:”TO SEM ČAKAL, DA BOM SLIŠAL OD TEBE, JONA. SREDI VSEGA SI MI ZAUPAL. PRAVKAR SI OPRAVIL TEST.”
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    »Daruj Bogu hvalno daritev, izpolni Najvišjemu svoje zaobljube! Potem me kliči na dan stiske: rešil te bom in me boš častil!« (Ps 50,14–15)V vsem se zahvaljujte! (Revija Prenova -Julij 22).

    https://drive.google.com/file/d/1RiSMbkhl3qiU_zVGAeW3y8B3AfLiIHLv/view

    Odgovori