Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.128 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »NE ČUDI SE, DA TE VČASIH PO NEDOLŽNEM SUMNIČIJO.
    IZ LJUBEZNI DO TEBE SEM JAZ PRVI PIL KELIH TRPLJENJA NEDOLŽNIH.«
    (Dn 289).

    O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam,
    več na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    MOLITVI, KI VAM BOSTA POMAGALI, DA BOSTE ČIM BOLJE OPRAVILI SVOJE OBVEZNOSTI (Aleteia)

    KO ZAČUTITE, DA VAS VAŠE OBVEZNOSTI PREVEČ OBREMENJUJEJO, JIH ZAČNITE Z MOLITVIJO. NEKDO VAM JE SPOSOBEN DATI MOČI IN VAM POMAGATI, DA PREVZAMETE SVOJE ODGOVORNOSTI

    Včasih je izpolnjevanje družinskih, službenih ali drugih obveznosti pretežko. Prevzemanje odgovornosti se morda zdi nemogoče. Prvi korak je prepoznati lastno nemoč in prositi za pomoč.

    Pred vami sta dve molitvi za priprošnjo tistima, ki imata moč, da nas spodbudita k delu ter obenem razbremenita naša bremena.

    Bog Oče, ki zmoreš vse,
    poglej, kako uboga stvar sem,
    kako iztrošene so moje moči,
    ki ne zmorejo uresničiti vsega, za kar me prosiš.
    Ponujam ti ves svoj trud, da naredim, kar moram,
    a te prosim, da mi pri tem pomagaš.

    Daj mi moči, da opravim svojo dolžnost,
    naj Ti služim tako, kot Ti misliš, da lahko.
    Daj mi ponižnost in realen pogled,
    da ne bi iskal previsokih ciljev,
    potrpljenja, ko pričakovani rezultati še vedno ne bodo doseženi,
    in modrost, da ugotovim, kdo mi lahko pri tem pomaga.

    Daj mi navdušenja, zagona in vztrajnosti,
    da naredim tisto, kar želiš, da storim.
    Pomagaj mi nadoknaditi moje pomanjkljivosti, da bova skupaj lahko dosegla,
    o čemer brez tebe ne bi nikoli niti sanjal.

    To te prosim skupaj z Marijo,
    Jezusovo materjo,
    ki je vedno pripravljena izpolniti tvojo voljo.

    Amen.

    MATI, TUKAJ SEM

    Druga molitev izraža popolno predajo nebeški Materi. Napisal jo je nemški duhovnik José Kentenich in je vključena v molitvenik K očetu.

    Mati, želiš da opravim to delo?
    Tukaj sem.
    Želiš, da si pomagam z vsemi močmi svojega duha?
    Tukaj sem.
    Želiš, da umrem zate?
    Tukaj sem.

    Vendar poskrbi, da vsi tisti,
    ki si mi jih zaupala,
    živijo za Jezusa,
    in se učijo umreti za Jezusa.

    Amen.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/01/19/molitvi-ki-vam-bosta-pomagali-da-boste-cim-bolje-opravili-svoje-obveznosti/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  3. Hvala says:

    LJUDJE NE MOREMO BITI PRAVIČNI, KAJTI NAŠA PRAVIČNOST JE SAMO V BOGU.

    BOG JE REKEL PO PREROKU IZAIJU:
    8 Rosite, nebesa, od zgoraj
    in oblaki naj dežujejo pravičnost.
    Odpre naj se zemlja in rodi rešitev,
    naj hkrati požene pravičnost,
    jaz, Gospod, sem to ustvaril.(Iz 45,8)

    CERKEV VODI SVETI DUH, ČEPRAV JE OBTEŽENA. GOSPOD DOPUŠČA DOLOČENE DOGODKE, DA SE ZGODIJO, VSE IMA POD NADZOROM IN TUDI VE, ZAKAJ KAJ DOPUŠČA.

    NAPADI HUDOBCA NA LJUDI JE RESNIČNOST, VENDAR HUDOBEC TO ZELO PRIKRIVA, DA ČLOVEKA POPOLNOMA ZMEDE, MU NAPADA UM, KAJTI TAKRAT BO PODLEGEL NJEGOVI SUŽNOSTI.

    Ne vem v kolikor ste že okušali napade hudobca, ki se trudi na vse kriplje, da uniči človeka. Bog pošilja človeku, ki ga neizmerno ljubi tudi take preizkušnje.

    Svetnika Janezu Vianej je satan tako močno napadal, da mu je ponoči premikal posteljo. Tudi Mati Terezija ni bila izvzeta iz napadov in vseh vrst skušnjav.

    Hudobec ve, kje bo človek padel. Hudobec se postavi v dobre stvari, samo da bo zavedel popolnoma človeka. Nekateri toliko hlepijo po aktivnosti, takšni in drugačni, tudi dobrodelni da zvečer padajo od utrujenosti. TEGA NI NAROČIL JEZUS. To je skušnjava. Če hočeš opravljati posel, ki je po Božjem načrtu in Njegovi volji, je potrebno GOSPODU TO ŽELJO IZROČITI IN ČAKATI NA NJEGOVE UKAZE IN NASVETE.

    SVETNICA FAVSTINA KOWALSKA JE OPISALA VELIKO SVOJIH IZKUŠENJ Z NAPADI.

    NAPADI HUDOBCA IN NAŠA OBRAMBA POTEKA KOT PRAVA VOJNA-JEZUS PRAVI BITKA, V TAKIH BITKAH JE ON ZMAGOVALEC, KI SE BORI ZA NAS, MI PA STRELJAMO V SATANA Z BOŽJO BESEDO, KI JO IZGOVARJAMO IZ SVETEGA PISMA IN KLIČEMO IME JEZUSOVO IN MARIJINO. DELATI TAKO JE NAROČIL JEZUS. ZATO VEDNO POGLEJMO IN POSLUŠAJMO KAJ JE ON NAROČIL IN TUDI NAREDIMO, KAR JE NAROČIL IN NAROČA. JEZUSA DRŽIMO HKRATI ZA ROKO, DA NE PODLEŽEMO SATANU.

    To niso enostavne zadeve in zatiskanje oči pred JE RAJANJE SATANA, KER BO PREVZEL ČLOVEKA TUDI NA TAK NAČIN.

    JEZUS NE GOVORI O NAPADIH SKUŠNJAVE ZARADI ZEGA , DA BI NAS STRAŠIL IN PLAŠIL, AMPAK ZATO, DA NAS BO NAREDIL MOČNE BOJEVNIKE, DOBRE VOJAKE, IZURJENE, KI BODO ZMAGOVALI Z NJIM V VSEH DUHOVNIH BITKAH.

    TO JE NAROČIL PO SVETEM PAVLU..

    FAVSTINA KOWALSKA JE NAPISALA:

    77 Tema in skušnjave

    Moj razum je bil čudno zatemnjen, nobena resnica se mi ni zdela jasna. Ko so mi govorili o
    Bogu, je bilo moje srce kakor skala. Iz srca ni vzniknilo niti najmanjše občutje ljubezni do
    njega. Ko sem se z voljo trudila vztrajati v Bogu, me je prevzela velika stiska in zdelo se mi
    je, da s tem izzivam še večjo Božjo jezo. Sploh nisem mogla meditirati kakor nekoč. V duši
    sem čutila veliko praznino in z ničimer je nisem mogla napolniti. Začela sem trpeti lakoto in
    hrepenenje po Bogu, a sem videla vso svojo nemoč. Poskušala sem počasi brati, stavek za
    stavkom, in tako meditirati, toda vse zaman. Vse, kar sem prebrala, mi je bilo nerazumljivo.
    Neprestano mi je bil pred očmi prepad moje bede. Kadar sem začela s kakšnimi vajami v
    kapeli, sem vedno začutila velike stiske in skušnjave. Večkrat sem se ves čas sv. maše borila z
    bogokletnimi mislimi, ki so mi prihajale na usta. Čutila sem odpor do svetih zakramentov.
    Imela sem občutek, da ne prejemam nobenih sadov, ki jih dajejo sveti zakramenti. Prejemala
    sem jih le iz pokorščine do spovednika; brezpogojna pokorščina je bila zame edina pot, po
    kateri sem morala iti, in zanesljiva rešitev. Duhovnik mi je razložil, da so to preizkušnje od
    Boga, »in da v stanju, v kakršnem si, ne le ne žališ Boga, ampak si mu zelo draga; (33) to je

    znamenje, da te Bog brezmejno ljubi in ti zelo zaupa, zato ti pošilja takšne preizkušnje«.
    Njegove besede me niso potolažile, kakor da se me sploh ne tičejo. Čudila pa sem se temu, da
    so me včasih v času hudega trpljenja, ko sem se približala spovednici, moje strašne stiske
    nenadoma zapustile, vendar so me takoj, ko sem se oddaljila od spovednice, napadle [še bolj
    silovito].
    Tedaj sem padla z obrazom na tla pred Najsvetejše in ponavljala besede: »Tudi če bi me ubil,
    bom zaupala vate.«65 Zdelo se mi je, da v teh bolečinah umiram. Moja najstrašnejša misel je
    bila, da me je Bog zavrgel. Kasneje so sledile druge misli: Zakaj se moram truditi za kreposti
    in dobra dela? Zakaj se moram odpovedovati in izničevati? Zakaj izpovedati zaobljube? Zakaj
    moliti? Zakaj se posvečevati in poniževati? Zakaj se na vsakem koraku žrtvovati? Zakaj, ko
    me je Bog že zavrgel? Čemu ves trud? – Le Bog edini ve, kaj se je dogajalo v mojem srcu- Dnevnik 77

  4. Miro says:

    MISEL O SVETI EVHARISTIJI

    BRATOVSKA EDINOST, KI NASTOPI PO EVHARISTIČNEM BOGOSLUŽJU, JE UTEMELJENA V SAMEM
    ZAKRAMENTALNEM DELOVANJU, NEDOSLEDNO JE VEROVATI V TO BRATOVSKO EDINOST IN NE
    PRIČEVATI ZANJO. (sv. Ciprijan iz Kartagine)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    Nadaljevanje članka o SVETI EVHARISTIJI, piše: Ángel García Ibáñez

    OBLJUBA IN POSTAVITEV EVHARISTIJE

    Gospod je naznanil evharistijo v času svojega javnega življenja, v sinagogi v Kafarnaumu vpričo tistih, ki so mu sledili potem, ko so prisostvovali čudežni pomnožitvi kruha, s katerim je nasitil množico (prim. Jn 6,1-13). Jezus je tisto znamenje izkoristil za to, da je razodel svojo identiteto in svoje poslanstvo, ter za obljubo evharistije: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje. Tedaj so mu rekli: Gospod, vselej nam daj tega kruha! Jezus jim je dejal: Jaz sem kruh življenja … Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta … Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni« (Jn 6,32-35.51.54-57).

    POSTAVITEV EVHARISTIJE IN VELIKONOČNI KONTEKST

    Jezus Kristus je ta zakrament postavil pri zadnji večerji. Trije sinoptični evangeliji (prim. Mt 26,17-30; Mr 14,12-26; Lk 22,7-20) in sv. Pavel (prim. 1 Kor 11,23-26) nam podajajo poročilo o postavitvi. Tule je povzetek dogodka, kot ga navaja Katekizem katoliške Cerkve: »Prišel je dan opresnikov, ko je bilo treba klati velikonočno jagnje. Jezus je poslal Petra in Janeza in jima rekel: “Pojdita in nam pripravita velikonočno večerjo, da bomo skupaj jedli” … Odšla sta … in sta pripravila velikonočno večerjo. Ko je prišla ura, je z apostoli sedel k mizi. Rekel jim je: “Srčno sem želel jesti z vami to velikonočno večerjo, preden bom trpel, kajti povem vam, da je ne bom več jedel, dokler je v polnosti ne bom užival v božjem kraljestvu” … In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: “To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.” Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: “Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas” (Katekizem, 1339).

    Jezus je torej obhajal zadnjo večerjo v kontekstu judovske pashe, vendar Gospodova večerja vsebuje neko absolutno novost: v središču ni jagnje starozavezne pashe, temveč Kristus sam, njegovo darovano telo (izročeno Očetu kot žrtev v korist ljudem) … in njegova kri, prelita za odpuščanje grehov (prim. Katekizem, 1339). Lahko torej rečemo, da Jezus ni obhajal stare pashe, temveč je oznanil in uresničil novo pasho — s tem, ko jo je na zakramentalen način vnaprej udejanjil.

    POMEN IN VSEBINA GOSPODOVE ZAPOVEDI

    Jezusovo izrecno naročilo: »To delajte v moj spomin« (Lk 22,19; 1 Kor 11,24-25), izkazuje pravzaprav institucionalni značaj zadnje večerje. S to zapovedjo nam naroča, naj odgovorimo na njegov dar in naj ga zakramentalno zastopamo (naj to znova uresničujemo, naj obnavljamo njegovo navzočnost, navzočnost njegovega darovanega telesa in njegove prelite krvi, se pravi njegove daritve v odpuščanje naših grehov).

    – »To delajte.« Na ta način je odločil, kdo lahko obhaja evharistijo (apostoli in njihovi nasledniki v duhovništvu), jim podelil oblast, da jo obhajajo, in določil temeljne elemente obreda: tiste, ki jih je uporabil On (zato sta za obhajanje evharistije potrebna kruh in vino, molitev zahvale in blagoslova, posvetitev darov v Gospodovo telo in kri, razdelitev in obhajilo s tem presvetim zakramentom).

    – »V moj spomin.« S tem je Kristus apostolom (in preko apostolov njihovim naslednikom v duhovništvu) ukazal, naj obhajajo novi “memorial”, ki je nadomestil staro pasho. Ta obred vsebuje posebno učinkovitost: ne samo da pomaga “spominjati” verujočo skupnost na Kristusovo odrešilno ljubezen, na njegove besede in dejanja pri zadnji večerji, temveč poleg tega kot zakrament nove postave napravlja objektivno navzoče tisto, kar ponazarja: Kristusa, “naše pashalno jagnje” (1 Kor 5,7) in njegovo zveličavno daritev.

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-19-evharistija-1/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    V molitvi se priporočimo SVETEMU DUHU, da bomo hodili po poti sprejemanja in
    spolnjevanja Božje volje v Njegovi luči in moči.

    MOLIMO:

    Moj Bog,
    ki prestoluješ na višavah,
    k tebi dvigam svoje oči.
    Ne iščem te nad oblaki,
    iščem te blizu mene samega.
    Toda ti si Sveti, Mogočni, Veličastni,
    zato dvigam svoje oči,
    zato kličem k tebi iz svoje globine.
    Iz globine, v kateri živim, kličem k tebi,
    v globini pričakujem tvojega Duha,
    ki prihaja k meni iz višav.
    Ne morem te klicati, če mi ti sam ne daš besede.
    Pošlji svojega Duha iz višav,
    da bom veroval, da bom ljubil,
    da bom našel besedo, ki te časti.
    V globinah iščem tebe:
    v vseh neznatnih stvareh, v vsej bedi in stiski,
    ki nas ljudi uklepa v vseh mračnih izkušnjah.
    Ti si Luč, ki sveti od zgoraj,
    življenje, ki prihaja od zgoraj,
    Duh, ki nam govori od zgoraj.
    Pošlji svojega Duha iz višav,
    da ne bom o govoril sam s seboj,
    ko bom molil, temveč s teboj;
    da ne bom prisluškoval samemu sebi,
    ko bom molčal, ampak tebi;
    da bom živel v tebi in ne samo v sebi;
    da boš ti v meni in ne samo nad menoj.
    Ti bližnji Bog, na tej zemlji čakam nate.

    (Gospod, pridi; Jorg Zink)

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  7. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: IN ČE VAS KDO NE SPREJME IN VAŠIH BESED NE POSLUŠA,
    POJDITE IZ TISTE HIŠE ALI TISTEGA MESTA IN SI OTRESITE PRAH Z NOG.
    (Mt 10,14)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1696&t=5#Pridigarjeva+slu%9Eba

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  8. janez says:

    MOLITEV ZA NAŠO CERKEV
    Gospod Jezus Kristus, ustanovil si, ko si bil pri nas na Zemlji, Svojo Cerkev,
    da bi v Njej Živel in nadaljeval Svoje Odrešilno Delo za vse Ljudi.
    Zato si jo postavil za varuhinjo Svoje Resnice in za Delilko Svoje Milosti med Ljudi.
    Hotel si, da je Tvoja Cerkev Velika Družina Božjih Otrok, Edina, Sveta, Vesoljna, Apostolska.
    Za Temelj si ji dal Nepremagljivo Skalo, ko si prvaku apostolov rekel:
    »Ti Si Peter Skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.«
    Iz vsega Srca se Ti zahvaljujem Gospod Jezus za Tvojo Cerkev.
    Hočem ji biti vedno zvest, jo varovati in braniti, kolikor bo v moji moči.
    Gospod prosim pomagaj Svetemu Očetu, svojemu namestniku,
    da bo v viharjih našega časa srečno vodil Cerkev po Tvoji Volji Gospod.
    Prosim Jezus varuj vse vernnike, podeli jim bogate Milosti,
    da bodo prestali nevarnosti, ki jim pretijo z vseh strani.
    Prosim daj jim Duha prvih kristjanov, Ljubezen, ki vse združuje v Tvojem Imenu,
    odločen Pogum, ki z veseljem sprejema vse žrtve.
    Daj jim Upanje na Zmago, zaupanje v Tvojo Pomoč, saj si rekel:
    »«Glejte, Jaz sem z Vami vse dni do konca sveta.«
    Prosim daj Jezus, da bomo nekoč vsi prišli iz potujoče Cerkve v Blaženo Občestvo s Teboj
    in z vsemi Tvojimi Svetniki. Amen.

    Molitev iz Kristjan Moli, Družina 1982.

    Če je Bog z nami, kdo je proti nam? V Bogu premorem vse, ki mi daje Moč.

  9. Hvala says:

    MORISS CERULLO- DEVET SATANOVIH STRATEGIJ

    ————————————————————————————————————————————————–
    MNOGI KRISTJANI SO UJETI V KROG PORAZOV, KJER SO STRES, DEPRESIJA, IZGUBA POGUMA, PREUTRUJENOST, DOLGOČASJE, DVOM, SKRB IN STRAH VSAKODNEVNI DEL NJIHOVEGA ŽIVLJENJA.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    STRATEGIJE, S KATERIMI SATAN KRADE VERNIKOM BLAGOSLOVE NA TEM SVETU, PREDVSEM PA HOČE OTOPITI NAŠE SRCE, DA BI NAS POTEGNIL V ZAKRKNJENOST, PORAZ IN NEPOSLUŠNOST BOGU
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Avtor v tej knjigi razkriva strategije, s katerimi Satan krade vernikom blagoslove na tem svetu, predvsem pa hoče otopiti naše srce, da bi nas potegnil v zakrknjenost, poraz in neposlušnost Bogu.
    Knjiga nas uči, kako prepoznati sovražnikove napade, kako satan deluje prek naših misli in nas hoče prevarati v odnosu do Boga, sveta in samih sebe.
    Ni treba, da živimo poraženo življenje. S trdnimi svetopisemskimi resnicami lahko izborimo zmago in vstopimo v načrt, ki ga ima Bog za nas v Kristusu.

    Vsebina:
    1. Satan hrepeni pot tem… da bi kristjane držal v duhovni nevednosti
    2. Satan hrepeni pot tem… da bi vas prepričal, da ima neomejeno moč
    3. Satan hrepeni pot tem… da vi vas prepričal, da je močnejši od kristjanov
    4. Satan hrepeni pot tem… da bi vas prepričal, da ni potrebno, da so kristjani preganjani
    5. Satan hoče… da se zazibljete v duhovni spanec
    6. Satan hrepeni pot tem… da bi zakrknili svoje srce pred Bogom
    7. Satan hrepeni pot tem… da bi vas prevaral
    8. Satan hrepeni pot tem… da vi vas porazil s pomočjo vaših okoliščin
    9. Satan hrepeni pot tem… da bi vas naredil neposlušne
    10. Bojno polje… Vaš um

    • janez says:

      Addendum:
      Kdor hoče Cerkev razumeti in v njej prejemati milosti Kristusovega odrešenja, mora Cerkev najprej vzljubiti in veliko moliti in živeti pravično po Jezusovem Evangeliju. Imeti rad Cerkev takšno kot je, moliti in prositi Boga in po svojih močeh pomagati, ne le dajati pripombe! Lepota Cerkve nam velikokrat ni razvidna, ker se zadržujemo dostikrat le pri njenih zunanjih in največkrat še to le ob obrobnih vidikih, v globine, kjer se vidik Cerkve kot skupnosti ljudi steka s skrivnostjo Božje navzočnosti, ljubezni in milosti, pa nam ne uspe prodreti brez Pomoči Svetega Duha. Zato molimo in prosimo za Poduk in Navdih Svetega Duha! V stoletju poplave informacij tako tudi naš odnos do Cerkve velikokrat ne uspe preseči površinskosti. Misli ljudi, ki so svoje življenje posvetili Cerkvi in jo ljubijo takšno kot je, so marsikomu odprle razna vprašanja in nove globine skrivnosti naše Svete katoliške in apostolske Cerkve. Cerkev se bo morala glede na izzive časa, razvoj sveta in verske potrebe posodobiti in se spet nekoliko bolj približati potrebam ljudi in poleg zakramentalizacije bolj pospešeno uvajati tudi evangelizacijo, kar pomeni izvajanje Jezusovih Naukov v vsakodnevno življenje, da bi bili in živveli podobno kot Jezus Kristus. In še bolj kot doslej prispevati k miru v svetu, pomagati revnim, ubogim in bolnim, se približati potrebam današnjega človeka in prispevati, da bomo vsi postali boljši ljudje in kristjani. Da bomo prispevali k boljšemu svetu in k prihodu Božjega kraljestva Usmiljenja, Dobrote in Ljubezni med nami vsemi. Kdor moli, hrepeni po Božjem kraljestvu in po večnem življenju kot svoji dokončni sreči. Upanje je resnični izvir veselja v Cerkvi, saj vemo, da vse prejemamo od njega, ki nas ljubi čez vse. Vse nam je zastonj dal in nam daroval. Ljubezen pa je najglobje življenje Cerkve. Obstoj in delovanje Cerkve ima smisel in cilj v graditvi prijateljstva z Bogom in med ljudmi. Milost, prostovoljna Božja podaritev, je vez med nami in Njim, vendar pa moramo tudi sami ljubiti, da se lahko razvije pravo prijateljstvo in dobrota ter usmiljenje med ljudmi. Boga ni tam, kjer se ljudje sovražijo in je hudobija. Bog je tam, kjer se ljudje imajo radi, si odpuščajo, služijo drug drugemu, molijo, prosijo za božji Blagoslov, si pomagajo in Spolnjujejo Božjo Voljo. A vendar sta Božje Usmiljenje in Ljubezen najprej od Boga podarjen Temelj Kristusove Cerkve. Bog nas vedno ljubi, tudi ko grešimo in nam odpušča, ko se pokesamo, ima za nas pripravljen Božji Načrt in nam hoče le vse dobro. Zavedajmo se, da smo vsi na zemlji le na romanju na Poti proti Jezusu in naša Cerkev je trdna obljuba Nebeške domovine Jezusa Kristusa, Našega Učenika in Odrešenika.

      Že objavljeno na Prosim za molitev.

      Bog že ve zakaj; brez Njega nam še las ne zraste na glavi in nič se ne zgodi brez Božje Volje. Prosimo Boga Milosti in Usmiljenja, da bo vse dobro in prav! Bog nas ima Rad in Nam Hoče le Dobro! S človeško pametjo pa ne bomo nikoli razumeli marsikaterih skrivnosti brez Božje Pomoči in razodetja Svetega Duha.

  10. Hvala says:

    NEKAJ MARIJINEGA ODPOVEDOVANJA MAMONU
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Marija je bila zaročena z Jožefom in Bog je poslal angela, ki ji je oznanil, da bo spočela od Svetega Duha. Marija se je prestrašila in rekla: Kako se bo to zgodilo? Odprla se je Bogu in se odpovedala strahu, da ne bo zmogla in da bo pred ljudmi izpadla grda.

    Ko je šla proti Betlehemu, da se popiše pred cesarjem, je morala sprejeti sramoto zavrženosti. Zanjo ni bilo prostora med njenimi, v prenočišču. Morala je položiti Jezusa v jasli.

    Bila je na begi zaradi kralja Heroda. In sprejeti je morala popolno izkoreninjenost. V tujini, bi lahko rekli, je zanju skrbel le Bog.

    Ko se je vrnila je morala sprejeti sramoto obtožbe, ki je letela na sina: Narod hujska! Zločinec je! Sramota popolnega izničenja lastne vrednosti.

    Vse to so koraki, s katerimi Bog prečiščuje svoje najdražje. Tako odpira objem, ki se vaši človeški logiki tako hitro preveč zapre, stisne in ne daje dihati božjemu dihu, ki je v nas. Marija, se je popolnoma predala Očetu, a hkrati je živo ljubila, živo objemala svojega sina in svojega zaročenca Jožefa. Zaradi vseh preizkušenj, ni bilo manj nje in njenih najbližjih v njenem naročju! Bilo je le vedno več prostora za vse.

    Ljubiti tako, da je vedno na prvem mestu Božje kraljestvo in da je v njem dovolj prostora za vsakega. Ni lahko, a je mogoče.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/sluziti-bogu-ali-mamonu

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja