Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.126 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    Halloween – NOČ ČAROVNIC-NOČ ZLA-NOČ STRAŠENJA…NOČ, KO SO SEŽIGALI OTROKE

    PRAZNIK ČAROVNIC JE PRAZNIK POGUBLJAJOČIH

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Halloween, noč, ko so sežigali otroke!

    buca»Ali veste, da je morala pri starih Keltih vsako leto na dan halloween ena družina v vasi darovati svojega otroka v ognju, da bi s tem umirili hude duhove? Otroka so živega zažgali, ostanke pa položili v izdolbeno repo ali bučo, na katero so izdolbli strašljive dele obraza!«

    Halloween prihaja v zadnjih letih iz Amerike kot tržna, komercialna prevara a vsekakor ni samo to! Sprašujem vas, ali se vam zdi primerno ohranjati spomin na ta grozljiv običaj, se ob takih spominih zabavati ob svojih živih in zdravih otrocih?!

    V 5Mz 18,10 Bog prepoveduje sežigati (moriti) otroke: »Naj se ne najde pri tebi nihče, ki bi sina ali hčer žrtvoval v ognju!«

    Mislim da je – ne le za kristjane, ampak za vsakega človeka, ne glede na veroizpoved ali neizpovedovanje vere – neprimerno obujati spomin na ta strašna poganska grozodejstva. Čarovniki/ce so zahtevali žrtvovanje, sežiganje živih otrok; od tod – noč čarovnikov/nic.

    Čudno, da v vrtcih in šolah otrokom ne povedo resnice.

    Na Irskem je morala vsaka vas žrtvovati v ognju enega otroka. Vsaka družina je zato v tej noči doživljala velik strah. Nihče ni vedel, koga bodo čarovniki izbrali. To se je dogajalo vsako leto, dokler ni prišlo krščanstvo.

    Spreobrnjenje k Jezusu je rešilo otroke.

    Zaradi teh dejstev velja središčna pozornost v tej noči čarovnikom/cam, ker so zahtevali žrtvovanje otroka, okultnemu in strahu. Sveto pismo pozna človekov strah in njegov izvor. Zato hoče človeka osvoboditi.

    Rim 8, 15: »Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče!«

    2 Tim 1,7: »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti.«

    Strah torej ne prihaja od Boga, ampak od njegovega nasprotnika.

    V času noči čarovnic se otroci oblačijo v hudiče, čarovnice, zlobne figure iz grozljivk, satanistične heavy metal glasbenike.

    Če sodelujemo pri praznovanju noči čarovnic – hočemo ali nočemo – pomeni, da praznik odobravamo z vsem, kar sodi k njemu. Pove, da ne verjamemo popolnoma, da Bog želi strah nadomestiti z ljubeznijo, mirom. Zanemarja se Božja beseda, ki pravi, naj nimamo nič opraviti z nobeno obliko okultizma.

    V 2 Krn 33, 6 očita Bog človeku: »Svoje sinove je žrtvoval v ognju v Ge Ben Hinómu. Vedeževal je, vražaril in čaral, vpeljal zarotovalce duhov in razlagalce znamenj; storil je veliko takega, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh, da bi ga jezil.«

    V 1 Tim 4,1 pa sv. Pavel kot prerok vidi v prihodnost: »Duh izrecno pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere in se vdajali zavajajočim duhovom in naukom demonov.«

    Davno prej sporoča psalm 106,37: »Darovali so svoje sinove in svoje hčere demonom.«

    Namesto tega, kar nam hoče prinašati noč čarovnic, bi morali storiti vse, kar zmoremo, da bi sporočali to, kar res verujemo: da kristjani ne živimo v strahu, ampak v Božji ljubezni, da se razlikujemo od sveta, ker nočemo nasedati zlu, in da se na dan vseh svetih pripravimo povsem drugače, duhovno, ne pa s poganskim praznikom čarovnic, ki hoče nadomestiti praznik zveličanih – vseh svetih.

    Praznik čarovnic je praznik pogubljajočih.

    Vprašajmo se s svetim Pavlom: 2 Kor 6: »Kaj imata namreč skupnega pravičnost in nepostavnost? Kakšno občestvo ima luč s temo? Kakšno je soglasje med Kristusom in Beliárjem? V čem se Božje svetišče strinja z maliki? Mi smo namreč svetišče živega Boga, kakor je rekel Bog: Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.«

    Krivdo za duhovni razvrat, debato o tem lahko beremo tudi na forumu RKC, nosimo predvsem uradni oznanjevalci Cerkve, če ne poznamo duhovnih tokov danes. Eni nas vodijo k delom teme, drugi k izvirom Luči. In to je treba znati razločevati. Če danes človek ne razločuje, kaj je Kristusovo in kaj Beliárjevo, dela ljudem samo škodo, ker ne more razločevati med ravnim in krivim, lahko svetuje in sam počne napačno.

    Če otroci ali starejši praznujejo s silami teme noč čarovnic, ali kličejo duhove … bodo gotovo kmalu izgubili »duhovni imunski sistem« in tako prišli pod vpliv temnih sil ter zapustili vero.

    Psalmist se sprašuje: »Ko se rušijo temelji reda, kaj more storiti pravični« (Ps11,3) ?! Poglabljati se mora v Evangelij, moliti in ne kloniti, iti le za Jezusom, ki je Pot, Resnica in Življenje.
    Naše družine naj se zbirajo ob bolj pametnih zabavah, ki izražajo dobro, vrednote, ljubezen, življenje ne pa strah, grozo, nasilje, zlo. Povabljeni smo k Bogu v Njegovo Luč, Svetlobo, v Njegov mir, v nebesa in v srečo!

    Primer:

    buceČetrtošolka je pogledala iznad svojih narisanih svetilk iz buče in vprašala: Kaj ima ‘halloween’, noč čarovnic, opraviti s praznikom vseh svetih?

    Učiteljica je odgovorila: »Beseda ‘halloween’ izhaja iz besede ‘posvečen večer’. Posvečen pomeni svet, zato je ‘halloween’ sveti večer, ki nas pripravlja na dan vseh svetih.«

    Deklica je premišljevala ob odgovoru in ugotovila: »Če je pa ‘halloween’ svet, potem mora Bog imeti rad hudiče in fantomske igre!

    Drugačen, toda podoben primer se je pojavil v šestem razredu na neki drugi šoli. Dežurni razgrajač v razredu je zmotil pouk z izjavo, da opravlja rituale v čast Satanu. Ko je opisoval črne sveče, žrtveno mačko in tajno mesto v gozdu, je učitelj spoznal, da je učenec poznal le preveč podrobnosti, da bi si vse le izmišljeval.

    Ali v noči čarovnic res slavijo Satana?nocarovnic2
    Glede na policijska poročila iz vse celine, se na predvečer praznika vseh svetih vse več otrok srečuje s satanizmom. Če se na zabavah ob tem prazniku zanimajo za okultne igrice, so že lahko potencialni kandidati za rekrutiranje v satanske skupine.

    Za častilce hudiča in čarovnice je noč čarovnic, ‘halloween’, najpomembnejši dan. Demonske sile izkoristijo sodelovanje ljudi v praznovanju tega dne. Tega dne satanisti pošiljajo prekletstva nad katoliške cerkve, voditelje in družine.

    Uprizarjajo črne maše z namenom, da bi »odpravili« krščanstvo, oskrunjajo ukradene evharistične hostije in kot nesveto obhajilo pijejo kri, pomešano z urinom.

    Kako razširjene so okultistične prakse?

    Iz policijskih poročil razberemo, da narašča zanimanje najstnikov za satanizem, včasih se vanj vpletejo že osemletni otroci ali celo mlajši. V vsaki skupnosti so častilci hudiča, vpleteni otroci pa izhajajo iz vsakovrstnih okolij.

    Katoliška vzgoja ali vzgoja v kakšni drugi krščanski veri še ni garancija pred takšno vpletenostjo. Skoraj na vsaki šoli ali v vsaki župniji so šolarji, ki kažejo svoje radovedno zanimanje za okultizem, kar je še najmanj.

    Raziskave tudi kažejo, da so danes okultnim praksam izpostavljeni vsi otroci, 40 odstotkov od njih pa se aktivno ukvarja z okultnimi dejavnostmi, vključno s ploščami Ouija, seansami, z napovedovanjem usode, uroki, igrajo se igro Ječe in zmaji – vse to je v času noči čarovnic še prav posebej popularno.

    Ali lahko praznujemo noč čarovnic, če ne slavimo Gospoda mrtvih?

    Središčna pozornost v noči čarovnic je še vedno usmerjena k okultnemu in strahu. V imenu »zabave« vodimo otroke v hiše, kjer namišljeno straši, ko pa otroci jokajoč pritečejo iz takšnih hiš, se jim smejemo! Vsi se med seboj poskušamo strašiti s fantomskimi zgodbami. Zakaj? Gospod pravi: »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti« (2 Tim 1,7).

    nocarovnicV času noči čarovnic v kinematografih prikazujejo več grozljivk, več je televizijskih oddaj z elementi okultizma, več ljudi uganja norčije s komuniciranjem z duhovi, ukvarjajo se z vedeževanjem in drugimi okultnimi praksami. Zaradi noči čarovnic se otroci oblačijo v hudiče, čarovnice, zlobne figure iz grozljivk, satanistične heavy metal glasbenike.

    Zakaj se ne oblačijo v pozitivne značaje, svetnike ali astronavte?

    Naše sodelovanje pri praznovanju noči čarovnic pove, če hočemo ali ne, da ta praznik odobravamo z vsem, kar sodi k njemu. Pove, da ne verjamemo popolnoma, da Bog želi strah nadomestiti z ljubeznijo. Verjamemo, da se lahko zanemarja Božja beseda, ki pravi, naj nimamo nič opraviti z nobeno obliko okultizma (glej 5 Mz 18,10–12).

    Namesto tega bi morali storiti vse, kar zmoremo, da bi sporočali to, kar res verujemo: da kristjani ne živijo v strahu, ampak v Božji ljubezni, da se razlikujemo od sveta, ker ne uporabljamo zla, in da je dan vseh svetih pomembnejši od poganskega praznika, katerega je nadomestil.

    Nekaj predlogov za upiranje vplivu praznovanja noč čarovnic in njegovi povezanosti s satanizmom:

    Spodbujajte svoje otroke, naj raje nosijo kostume pozitivnih karakterjev namesto kostume duhov, čarovnic, skeletov in drugih okultnih podob.
    Z otroki se pogovarjajte o svojih skrbeh zaradi dogajanja okoli praznika čarovnic, pri katerem se poudarjata strah in groza ter druge negativne sile.
    Poučite jih, kaj se dogaja, če se odpravijo na zabavo noči čarovnic, kjer uprizarjajo okultne dejavnosti, kot npr. Ouija plošče ali spiritistične seanse. Če imajo o sebi pozitivno podobo, se bodo lažje uprli pritisku sovrstnikov. Spodbudite jih, naj vas pokličejo in jih odpeljite z zabave bolj zgodaj.
    Svojim otrokom pripravite kakšno alternativno zabavo, na primer zabavo ob času pobiranja jesenskih pridelkov, in to dopolnite s sladkarijami, ki jih imajo radi.
    Otroci se več naučijo iz naših zgledov in dejanj kot iz naših besed, zato jim svoje nestrinjanje z nočjo čarovnic pokažite z načinom okraševanja doma in dvorišča. Uporabite simbole jesenskih pridelkov namesto svetilk iz buč, angele namesto nagrobnih kamnov ter drugih simbolov smrti in okultizma.
    Z otroki se pogovarjajte o tem, kaj Cerkev uči o noči čarovnic: to je poganski praznik, ki izhaja iz praznovanja smrti in zlih duhov, ti elementi pa danes še vedno prevladujejo, čeprav je Cerkev z dnevom vseh svetih (s poudarkom na življenju in krščanski svetosti) želela zamenjati stari poganski praznik. Za sataniste je to skrajno svet praznik, to je novoletni večer za tiste, ki se ukvarjajo s čarovništvom; njihovo število narašča (deset odstotkov vseh ljudi, glede na policijske statistike). Noč čarovnic je zanje priložnost za pridobivanje novih članov. Zakaj naj bi pomagali Satanu in okultizmu? Zakaj naj bi usmerjali pozornost k strahu in zlu in to še spodbujali, če so naši otroci že tako in tako izpostavljeni več strahu in zlu kot prejšnje generacije?
    Molite za Božje vodstvo pri vzgajanju svojih otrok. Naj vam pokaže, kako jim pomagati, da bodo v polnosti sodelovali pri praznovanju življenja, upanja, veselja in vsega dobrega. Prosite Boga, naj vašo družino navdihne tako, da se bo več naučila iz dneva svetih kot iz noči čarovnic.

    http://www.zupnija-smlednik.si/drugo-duhovno-bra/203-3110-halloween-no-arovnic.html

    • janez says:

      MOLITEV ZA OSVOBODITEV
      Velik si, Gospod, naš Bog in Oče!
      Z nadangeli Mihaelom, Rafaelom, Gabrielom
      te prosimo, reši naše brate in sestre sužnosti
      hudobnega duha.
      Pridite na pomoč svetniki in svetnice božje.
      Stiske, žalosti in morečih skrbi,
      prosimo Te – reši nas Gospod.
      Sovraštva, prešuštva, zavisti,
      prosimo Te – reši nas, Gospod.
      Ljubosumnih misli, besa in smrti,
      prosimo Te – reši nas, Gospod.
      Vsake misli na samomor in splav,
      prosimo Te – reši nas, Gospod.
      Vsake sprevržene spolnosti,
      prosimo Te – reši nas, Gospod.
      Sporov v družini, ločitev in
      sprevrženega prijateljstva,
      prosimo Te – reši nas, Gospod.
      Vsake oblike zla, uroka, čarovništva
      in vpliva okultnega zla,
      prosimo Te – reši nas, Gospod.

      (Gabriele Amorth)

      Pridi k nam Gospod in nam Pomagaj ter nas reši in obvaruju pred vsakršno hudobijo. Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj!

  2. Hvala says:

    JEZUSU IZROČAJMO SVOJE NOTRANJE RANE, DA BO OZDRAVLJAL IN ČLOVEK NE BO VEČ PRIZADET ZARADI BESED DRUGIH.

    Hudi duh vstopa v človeka preko ran.

    https://si.aleteia.org/2021/05/18/5-navad-ki-zavirajo-notranje-ozdravljenje/

    • Miro says:

      Hvala za navedeno pobudo. O tem smo sicer že pisali, pa nič hudega, če znova. Bolje večkrat, kot nikoli. Ob tem molimo še za pravo besedo.

      PROŠNJA ZA PRAVO BESEDO

      Tudi dan, ki se zdajle začenja,
      potrebuje besede pozdrava in zahvale;
      potrebuje besede odločitve in odklonitve,
      potrebuje besede preudarka.
      Daj mi prave besede.

      Živimo in mislimo, se odločamo in molimo,
      kaznujemo in ljubimo v besedah in z besedami.
      Te so lahko močnejše,
      bolj prodorne in nevarne kot pa dejanja.
      Daj mi besede ljubezni.

      Besede lahko povezujejo,
      lahko zdravijo in tolažijo,
      lahko pa tudi sejejo razdor,
      sekajo rane in ubijajo.
      Lahko učijo in pojasnjujejo,
      lahko lažejo in zapeljujejo.
      Daj mi besede resnice.

      Ko sem govoril, je beseda izrečena
      in tako nad njo nimam nobene moči več.
      Zdaj živi svoje lastno življenje,
      ki pomaga ali uničuje;
      ne morem je več prijeti,
      zvezati ali poklicati nazaj.
      Daj mi besede življenja, da mi nocojšnji večer
      ne bo treba obžalovati nobene besede.

      (Paul Roth)

    • Hvala says:

      Ja, dobro je večkrat opomniti na NUJNOST! NAŠI ODNOSI V DRUŽINI, V DRUŽBI IN NA PORTALU SO LAHKO DOBRI. JEZUS OZDRAVLJA NOTRANJE RANE, KI LAHKO IZVIRAJO ŽE PRED ROJSTVOM.

      BESEDE NE BODO VEČ BOLELE, NAJ LJUDJE GOVORIJO, KAR ŽELIJO. PROSIMO GOSPODA ZA GLOBOKO NOTRANJE OZDRAVLJENJE!

      • Miro says:

        RES JE, PROSIMO GOSPODA ZA GLOBOKO NOTRANJE OZDRAVLJENJE. ZAČNIMO PA NAJPREJ VSAK PRI SEBI – V MOČI SVETEGA DUHA, KI VSE OŽIVLJA IN POSVEČUJE!

        MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH!

        PRIDI, SVETI DUH

        Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
        vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
        Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
        prenovil boš obličje zemlje.

        Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
        razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
        bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
        vselej radi sprejemali njegove spodbude.
        Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

        Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  3. Miro says:

    ALI NAJ PREJMEMO OBHAJILO PRI VSAKI SVETI MAŠI? (Aleteia)

    JEZUS NAS MOČNO SPODBUJA, NAJ BOMO UDELEŽENI PRI EVHARISTIJI. ALI JE ZELO NAROBE, ČE OBHAJILA NE PREJEMAMO REDNO?

    “Resnično, resnično povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi” (Jn 6,53). Ali naj torej prejemamo obhajilo pri vsaki sveti maši?

    OBHAJILO, NUJNA POTREBA

    V molitvi očenaš prosimo za naš vsakdanji kruh, tisti nujno potrebni kruh. Jezus v svojem nagovoru o kruhu življenja kruh svojega telesa primerja z mano v puščavi. “Hebrejci so se v puščavi vsak dan nasitili z mano, da bi bila krščanska duša lahko vsak dan deležna tega nebeškega kruha in z njim poživljena. Sveti koncil si resnično želi, da bi navzoči verniki pri vsaki maši prejeli sveto obhajilo, ne le duhovno, temveč tudi zakramentalno,” je sv. papež Pij X. zapisal v odloku Sacra Tridentina o pogostosti prejemanja svetega obhajila (leta 1905).

    Isti papež je odločno obsodil “strup janzenizma, ki je pod krinko izkazovanja prave časti in spoštovanja evharistiji” toliko vernih odvrnil od prejemanja svetega obhajila. Toda Kristus sam želi, da bi se njegovo evharistično telo delilo: “Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel” (Lk 22,15). S prejemanjem obhajila, je zaključil papež Leon XIII., “upoštevamo Jezusovo srčno željo”, kar pa bi si navsezadnje morali želeti tudi sami.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2020/08/22/ali-naj-prejmemo-obhajilo-pri-vsaki-sveti-masi/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAM GOVORI

    VESELO SRCE PODARJA ZDRAVJE, POTRT DUH PA SUŠI KOSTI. (Prg 17,22)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=669&t=5#%8Eivljenjska+radost

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  5. janez says:

    Povzetek po Aleteia: Zelo preprosto je izpostavljati napake drugih ljudi, veliko težje pa je priznati lastne pomanjkljivosti in napake

    Zelo preprosto je izpostavljati napake drugih ljudi, veliko težje pa je priznati lastne pomanjkljivosti ter napake in biti sočuten in strpen brez kritiziranja in moraliziranja

    V dobi srditih besednih spopadov na družbenih omrežjih in v družbi, v politiki in v svetu se je zelo preprosto posmehovati pomanjkljivostim in napakam drugih ljudi jih poniževati, dajatin v nič njihova mnenja in razmisleke, ker se čutimo superiorni in večvredni!. Včasih nas mika, da bi tudi mi kristjani posredovali in nekoga popravili, ga podučili da govori neumnosti, saj so njegove napake na ogled vsemu svetu. Čeprav je bratski popravek včasih potreben in upravičen, bo veliko bolje, če se bomo na tovrstne skušnjave pogosteje odzvali s tišino. Da se ne bomo odzivali in kritizirali ljudi, ki mislijo drugače kot mi. In bodimo strpni in sočutni ter potrudimo se, da ne bomo nikogar nič opozarjali in/ali popravljali ter kritizirali in pametovali!. Razen, če bomo morda vprašani, kaj menimo. Pa še takrat je prav, da smo blagi in strpni ter razumevajoči. In da se ne spuščamo v polemike in kritiziramo druge, ki drugače neke stvari čutijo, vidijo, mislijo, razumejo in dojemajo. Tako bi tudi mi želeli, da naše omanjkljivosti in napake obravnavajo drugi. Bodimo razumevajočii in strpni, sočutni in dobri, ker vsi smo Božji Otroci, ki izhajamo iz Enega Vira, ki je naš Bog Stvarnik in Nebeški Oče!

    Tišina je ključ do kreposti
    V mnogih primerih bi naš odziv povzročil več škode kot koristi, posebej če se odzivamo zelo spontano in nepremišljeno in želimo nekoga popraviti, ko so naša čustva še povsem razburkana. Sv. Janez od Križa je v svojem delu Živi plamen ljubezni zapisal, da je tišina pogosto ključ do kreposti. Neupoštevanje človekovih pomanjkljivosti, tišina in nenehno sporazumevanje z Bogom bodo odpravili velike pomanjkljivosti naše duše, ki bo tako postala polna kreposti. To je v skladu z Jezusovimi besedami o sodbi drugih ljudi. S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: “Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa,” če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata. (Mt 7,2–5).

    Najprej počistimo pred svojim pragom
    Z drugimi besedami: ko vidimo pomanjkljivosti drugih, bi se morali najprej odzvati tako, da se zazremo vase in ugotovimo, ali je v našem življenju kaj takšnega, kar bi morali spremeniti sami pri sebi. Svet bomo najlažje spremenili, če bomo najprej dopustili, da Bog preobrazi nas in naše življenje. Imamo vsak pri sebi kar dovolj dela, saj imamo veliko pomanjkljivosti in grehov. Navsezadnje smo na koncu najbolj odgovorni za svojo dušo, ne pa za iskanje in izpostavljanje napak drugih ljudi. In nič ne bo pomagalo ljudem, kakšen položaj so imeli, koliko denarja so imeli, koliko raznih položajev v družbi in podjetjih so imeli, koliko duhovnikov in škofov so poznali, ker Bog bo vprašal koliko so ljubili, odpuščali, pomagali, koliko so dobrega storili in koliko so služili drugim tako, da so izrabili vse talente in darove Nebeškega Očeta delati dobro in graditi Nebeško kraljestvo med nami vsemi! Boga bo zanimalo tudi, ali smo ljudem pomagali, ko so bili, goli, bosi, lačni, bolni, v ječah, obnemogli, ranjeni in pretepeni v protestih in vojnih spopadih ter ali smo jim pomagali kot Usmiljeni drugorazredni Samaritan! Bodimo podobni Jezusu in sledimo Njegovim Naukom Evangelija v Življenju in spočnjevali Božjo Voljo!

    To je v skladu z Jezusovimi besedami o sodbi drugih ljudi.
    S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: “Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa,” če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata. (Mt 7,2–5)

  6. janez says:

    Papež Frančiška: Razširimo srce. Za milost ni treba plačevati. Je zastonj

    Razširimo srce. Za milost ni treba plačevati. Je zastonj
    »Zastonjskost Boga naj spodbuja tudi našo držo zastonjskosti, bodisi pri pričevanju bodisi pri služenju. Razširimo svoje srce za milost. Milosti se ne kupuje. Kar smo prejeli gratis, dajmo gratis. Božjemu ljudstvu se služi – se ga ne poslužuje.

    Krščansko življenje je služenje in ne posluževanje
    Današnji evangeljski odlomek (glej Mt 10,7-13) govori o poslanstvu apostolov in torej o poslanstvu vsakega kristjana. Kristjan ne more ostati nepremičen. Krščansko življenje pomeni hoditi po poti, vedno. Jezusove so besede: ‘Spotoma pa oznanjajte in govorite: ‘Nebeško kraljestvo se je približalo.’ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.’ Ravno to je poslanstvo – pomeni življenje služenja. Krščansko življenje je služenje. Zelo žalostno je, ko najdemo kristjane, ki na začetku svojega spreobrnjenja ali ko ozavestijo, da so kristjani, služijo, so odprti za služenje, služijo Božjemu ljudstvu, a potem se začnejo posluževati Božjega ljudstva. To zelo boli, zelo boli Božje ljudstvo. Poklicanost je poklicanost k služenju, ne da se ‘poslužujemo nečesa’.

    Z Bogom se ne trguje
    Krščansko življenje je življenje zastonjskosti. V današnjem evangeliju Jezus poudari jedro odrešenja: ‘Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.’ Odrešenja ne moremo kupiti, ampak nam je dano zastonj. Bog nas rešuje zastonj, ne zaračunava nam. In kakor je Bog storil z nami, tako moramo tudi mi delati z drugimi. Ravno v tem je zastonjskost Boga. In to je ena najlepših stvari: Vedeti, da je Gospod poln darov, ki nam jih lahko da. A prosi za samo eno stvar: da se naše srce odpre. Ko mi pravimo ‘Oče naš’ in molimo, odpremo srce, da bi vanj prišla ta zastonjskost. Ni odnosa z Bogom izven zastonjskosti. Včasih, ko potrebujemo nekaj duhovnega ali neko milost, pravimo: ‘Sedaj se bom postil, delal bom pokoro, molil bom devetdnevnico …’ Kar je prav, a bodite pozorni: s tem ne ‘plačamo’ za milost, da bi ‘kupili’ milost; to je namenjeno razširitvi tvojega srca, da bi vanj prišla milost. Milost je zastonj. Vsi Božji darovi so zastonj. Problem je v srcu, ki se pomanjša, se zapre in ni sposobno prejeti zastonjske ljubezni. Z Bogom ni treba barantati, z Bogom se ne trguje.

    Razširiti srce za zastonjske milosti
    Zastonjskost je osrednja. In to je posebej pomembno za nas pastirje Cerkve, da ne bi prodajali milosti. Zelo namreč škoduje, ko naletimo na pastirje, ki trgujejo z Božjo milostjo. Gospodova milost je zastonj in ti jo moraš dati zastonj. V našem duhovnem življenju obstaja vedno ta nevarnost, da zdrsnemo na raven plačevanja. Vedno, tudi ko govorimo z Gospodom, kakor da bi mu hoteli dati neko podkupnino. A stvari ne potekajo na ta način, ne po tej poti. ‘Gospod, če ti storiš to, ti bom jaz dal to.’ Če naredim to obljubo, mi to razširi srce, da lahko prejmem tisto, kar je že zastonj za nas. Takšen odnos zastonjskosti z Bogom je to, kar nam bo pomagalo, da ga bomo imeli tudi v odnosu do drugih, tako pri krščanskem pričevanju kot krščanskem služenju, v pastoralnem življenju pastirjev Božjega ljudstva. Spotoma. Služite in dajajte ‘gratis’ to, kar ste ‘gratis’ prejeli. Naše življenje svetosti naj bo razširitev srca, da bodo Božja zastonjskost, Božje milosti, ki že so tam, ki so zastonj in nam jih On želi podariti, lahko prišle v naše srce. Tako bodi.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 11.6.2019)

  7. Miro says:

    SPREOBRNJENJE ALI POGUBLJENJE – PRILIKA O NERODOVITNI SMOKVI – BOG IMA ČAS IN DAJE MOŽNOST SPREOBRNJENJA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 13,1-9)

    Prav v tistem času je bilo tam navzočih nekaj ljudi, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. Odgovoril jim je: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani.

    Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.«

    In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku: ›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ Ta pa mu je odgovoril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+13%2C1-9&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Smokva nima sadov. Gospodar jo želi posekati, vinogradnik pa se zavzame zanjo, da bi jo še enkrat obdelal. Bog ima čas in daje možnost spreobrnjenja. To ni le sprememba navad, ampak globoka preobrazba srca. Odprl bom vsa področja v sebi, ki so še oddaljena od Gospoda. Gospod, naj ne bo moja vera le v besedah, da bom obrodil sad, ki ga pričakuješ od mene. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    MISEL DANAŠNJEGA GODOVNJAKA

    KRŠČANSKO LJUDSTVO SE Z ROŽNIM VENCEM PODAJA V MARIJINO ŠOLO,
    DA BI SE DALO UVESTI V PREMIŠLJEVANJE LEPOTE KRISTUSOVEGA OBLIČJA
    IN V IZKUSTVU GLOBINE NJEGOVE LJUBEZNI. (sv. Janez Pavel II.)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Janez Pavel II., prosi za nas!

    • Miro says:

      SV. JANEZ PAVEL II., SODOBNI SVETNIK IN DUHOVNI VELIKAN, JE SVET MOČNO SPODBUJAL K MOLITVI ROŽNEGA VENCA

      Leta 2002 je napisal Apostolsko pismo Rožni venec Device Marije, v katerem pravi: “Rožni venec je moja najljubša molitev. Je čudovita molitev, čudovita v svoji preprostosti in globini … Hkrati lahko naše srce vključi v zaporedje skrivnosti rožnega venca vse dogodke, ki sestavljajo življenje posameznika, družine, naroda, Cerkve in človeštva; osebne izkušnje in doživetja bližnjega, posebej tistih ljudi, ki so nam najbližji, ki so nam pri srcu. Tako v preprosti molitvi rožnega venca utripa ritem človeškega življenja.”

      O molitvi rožnega venca, po kateri so nam podarjeni notranji mir, urejenost in zmaga v duhovnih bojih, več na:

      https://si.aleteia.org/2020/10/25/10-razlogov-za-molitev-roznega-venca/

      Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
      Sv. Janez Pavel II., prosi za nas!

  9. Miro says:

    SVETI PAPEŽ JANEZ PAVEL II.

    V KATOLIŠKI CERKVI 22. OKTOBRA PRAZNUJEMO GOD SVETEGA JANEZA PAVLA II., KI JE BIL PAPEŽ MED LETI 1978 IN 2005 TER 263. NASLEDNIK APOSTOLA PETRA.

    Karol Jozef Wojtyla se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem. Škofovsko posvečenje je prejel leta 1958. Za papeža je bil izvoljen 16. oktobra 1978 in je tako postal 264. papež oziroma 263. naslednik apostola Petra v zgodovini Katoliške Cerkve. Slovenijo je obiskal dvakrat: prvič od 17. do 19. maja 1996, ko je obiskal vse tri (takratne) škofije in se je z verniki srečal v Stožicah v Ljubljani, Postojni in Mariboru; drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška (1800–1862).

    Postopek za njegovo beatifikacijo se je izjemoma začel že pred iztekom predpisanega petletnega roka po njegovi smrti. Med letoma 2005 in 2007 je potekal škofijski postopek (vključno s postopki po drugih škofijah, kjer je Wojtyla živel in delal) za ugotovitev njegovih kreposti in čudežev. Leta 2009 je medicinska komisija pri Kongregaciji za zadeve svetnikov že ugotovila čudežno ozdravitev Parkinsonove bolezni pri redovnici Marie Simon-Pierre. Na tej osnovi je komisija kardinalov omenjene Kongregacije 11. januarja 2011 soglasno sprejela mnenje medicinske stroke ter ozdravitev potrdila za čudežno. Papež Benedikt XVI. je 14. januarja 2011 dovolil objavo odlokov o potrditvi čudežnega ozdravljenja na priprošnjo Božjega služabnika papeža Janeza Pavla II. Za blaženega je bil 1. maja 2011 razglašen na trgu sv. Petra v Vatikanu, papež Frančišek pa ga je skupaj z blaženim papežem Janezom XXIII. 27. aprila 2014 razglasil za svetnika.

    Janez Pavel II. je v času svojega pontifikata opravil 146 pastoralnih obiskov po Italiji in 104 mednarodna apostolska potovanja. Napisal je 14 okrožnic, 15 apostolskih spodbud, 11 apostolskih konstitucij in 44 apostolskih pisem. Na več kot 1160 splošnih avdiencah ob sredah se je srečal s približno 17,6 milijona vernikov, kamor je treba prišteti še posebne avdience in maše, ki se jih je samo v jubilejnem letu 2000 udeležilo več kot 8 milijonov ljudi. Opravil je 38 uradnih obiskov pri političnih oblasteh ter imel 737 zasebnih avdienc s predsedniki držav ter 245 avdienc s predsedniki vlad.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/sveti-papez-janez-pavel-ii

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Sv. Janez Pavel II., prosi za nas!

    • Miro says:

      Odlomek iz članka prof. Antona Štruklja

      PAPEŽ SV. JANEZ PAVEL II. JE BIL VES MARIJIN

      Ko je sveti oče Janez Pavel II. 17. maja 1996 prvikrat stopil na naša tla, je na letališču Brnik najprej pokleknil in poljubil slovensko zemljo. S tem je blagoslovil in počastil našo deželo in našo zgodovino. Po uradnem pozdravu se je takoj podal na Brezje k Mariji Pomagaj. Tam je kleče molil pred milostno podobo. Na njen oltar je položil svoje darilo: rožni venec. Vpisal se je v spominsko knjigo z vzklikom: »Maria Pomagaj!« Romanje v Marijino svetišče je zgovorno v teološkem in pastoralnem pogledu: papež kot Petrov naslednik s tem priznava Marijino materinsko prednost pred apostolsko službo. Cerkev se je namreč začela že v nazareški izbi, ko je Devica izrekla svojo privolitev: »Glej, dekla sem Gospodova. Zgodi se mi po tvoji besedi.« Šele kasneje je organizirana v moški službi dvanajsterih. Marija kot Kristusova mati je pred cerkveno službo. Papež sv. Janez Pavel II. je bil ves Marijin. V Marijini šoli se je učil sprejemati božjo besedo, jo v svojem življenju uresničevati ter nato z najvišjo avtoriteto očetovsko oznanjati.

      Celoten prispevek prof. Antona Štruklja o svetem papežu Janezu Pavlu II. na:
      https://katoliska-cerkev.si/prispevek-prof-antona-struklja-o-svetem-papezu-janezu-pavlu-ii

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
      Sv. Janez Pavel II., prosi za nas!

  10. Miro says:

    MISEL O SVETI EVHARISTIJI

    POKLEKNITI PRED EVHARISTIČNIM KRUHOM IN VINOM POMENI, DA SMO PRIPRAVLJENI
    SPREJETI ODREŠENJE, KI PRIHAJA V KONKRETNOSTI EDINSTVENEGA ZGODOVINSKEGA,
    ABSOLUTNEGA IN NEIZBRISLJIVEGA DOGODKA: JEZUSA IZ NAZARETA.
    (Giuseppe Betori)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja