Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. janez says:

   5. novembra, 2022 at 16:02

   Papež Frančišek: Potrošništvo je bolezen. Prosimo za milost darežljivosti
   Potrošništvo je bolezen. Prosimo za milost darežljivosti
   »Vprašajmo se, kako smo lahko bolj darežljivi do revnih, tudi z malimi stvarmi. Sovražnik darežljivosti je potrošništvo, ko trošimo več, kot potrebujemo. Nasprotno pa darežljivost širi srce in vodi v velikodušnost. V evangeliju Jezus velikokrat izpostavi kontrast med bogatimi in revnimi, pomislimo samo na bogatega požrešneža, na Lazarja ali bogatega mladeniča. Jezus pravi, da bo bogatemu človeku zelo težko vstopiti v nebeško kraljestvo. Nekdo bi Jezusa lahko označil za komunista, a ko je Gospod govoril o teh stvareh, je vedel, da je za bogastvom vedno hudi duh, gospodar MATERIALNEGA, SEBIČNEGA IN HUDOBNEGA sveta. Zato je enkrat tudi rekel, da ni mogoče služiti dvema gospodarjema: služiti Bogu in služiti bogastvu.

   Darežljivost izvira iz zaupanja v Boga
   Tudi v današnjem evangeliju (Lk 21,1-4) imamo kontrast med bogatimi, ‘ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico’, in ‘siromašno vdovo’, ki ‘je devala vanjo dva novčiča’. Ti bogatini so drugačni od bogatega požrešnega, niso hudobni. Zdi se, da so dobri ljudje, ki hodijo v tempelj in darujejo. Gre torej za drugačen kontrast. Gospod nam želi povedati nekaj drugega, ko poudari, da je vdova ‘vrgla več ko vsi; kajti vsi ti so Bogu v dar vrgli od svojega obilja, ona pa je od svojega uboštva vrgla vse, kar je imela za živež’. Vdova, sirota, migrant, tujec so bili najrevnejši v Izraelu. Ko je kdo hotel govoriti o najbolj siromašnih, se je vedno skliceval nanje. Vdova iz današnjega evangelija je dala od tistega malo, kar je imela za življenje, ker je zaupala v Boga. Bila je ženska blagrov, bila je zelo darežljiva. Dala je vse, kajti Gospod je več kot vse. Evangeljski odlomek nas vabi k darežljivosti.

   Koliko parov čevljev imam?
   Pred statistikami o revščini v današnjem svetu, pred otroki, ki umirajo od lakote, ki nimajo ničesar za jesti, nimajo zdravil, pred veliko revščino, o kateri vsak dan poslušamo v novicah, je prava drža vprašati se: Kako lahko jaz to rešim? To vprašanje se poraja iz skrbi, da bi delal dobro. Ko se oseba, ki ima nekaj denarja, vpraša, ali tisto malo, kar ima, služi čemu, je odgovor ‘ja’, služi, kakor dva vdovina novčiča.

   Klic k darežljivosti. Darežljivost je stvar vsakega dne, na kar moramo misliti: Kako sem lahko bolj darežljiv do revnih, do potrebnih? Kako jim lahko še bolj pomagam? Nekdo bi odgovoril: Ampak mi komaj pridemo do konca meseca. Morda pa kakšen novčič ostane. Pomisli: ali sem lahko darežljiv z njim? Pomisli. Male stvari. Na primer, naredimo en krog po naših sobah, po naši garderobi. Koliko parov čevljev imam? En, dva, tri, štiri, petnajst, dvajset … vsak sam vé. Malo preveč. Poznal sem enega monsinjorja, ki jih je imel štirideset. Če imaš veliko čevljev, jih polovico podari. Koliko oblačil imam, ki jih ne nosim ali jih oblečem samo enkrat na leto? To je način, kako biti darežljivi, dati od tistega, kar imamo, deliti z drugimi.

   Potrošniška bolezen
   Poznal sem gospo, ki je vedno, ko je šla nakupovat, deset odstotkov vsega, kar je kupila, namenila za revne. Dajala je desetino ubogim. Mi lahko delamo čudeže z darežljivostjo. Morda tega ne počnemo, ker se ne spomnimo. Evangeljsko sporočilo nam dá misliti. Kako sem lahko še bolj darežljiv? Malo več, ne veliko. Nekdo bi rekel: Res je, ampak … ne vem zakaj, a vedno obstaja strah … Danes imamo neko drugo bolezen, to je bolezen proti darežljivosti, potrošniška bolezen. Pomeni vedno kupovati stvari. V Buenos Airesu je vsak vikend bil organizirani nakupovalni turizem. V petek zvečer so napolnili letalo in po deset urnem letu se je vso soboto in del nedelje preživelo med nakupovanjem po trgovinah. Danes je ta potrošniška bolezen zelo težka bolezen. Ne pravim, da vsi počnemo tako. A potrošništvo – trošiti več, kot potrebujemo, pomanjkanje varčevanja – to je sovražnik darežljivosti. Materialna darežljivost pomeni misliti na siromašne. To lahko dam, da bodo lahko jedli, da se bodo oblekli – te stvari imajo drugačno posledico. To širi srce in te vodi v velikodušnost.

   Darežljivost vodi v velikodušnost
   Gre torej za to, da imamo velikodušno srce, kamor vsi lahko vstopijo. Tisti bogataši, ki so dajali denar, so bili dobri, tista vdova je bila sveta. Podajmo se na pot darežljivosti ter začnimo doma, s tem da razmislimo, česa ne potrebujemo, kaj bi potreboval kdo drug. Gospoda je treba prositi, naj nas osvobodi tistega zla, ki je tako zelo nevarno, kar je potrošništvo. Iz nas namreč dela sužnje, povzroča odvisnost od trošenja. To je psihična bolezen. Prosimo Gospoda za milost darežljivosti, ki nam širi srce in nas vodi v velikodušnost.«

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 26.11.2018)

   Odgovori
2. Miro says:

   5. novembra, 2022 at 15:54

   ODLIČNA PRAKTIČNA METODA ZA SPREJEMANJE ODLOČITEV V DVOJE (Aleteia)

   KORAKI ZA SPREJEMANJE POMEMBNIH ODLOČITEV V ZAKONU

   Sprejemanje skupnih odločitev je ena pomembnejših stvari že v času zaroke oziroma priprave na zakon in seveda pozneje na skupni poti v zakonu, kjer se pojavljajo vedno nove teme in vprašanja, o katerih se morata zakonca odločati skupaj.

   Sprejemanje odločitev včasih pobere veliko energije in lahko povzroči celo izčrpanost ali tesnobo, če proces odločanja ne poteka dobro. Teža odločanja o določenih stvareh lahko kdaj pade bolj na enega ali na drugega zakonca in se včasih spremeni v enostransko odločitev, lahko pa tudi sproži spor zaradi drugačnih pogledov in stališč ali zaradi ohromitve in strahu pred morebitnimi posledicami.

   Naslednjih nekaj korakov nam bo v pomoč, da skupaj sprejmemo dobro odločitev: najprej moramo narediti načrt razločevanje, določiti rok, si vzeti čas za skupno molitev, skupaj sprejeti odgovornost in narediti iskreno oceno.

   RAZLOČEVANJE

   Najprej zberite vse podatke in dejstva v zvezi z odločitvijo. Pridobite čim več informacij o temi, raziskujte, povprašajte in se posvetujte z drugimi.

   Pogosto nam izkušnje drugih posredujejo informacije, na katere prej sploh nismo pomislili. Pogovorite se tudi z ljudmi, ki ne delijo vašega mnenja, ter izberite osebe, ki temo odločanja dobro poznajo, da bi pridobili čim bolj objektivno mnenje.

   Vse informacije zapišite in skupaj naredite seznam, ki bo obema viden. Čeprav se vam bo na začetku zdelo, da gre za preveč informacij, vama bo to pomagalo razjasniti pot in izluščiti najpomembnejše dejavnike.

   Ko je seznam narejen, prisluhnita mislim in čustvom, ko tehtata za in proti različnim možnostim. Čustva igrajo vlogo kompasa v smeri globljih želj in pričakovanj. Ali vam nakazane rešitve vzbujajo občutek miru in upanja? Ali

   OBČUTITE TESNOBO IN OBUP?

   Skupaj preiščita izvor teh čustev, da bi ugotovila, ali so plod sebičnih želja in strahu pred tem, kaj bodo o tem menili drugi, ali so plod iskrene želje, da bi naredili nekaj dobrega. Zelo verjetno končne odločitve še ne boste mogli takoj sprejeti, vendar je to dober začetek na poti do skupne odločitve. V današnjem svetu hitenja je veliko vredno, če poleg zbiranja podatkov o stvareh lahko tudi premislite.

   Predstavljajte si prijatelja v podobnem položaju. Kako bi mu svetovali? Ali pa si predstavljajte, da ležite na smrtni postelji. Ko gledate nazaj na svoje življenje ob predpostavki, da ste to odločitev sprejeli, kako gledate nanjo s te perspektive?

   Če bi lahko govorili z nekom, ki ste mu zelo zaupali, pa ga ni več, kaj bi on rekel na te možnosti, bi bil vesel ali razočaran, bi vas spodbudil ali vam odsvetoval?

   Nazadnje je najpomembneje, da o odločitvah razpravljate skupaj in skupaj premišljujete o najboljših možnostih. Ob tem upoštevajte čustva, kot so mir, svoboda in veselje, ki nakazujejo, da se približujete pravi izbiri.

   POSTAVITE ROK

   Za odločitev si morate postaviti določen rok. Ne hitite s pomembnimi odločitvami, vendar z njimi tudi ne zavlačujte oz. jih ne prelagajte. Nujno si je začrtati točen čas in konkreten datum, do kdaj boste sprejeli določeno odločitev. Včasih nam ni vse takoj jasno. Vedno lahko še kaj dodatno premislimo ali raziščemo, a nikoli ne moremo vsega nadzorovati.

   Na tak način lahko kvečjemu izgubljamo dragoceni čas, ko premlevamo stvari, a nas to nikamor več ne pripelje.

   Če ste na mizo položili vse možnosti in jih razumno preučili in so te vse enako privlačne ter še vedno nimate jasnega odgovora, se preprosto odločite.

   Ne bojte se sprejeti najboljše odločitve, ki ste jo sposobni sprejeti v določenem trenutku. Ko pride do dogovorjenega datuma, sprejmite odločitev in pojdite naprej.

   SKUPNA MOLITEV

   Za pare, ki so si podelili zakrament zakona, to pomeni, da so v svoj zakon kot temelj svojega odnosa povabili Boga.

   Prositi Boga in klicati Svetega Duha v procesu odločanja je lahko vir moči in trdnosti v odnosu. Vera je pri tem bistvenega pomena, saj nam pomaga, da ne iščemo le rešitve po naši meri in željah, ampak stremimo po spolnjevanju Božje volje.

   Na ta način se lahko osredotočimo na poslednje cilje in smisel našega bivanja, da bi bila vsaka naša odločitev skladna z njo.

   Molite, da vaju Bog razsvetli in spodbuja, da bi iskala le najboljše. Da bi se ob tem naučila zaupati v Boga in v njegovo željo po naši sreči, da nas želi popeljati na kraj, kjer bomo našli veselje in polnost.

   Ko se v molitvi obrnete k Bogu, vas to odpre za iskanje tistega, kar je v Njegovih očeh za nas najboljše.

   Bog nenehno deluje v nas in z nami v vseh vsakdanjih dogodkih. Boga povabite tudi v svoje premišljevanje: Nama s to odločitvijo kaj sporoča? Kakšen odgovor pričakuje od naju? Kako bo to vplivalo na druge, zlasti najšibkejše?

   SPREJEMANJE SKUPNE ODGOVORNOSTI

   Sprejmite soodgovornost v skupnih odločitvah. V nasprotnem primeru se lahko pojavijo napetosti in zamere, kar ima lahko zelo negativen vpliv na vajin odnos.

   Vsak zase sta edinstvena posameznika, z različnimi potrebami in željami, zato se v vseh odločitvah ne bosta vedno mogla z vsem strinjati. To pomeni, da bosta kdaj morala doseči soglasje oziroma drug drugemu zaupati.

   Vsak od vaju si mora postaviti naslednje vprašanje: Je ta odločitev najboljša le zame ali za oba? Če je odgovor samo zame, zelo verjetno ta odločitev ni bistvenega pomena za vajin odnos. Pomembno je, da se med procesom odločanja osredotočita na skupno razumevanje in edinost.

   Ne glede na rezultat, bi nas morala skupna odločitev na koncu pripeljati do trdnejše in še bolj ljubeče zveze.

   ISKRENO OCENITE SPREJETO ODLOČITEV

   Od časa do časa pomembne odločitve znova ocenite in ne bojte se priznati, da določena odločitev ni bila dobra – za enega ali za oba.

   Prav tako upoštevajte pretekle postopke odločanja. Tako boste vedno lažje videli, kaj deluje in kaj ne, katere so močne in katere šibke točke odločanja ter kaj ste se ob tem naučili.

   Mnogi pari ostanejo ujeti zaradi prevelikega ponosa ali strahu, da se ne bi zmotili. Zato ne priznajo, da določena odločitev morda ni najboljša ter da jo je treba znova preučiti, in zato ne morejo napredovati.

   Pomislite na to, da če ste neko odločitev sprejeli iskreno, pošteno in z zaupanjem, potem se bodo stvari zagotovo razrešile.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/08/25/odlicna-prakticna-metoda-za-sprejemanje-odlocitev-v-dvoje/

   Odgovori
   • Miro says:

     5. novembra, 2022 at 16:20

     Odlično razmišljanje o tem, kako v zakonu dejavno sodelovati z Božjo milostjo. Daleč od tiste pasivnosti, ki pravi: Vsedi se, čakaj, potrpi, bo že Bog tako ali drugače rešil … Nasprotno: Vedno vse pogumno izroči v Božje roke, moli, delaj, ljubi, si za vse prizadevaj v tesnem sodelovanju s Svetim Duhom, vedno v vsem potrpi in se vsak dan veseli Božje pomoči, ki te nenehno spremlja! Ni ga problema, ki ga Bog ne bi, prej ali slej, tako ali drugače, rešil – v skladu z Njegovo sveto voljo. Potrebno pa je popolno zaupanje v Gospoda, ki nas zanesljivo ozdravlja in odrešuje. Vendar pa to ne še zdaleč ne pomeni neke pasivne drže, razen v stanju hudega bolnika, ki ne more nič storiti in še v nekaterih drugih izjemnih primerih. Sicer pa nas Gospod Jezus nenehno spodbuja k dejavnemu sodelovanju z Njegovo milostjo!

     Odgovori
     • Hvala says:

       5. novembra, 2022 at 19:02

       Očitno zametujete vsako mojo besedo, vse oproščam, pričakovala sem od vas lep pogovor, ničesar nisem rekla v nasprotje nobenemu človeku, PRVA SEM PISALA, DA JE POTREBNO SODELOVATI Z BOŽJO MILOSTJO. Nobenemu nisem rekla, da ne sme k terapevtu ali zdravniku, samo povedala sem, da tisti, ki res ne more, je povedal da ne more, siliti pa ne smemo nikogar v nobeno stvar.

       Zelo sem presenečena nad vašim obnašanjem, vendar tako je.

       Vse dobro vam želim!

       Odgovori
       • Miro says:

         5. novembra, 2022 at 19:37

         Da bi “zametoval vsako vašo besedo”? Dajte no, lepo vas prosim! To je pač vaše mnenje, ga. Hvala, in takšno kot je, najbolj govori o … Tudi sam vse oproščam. Kdor dela, piše, govori, ipd., se lahko tudi moti. Kako pa je s človekovo sodbo v konkretnem primeru, pa točno ve samo Bog in se v to nikakor ne bi spuščal.

         Ponovno priporočam: VEČ MOLIMO in MANJ RAZPRAVLJAJMO! Že zdaj molimo za več miru, strpnosti, razumevanja, sodelovanja in razločevanja v moči Svetega Duha.

         PRIDI, SVETI DUH

         Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
         vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
         Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
         prenovil boš obličje zemlje.

         Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
         razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
         bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
         vselej radi sprejemali njegove spodbude.
         Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

         Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

         Odgovori
3. Miro says:

   5. novembra, 2022 at 15:44

   Nadaljevanje članka o pokori (prvi del), Antonio Miralles

   ZAKRAMENT SPRAVE Z BOGOM IN S CERKVIJO

   »Tisti, ki pristopajo k zakramentu pokore, prejmejo od božjega usmiljenja odpuščanje za Bogu prizadejane žalitve in se hkrati spravijo s Cerkvijo, ki so jo z grehom ranili in katera se z ljubeznijo, zgledom in molitvami trudi za njihovo spreobrnjenje« (Lumen gentium, 11).

   »Ker je greh žalitev Boga, ki prelomi naše prijateljstvo z njim, je smoter pokore ljubezen in predanost v Gospodu. Grešnik torej po nagibu milosti usmiljenega Boga stopi na pot spreobrnjenja, se vrne k Očetu, ki “nas je prvi vzljubil”, h Kristusu, ki se je izročil za nas, in k Svetemu Duhu, ki je bil obilno izlit nad nas.«[2]

   »Po skrivnostnem božjem načrtu so ljudje med seboj povezani z nadnaravnimi vezmi, tako da greh enega škoduje drugim, kakor svetost enega koristi preostalim; zaradi tega pokora vselej prinaša spravo z drugimi, na enak način, kot svetost enega koristi tistim, ki jih teži lastni greh.«[3]

   TEMELJNA SESTAVA ZAKRAMENTA POKORE

   Bistveni prvini zakramenta sprave sta »dejanje človeka, ki se spreobrne po delovanju Svetega Duha, in odveza duhovnika, ki v Kristusovem imenu podeli odpuščanje in določi način zadoščevanja« (Kompendij, 302).

   Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-22-pokora-1/

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Hvala says:

   5. novembra, 2022 at 15:39

   NAŠA EDINA SKRB (Iz knjige -Moje življenje je v tvojih rokah)

   NAŠA EDINA SKRB NAJ BO, DA SMO VEDNO V BOŽJI LUČI, DA BI NAS BOG LAHKO DODEGEL.

   ODVRZI, O DUHOVNA DUŠA, MADEŽE IN DLAKE IN MEGLO TER OČISTI SVOJE OKO; TEDAJ TI BO SONCE JASNO ZASIJALO IN JASNO BOŠ RAZLOČILA.

   OBDAJ DUŠO Z MIROM, REŠI IN OSVOBODI JO JARMA IN SUŽNOSTI MEDLEGA DELOVANJA NJENE ZMOGLJIVOSTI, KI JE PODOBNA EGIPTOVSKI SUŽNOSTI IN POMENI LE MALO VEČ KAKOR ZBIRANJE DRAČJA ZA ŽGANJE ILOVICE. ….

   KADAR DOSEŽE DUŠA TO STANJE, POSKRBI, DA SE LOČI OD VSAKEGA HLEPENJA PO DUHOVNIH NAPOJIH, UŽITKIH, SLASTEH IN PREMIŠLJEVANJIH, NE VZNEMIRJAJ JE S SKRBMI IN BRIGAMI ZA ONOSTRANSKE IN ŠE MANJ ZA TOSTRANSKE REČI, TRUDI SE, DA JO POSTAVIŠ V STANJE ČIMVEČJE ODMAKNJENOSTI IN SAMOTE.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   ČIMBOLJ IN ČIMPREJ DOSEŽE TO BREZDELNO SPOKOJNOST, TEM OBILNEJE SE IZLIJE VANJO DUH BOŽJE MODROSTI, KI JE LJUBEČ, SPOKOJEN, SAMOTEN, MIREN, SLADEK IN TAKO OPAJA DUHA, DA SE TA V NJEM POČUTI RANJENEGA TER MILO IN NEŽNO ZAMAKNJENEGA, NE DA BI SE DUŠA ZAVEDALA, KDO JI TO POVZROČA, OD KOD JI TO PRIHAJA NITI KAKO.
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   TEGA NE MORE VEDETI, KER SE JI DAJE BREZ NJENEGA DELOVANJA.

   Omenjeno je bilo že, da življenje na nek način postane igra. Tudi molitev postane igra. V molitvi se bomo učili, piše Sv. Janez od Križa, pravičnega zadovoljstva in življenja v popolni svobodi duha.

   Nedvomno ne bomo vedno doživeli tega zadovoljstva in te svobode. Molitev predanosti je lahko suha in dolgočasna, in to je dobro. LASTNI LJUBEZNI MORA POSTATI TAKO DOLGOČASNO, TAKO OBUPNO, DA NA KONCU ZARADI TEGA UMRE.

   “TODA KAJ NAJ STORIM”? piše obupana sestra Jean-Pierru de Caussadu. ” NIČ, MOJA HČI, RAZEN DA SPREJMEŠ BOŽJI DAR.

   NIČ NE STORI, KAR BI UNIČILO BOŽJE DELO. NITI OPAZNIH DEJANJ UMIKA, RAZEN ČE ČUTIŠ, DA TE K TEMU SILI BOG.
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   SEDI KOT LESEN PANJ, KOT ŽIVAL, V STANJU, V KATEREGA TE JE POSTAVIL BOG. KASNEJE BOŠ VIDELA VSA ČUDA, KI JIH JE BOG OPRAVIL V TEJ TEMNI NOČI.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Odgovori
5. Miro says:

   5. novembra, 2022 at 13:30

   JE MOJ POKOJNI SORODNIK SVETNIK? (Aleteia)

   NE VEMO NATANČNO, KDO JE V NEBESIH, VSI PA LAHKO UPAMO IN MOLIMO, DA SO NAŠI POKOJNI SORODNIKI ZDAJ SVETNIKI

   Najsplošnejša opredelitev za “svetnika” v Katoliški cerkvi je oseba, ki je umrla in je zdaj v nebesih. Izraz svetnik izhaja iz latinske besede sanctus, ki pomeni “sveti”, in se nanaša na vse vernike, ki si prizadevajo za življenje v svetosti. Dejansko lahko vstopimo v nebesa le, če postanemo svetniki.

   Za katoličane je to mogoče doseči na različne načine, vse pa je odvisno od zadnjih trenutkov našega življenja na zemlji. Lahko sprejmemo Božjo ljubezen in se pustimo pritegniti njegovi svetlobi ali pa Njegovo ljubezen zavrnemo ter izberemo večnost osamljenosti in obupa.

   V teh zadnjih trenutkih življenja lahko sprejmemo Božjo ljubezen, vendar po smrti še vedno potrebujemo “očiščenje”. To očiščenje dosežemo v t. i. vicah, ki so zadnje stanje priprave pred vstopom skozi nebeška vrata.

   Če v svojem zemeljskem življenju nismo bili popolni svetniki, vendar smo se vseeno odločili, da bomo v svojih zadnjih trenutkih sledili Bogu, se lahko očistimo v “nebeški umivalnici”, kot je ta prostor poimenoval C. S. Lewis.

   To je dobra novica za vse nas, pa tudi za naše pokojne sorodnike. Ne vemo natančno, kaj se je našim sorodnikom v zadnjih sekundah življenja pletlo po glavi, ne vemo, ali so ali niso Bogu izrazili iskreno kesanje za vse svoje grehe.

   Lahko pa upamo in molimo za svoje pokojne sorodnike, da so dosegli očiščevalni “ogenj” vic in se pripravljajo na to, da bodo v nebesih postali svetniki.

   Morda so celo že v nebesih in nas ljubeče gledajo navzdol ter nas spodbujajo k sprejemanju pravilnih odločitev, da se jim bomo lahko znova pridružili v večnem življenju.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/11/04/je-moj-pokojni-sorodnik-svetnik/

   Vsi angeli in svetniki, prosite za nas!

   Odgovori
6. Miro says:

   4. novembra, 2022 at 19:55

   SV. KAREL BOROMEJSKI JE BIL NEUTRUDEN UČITELJ IN VODITELJ SVOJIH BRATOV. RAZVNEMALA GA JE GOREČA LJUBEZEN DO KRISTUSA. NJEGOV ZGLED MLADE LAHKO USMERJA, DA SE PRI VSAKODNEVNIH ODLOČITVAH PUSTIJO VODITI JEZUSU; BOLNE LAHKO SPODBUJA, DA SVOJE TRPLJENJE DARUJEJO ZA PASTIRJE CERKVE IN ZVELIČANJE DUŠ; MLADOPOROČENCE PA PODPIRA, DA SVOJO DRUŽINO GRADIJO NA EVANGELJSKIH VREDNOTAH.

   Sv. Karel Boromejski je bil milanski škof v 16. stoletju. Pri dobrih dvajsetih letih je imel za seboj odlično izobrazbo, pred seboj pa obetajočo kariero. Bil je nečak papeža Pija IV. Po nenadni smrti starejšega brata pa je spoznal, da ga Bog kliče, naj se odpove svetu in sledi zgledu svojih sodobnikov, kot sta bila sv. Ignacij Lojolski in sv. Filip Neri. Odločil se je za duhovništvo. Ko je kasneje, pri 25 letih, prejel škofovsko posvečenje, si je za geslo izbral »humilitas«. Ponižnost ga je resnično celo življenje vodila, da se je odrekel samemu sebi in postajal vedno bolj služabnik drugih. Popolnoma se je predal skrbi za milansko nadškofijo. Večkrat je potoval in obiskoval vernike. Spodbudil je šest pokrajinskih sinod in enajst škofijskih. Ustanavljal je semenišča za prihodnje generacije duhovnikov in gradil bolnišnice. Družinsko imetje je namenil revnim. Spodbujal je prenovo Cerkve v skladu s tridentinskim koncilom, hkrati pa je nenehno ostajal blizu prebivalstvu. Še posebej se je izkazal leta 1576, ko je v Milanu izbruhnila kuga, on pa je ostal v mestu, organiziral pomoč in tolažil bolne. Ljudje so ga zaradi velikodušne predanosti trpečim, ki je izvirala iz srca, polnega ljubezni, začeli klicati »angel okuženih«. Močno pa ga je zaznamovala tudi molitev, saj je bil prepričan, da največ duš lahko osvoji prav kleče med molitvijo. Kot vsakega »dobrega pastirja«, ki mu Oče v varstvo zaupa čredo, so ga zaznamovale kreposti: bližina in potrpežljivost, poslušanje in podpiranje, neomajnost in milina, pozornost do majhnih, optimizem in požrtvovalnost.

   Misli Benedikta XVI. (hozana.si)

   Sv. Karel Boromejski, prosi za nas!

   Odgovori
   • Hvala says:

     4. novembra, 2022 at 20:51

     Ja, klicali so ga “angel okuženih”; upam da imamo tudi v današnjem času-(covid okužbe) “angele okuženih,” ki jih prežema samo ljubezen do ljudi in ničesar drugega?!

     Odgovori
7. Miro says:

   4. novembra, 2022 at 16:50

   V OGLEDALU BOŽJE BESEDE

   “Kdor mene zaničuje in ne sprejema mojih besed, ima nad seboj sodnika;
   beseda, ki sem jo govoril, ta ga bo sodila poslednji dan.” (Jn 12,48)

   DNEVNA BOŽJA BESEDA na: https://hozana.si/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
8. Miro says:

   4. novembra, 2022 at 16:44

   ČLOVEK – NJEGOVO BISTVO IN POČETJE

   BOŽJA BESEDA: VIDEL SEM VSA DELA, KI SE OPRAVLJAJO POD SONCEM:
   IN GLEJ, VSE JE NEČIMRNOST IN LOVLJENJE VETRA. (Prd 1,14)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=569&t=5#%C8lovek+-+njegovo+bistvo+in+po%E8etje

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   4. novembra, 2022 at 16:35

   V KATOLIŠKI CERKVI 4. NOVEMBRA GODUJE SV. KAREL BOROMEJSKI

   SVETI KAREL BOROMEJSKI JE POSEBNO ZANIMIV IN PRIKUPEN ZATO, KER JE Z VERSKO OBNOVO V DUHU TRIDENTINSKEGA KONCILA (1545–1563) ZAČEL OD ZGORAJ NAVZDOL: Z NASTOPOM NA PAPEŠKEM DVORU, V ŠKOFIJI, KI JI JE BIL POSTAVLJEN ZA PASTIRJA, OD TOD JE NAŠEL POT MED PREPROSTE VERNIKE IN SE KONČNO IZČRPAL V DELU ZA NJIHOVO VEČNO SREČO.

   Karel Boromejski je izhajal iz ene najuglednejših rodbin v milanski kneževini, ki je bila v sorodstvu z več vladarji. Rodil se je 2. oktobra 1538 kot tretji otrok senatorja Gilberta Borromea in Margherite Medici. Starši so bili pobožni, globoko verni in dejavni v ljubezni do bližnjega. Mati je umrla, ko je bilo Karlu komaj devet let. Oče se je ponovno poročil, kajti družina s šestimi otroki je potrebovala drugo mater. Družina je upravljala vrsto cerkvenih posestev in je tako bila v tesni zvezi s predstavniki Cerkve. Po tedanji navadi je bil Karel že s sedmimi leti uvrščen med klerike, da je lahko sprejel v upravo cerkveno posest.

   Šolanje je pričel v Milanu; ko mu je bilo štirinajst let, se je vpisal na univerzo v mestu Pavia, kjer je študiral pravo in študij po sedmih letih dokončal z dvojnim doktoratom. Leta 1558 je izgubil očeta, leta 1559 pa je njegov stric (materin brat) Gian Angelo Medici poslal papež Pij IV. Oče je Karla veš čas študija navajal k resnemu delu in Karel je užival ugled vzornega študenta. Zato ni čudno, da ga je stric – papež hotel imeti ob sebi, da bi mu s svojim znanjem prava pomagal pri vodstvu Cerkve. Leta 1560 je komaj dvaindvajsetletnega Karla imenoval za kardinala in mu podelil naslov stalnega upravitelja milanske nadškofije, vendar z obveznostjo, da ostane v Rimu kot njegov pomočnik. Mladi ‘kardinal-nečak’, kot so mu pravili, je bil zelo moder svetovalec stricu – papežu. Tudi na Karlovo prigovarjanje je Pij IV. ponovno sklical in leta 1563 dokončal cerkveni zbor v Tridentu. Tega leta se je Karel po duhovnih vajah dokončno odločil za duhovniški poklic: julija je prejel mašniško posvečenje, decembra istega leta pa je bil posvečen še v škofa. Leta 1565 je v njegovem naročju umrl stric-papež in Karel Boromejski je smel zapustiti Rim.

   V Milanu so ga slovesno sprejeli septembra 1565. Mladi nadškof se je nemudoma lotil dela. Najprej je napravil red v nadškofijskih uradih, potem pa je obiskal čisto vse župnije v svoji prostrani nadškofiji. Vtise s teh obiskov je zapisoval in iz teh zapiskov so nastali njegovi sloveči Opomini ljudstvu. Dobro je čutil: če hočem škofijo prenoviti po smernicah tridentinskega koncila, potrebujem dobre sodelavce. Zato je začel ustanavljati semenišča, zavode za vzgojo bodočih duhovnikov. Za vernike je ustanavljal šole, v katerih so poučevali verouk.

   Nadškof Karel Boromejski se je izkazal v odpovedi samemu sebi in ljubezni do bližnjega za časa velike kuge, ki je v letih 1576/77 pustošila po njegovi škofiji. Zgodovinarji poročajo, da je bil milanski nadškof tedaj pravi oče kužnih bolnikov.

   Oktobra leta 1584 je šel na duhovne vaje v kraj Monte Varallo pri Novari. Z zadnjimi močmi je odpotoval proti Milanu, kjer je 3. novembra 1584 izdihnil svojo dušo, star komaj 46 let. Med svetnike je bil prištet leta 1601. Za svojega zavetnika so si ga izbrali dušni pastirji, vzgojni zavodi in semenišča.

   Sveti Karel Boromejski je tudi sozavetnik bogoslovnega semenišča v Ljubljani, saj nosi ime Collegium Carolinum.

   Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/sv-karel-boromejski

   Sv. Karel Boromejski, prosi za nas!

   Odgovori
10. Hvala says:

    4. novembra, 2022 at 16:34

    http://katoliska-cerkev.si/media/datoteke/dar_svetega_pisma_notranjost.pdf

    Odgovori