Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   29. novembra, 2022 at 8:48

   SVETI OČE MLADIM: KAKŠNE SO VAŠE SANJE ZA DANAŠNJI IN JUTRIŠNJI SVET?

   Vatikansko dvorano Pavla VI. so v ponedeljek, 28. novembra, dopoldne napolnili učenci in učitelji, ki so se udeležili srečanja o vzgoji za mir in skrb, ki ga je organizirala italijanska mreža Šole za mir. Po programu, bogatem z nagovori, pričevanji in glasbo, se jim je pridružil papež Frančišek ter jih spodbudil k »velikim sanjam«. Vprašajo naj se, kakšne so njihove sanje za današnji in jutrišnji svet, ter jim za pomembna zgleda postavil Janeza XXIII. in Martina Luthra Kinga.

   ASIŠKI SANJAČ, KI JE NAVDUŠIL MNOGE

   Sveti oče je izpostavil vrsto dejavnosti in pobud, ki so del vzgojnega programa za mir in skrb in ki se bodo sklenile s Pohodom za mir iz Perugie v Assisi 2023. »Assisi je postal svetovno središče za spodbujanje miru,« je dejal papež in spomnil, da je k temu prispeval karizmatični mladenič iz Assisija, brezskrben in neubogljiv, po imenu Frančišek, ki je zapustil družino in bogastvo, da bi sledil Gospodu. »Ta mladi sanjač je tudi danes vir navdiha za mir, bratstvo, ljubezen do ubogih, ekologijo in ekonomijo. Skozi stoletja je sveti Frančišek navduševal mnoge osebe, kakor je navdušil tudi mene, ko sem kot papež želel prevzeti njegovo ime,« je dejal sveti oče.

   Več o nagovoru svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-11/sveti-oce-mladim-kaksne-so-vase-sanje-za-svet.html

   Odgovori
2. Miro says:

   28. novembra, 2022 at 16:47

   BOŽJA BESEDA NAS VEDNO VABI K ČUJEČNOSTI

   BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   28. novembra, 2022 at 16:43

   GOSPOD NISEM VREDEN

   Te besede kažejo na resnično vero. Resnična vera je v zaupanju v moč Jezusove besede. V njem Gospod pokaže, da je usmiljen. Jezus je veliko Božje ime in močna roka, ki stori vse, za kar tujec k njemu kliče. Ljubi prijatelje in dela dobro ter odpušča sovražnikom. Močna je do nas njegova ljubezen in njegovo usmiljenje, kakor moli psalm. Zato ozdravi sina poganskega stotnika. Stotnik je uradno za Jude sovražnik in grešnik, čeprav jim je zgradil shodnico. Kljub vsemu je stotnik dober do ljudi, kar pomeni, da je pripravljen sprejeti odrešenje. Veruje v judovskega Boga, a nima pravice, da bi bil v polnosti del izvoljenega ljudstva.

   Pogani in oddaljeni lahko srečajo Jezusa v trenutku, ko doživijo, da sami sebi ne zadoščajo. Stotnik doživlja prav to nezadostnost in zato nam ga Jezus daje za zgled vere. Spomni se, da so mu drugi pripovedovali o Kristusu. Po njih je Kristus lahko prišel k njemu in enako lahko prihaja k nam, le z močjo svoje besede.

   Začetek vere je torej ugotovitev, da smo ujeti v zlo in omejenost, da smo tik pred koncem, da bomo umrli in smo potrebni rešitve. Vera se rodi v naši potrebi, da bi se danes dobro počutili in da nam to počutje v prihodnje ne bi bilo odvzeto. Končnost, ki jo doživljamo in se je zavedamo, nas ves čas ogroža. V nas prebuja tesnobo, hkrati pa nas žene v nenasitno lakoto po življenju. Doživljamo nenehno protislovje: smo praznina, ki jo lahko zapolni le Bog.

   V skrajni stiski se obrne na Jezusa, a se hitro zave, da je ošaben: „Kdo sem jaz, da lahko zahtevam, naj Gospod pride k meni in stori kar ga prosim?“ Stotnik se globoko zaveda, da ni vreden, da bi Kristus prišel k njemu. Doživlja globoko spoštovanje do Boga in svojo majhnost pred njim. Prav ta drža še okrepi njegovo zaupanje v moč Jezusove besede. V njem se zgodi preskok vere. Sposoben se je odpovedati Jezusovi telesni navzočnosti. Zaupa, da je dovolj že njegova beseda, tudi če ni navzoč. Doživlja, da je Bogu vse mogoče. Zato ga Jezus postavi za zgled vere tudi nam.

   Luka nas želi okrepiti v veri, da je Beseda zagotovo učinkovita, če ji zaupamo. Naša vera in zaupanje v Njegovo Besedo sprosti Božjo moč. Zato je tako pomembno, da vsak dan znova kličemo: Verujem, pomagaj moji neveri.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2022/11/28/gospod-nisem-vreden/

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
4. Hvala says:

   28. novembra, 2022 at 16:02

   LJUBEZEN JE POTRPEŽLJIVA !

   DO TEŽAV PRIDE, KO ZAHTEVAMO, DA BODO ODNOSI MED LJUDMI NEBEŠKI ALI DA SO OSEBE POPOLNE ALI KO SE POSTAVIMO V SREDIŠČE IN PRIČAKUJEMO, DA SE BO VSE ZGODILO PO NAŠI VOLJI

   Biti potrpežljiv ne pomeni, da dovolimo, da z nami stalno slabo ravnajo, ali da trpimo fizično nasilje, ali da dopustimo, da nas obravnavajo kot objekt.

   Do težav pride, ko zahtevamo, da bodo odnosi med ljudmi nebeški ali da so osebe popolne ali ko se postavimo v središče in pričakujemo, da se bo vse zgodilo po naši volji. Tedaj smo nepotrpežljivi in vse nas
   napeljuje k temu, da se odzovemo napadalno. Če ne gojimo potrpežljivosti, bomo vedno imeli izgovore za odzivanje iz jeze; in na koncu se bomo spremenili v ljudi, ki ne znajo sobivati, ki so nesocialni in nesposobni brzdati svojih nagonov; tako bo postala družina bojno polje. Zato nas Božja beseda opominja: »Vsaka zagrenjenost in srditost in jeza in vpitje in zmerjanje naj izmed vas izgine z vso hudobijo vred« (Ef 4,31). Ta potrpežljivost se utrdi, ko priznam, da ima drugi prav tako pravico živeti skupaj z mano na tej zemlji, in sicer takšen, kakršen je. Ni pomembno, če je drugi zame moteč ali če mi prekriža načrte ali mi je s svojim značajem ali s svojimi pogledi nadležen, če ni popolnoma tak, kakršnega sem pričakoval. Ljubezen vedno vključuje globoko sočutje, ki vodi k temu, da drugega sprejmem kot del tega sveta, čeprav bo ravnal drugače, kot bi si jaz želel.

   https://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Ljubezen-v-zakonu-priro%C4%8Dnik-za-zakonske-skupine.pdf
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   NEPOTRPEŽLJIV ČLOVEK V GLAVNEM ZAHTEVA, DA BO VSE TAKO KOT SI JE ON ZAMISLIL, DA BODO VSI SOČUTNI DO NJEGA, DA MORA VSE TAKOJ DOBITI, PA NAJ BO TO OD BOGA IN LJUDI. SKRATKA NEPOTRPEŽLJIV ČLOVEK NEKAKO V SVOJI PODZAVESTI ZAHTEVA, DA BODO BOG IN LJUDJE IZPOLNJEVALI NJEGOVO VOLJO!

   Odgovori
5. Miro says:

   28. novembra, 2022 at 12:58

   STVARJENJE ČLOVEKA

   BOG JE USTVARIL ČLOVEKA PO SVOJI PODOBI, PO BOŽJI PODOBI GA JE USTVARIL,
   MOŠKEGA IN ŽENSKO JE USTVARIL. (1 Mz 1,27)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=127&t=5#Stvarjenje+%E8loveka

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. janez says:

   28. novembra, 2022 at 12:35

   SPREOBRNENJE
   Papež Frančišek: Spreobrnjenje je milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil

   Kaj pomeni beseda spreobrnjenje? V Svetem pismu to predvsem pomeni spremeniti smer ali usmeritev, kar tudi pomeni spremeniti način mišljenja. V moralnem in duhovnem življenju spreobrniti se, pomeni obrniti se od zla k dobremu, od greha k Božji ljubezni. To je to, kar je učil Krstnik, ki je v judejski puščavi »oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov« (v. 4). Prejeti krst je bilo zunanje in vidno znamenje spreobrnjenja tistih, ki so poslušali njegovo pridiganje in so se odločili delati pokoro. Ta krst se je zgodil s potopitvijo v Jordan, v vodo, a je bil povsem nekoristen, bil je le znak, in je bil nekoristen, če ni bilo razpoložljivosti za kesanje in spremenitev življenja.

   Spreobrnjenje pa vsebuje tudi bolečino nad storjenimi grehi, željo, da se jih reši in sklep, da se jih zavedno izključi iz lastnega življenja. Za izključitev greha pa je potrebno zavrniti vse tisto, kar je z njim povezano. Stvari, ki so povezane z grehom je torej potrebno zavrniti: posvetno miselnost, pretirano cenjenje udobnosti, pretirano cenjenje užitkov, blagostanja, bogastva. Zgled te ločitve je ponovno iz evangelija lik Janeza Krstnika, ki je bil strog mož in se je odpovedal odvečnemu ter je iskal bistveno. Poglejte to je prvi vidik spreobrnjenja: ločitev od greha in posvetnosti. Začeti torej pot ločitve od teh stvari.

   Drugi vidik spreobrnjenja je namen poti, to je iskanje Boga in njegovega kraljestva. Ločitev od posvetnih stvari in iskanje Boga ter njegovega kraljestva. Zapustitev udobnosti in posvetnega mišljenja nista sama sebi namen, ni askeza samo, da se dela pokora, kristjan ni fakir. Je nekaj drugega. Ločitev ni sama sebi namen, ampak je usmerjena za dosego nečesa višjega, to je Božjega kraljestva, občestva z Bogom, prijateljstva z Bogom. Toda to ni lahko, saj so številne vezi, ki nas držijo v bližini greha, ne ni lahko… Skušnjava vedno vleče navzdol, vleče dol in vezi nas držijo v bližini greha. To so: nestanovitnost, malodušnost, zlohotnost, škodljivo okolje, slabi zgledi. Včasih je privlačnost, ki jo čutimo do Gospoda prešibka in se skoraj zdi, da Bog molči. Oddaljene in nerealne se nam zdijo njegove obljube tolažbe, kot na primer podoba pozornega in skrbnega pastirja, ki danes odmeva v Izaijevem berilu (prim. Iz 40,1.11). Tako si je skušan reči, da se je nemogoče resnično spreobrniti. Kolikokrat smo začutili to malodušnost? »Ne, ne bom zmogel. Začenjam, potem se vrnem nazaj in to je grdo.« Mogoče je, mogoče je. In ko pride ta misel, ki te napravi malodušnega, ne ostani tam, kajti to je »živi pesek«. Ta »živi pesek« je ravno povprečnost bivanja. To je povprečnost. Kaj se stori v takšnih primerih, ko kdo hoče, a čuti, da ne more? Predvsem se je potrebno spomniti, da je spreobrnjenje milost. Nihče se ne more spreobrniti z lastnimi močmi. Je milost, ki ti jo da Gospod, zato jo je potrebno z vso močjo izprositi od Boga. Prositi Boga, da nas on spreobrne, da se lahko spreobrnemo do tolikšne mere, s kakšno se odpremo Božji lepoti, dobroti in nežnosti. Da se spreobrnemo in poboljšamo in odpremo Božji Milosti. Da z Bogom sodelujemo! Pomislite na nežnost Boga. Bog ni grozen oče, zloben oče, ne. Bog ni kontrolor ali policaj , ki kaznuje. Ljubi nas. Odpušča nam sedemdesetkrat sedemkrat. Nežen je, zelo nas ima Očetovsko rad kot dobri Pastir, ki išče zadnjo ovco svoje črede, dokler je ne najde. Ljubezen je. Spreobrnjenje je Milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil, da si začel hoditi in videl boš, kako bo On prišel. Moli, hodi in vedno boš naredil korak naprej. In Vedi, da nikoli Nismo Sami, ker je Bog Vedno z Nami!

   Sveta Marija, Nebeška in Naša Mati, naj nam pomaga ločiti se za vedno od greha in posvetnosti ter se odpreti Bogu, njegovi Besedi, njegovi Milostni Ljubezni, ki prenavlja in rešuje.

   Papež Frančišek
    
   Gospodove Milosti in Dobroto bom Vedno Opeval in se Veselil Odrešenja! Hvala Ti Gospod za Vse kar si nam Daroval. Vse Talente in Darove moramo pomnožiti in razveseliti ljudi ter jim pomagati! Zakaj kar bomo sejali to bomo želi! In Gospod nam bo z Večnim Življenjem poplačal vse, kar smo Dobrega Storili Drugim, ki potrebujejo našo Pomoč, Samaritansko Usmiljenje in Dobroto!

   Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj Gospod! Amen.

   Odgovori
7. Miro says:

   28. novembra, 2022 at 12:15

   DOŽIVEL JE OBSMRTNO IZKUŠNJO IN SE PO POSREDOVANJU PATRA PIJA ZOPET VRNIL V ŽIVLJENJE (Aleteia)

   “RAJE TRPIM NA ZEMLJI KOT V VICAH!”

   Pater DANIELE NATALE se je rodil in umrl v kraju San Giovanni Rotondo. Bil je brat kapucin, ki je zavrnil duhovniško posvečenje in po samostanih opravljal preprosta dela. Pater Pij je bil njegov bližnji prijatelj in duhovni oče, ki mu je pri Mariji izprosil še eno priložnost za življenje.

   Več o njegovi življenjski zgodbi na:
   https://si.aleteia.org/2022/11/20/dozivel-je-obsmrtno-izkusnjo-in-se-po-posredovanju-patra-pija-zopet-vrnil-v-zivljenje/

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
   • janez says:

     28. novembra, 2022 at 12:38

     Hvala vam g. Miro za ta prispevek. Sam skromno dodajam spodaj nekaj lepega za vse nas! Lep Advent želim Vsem. Janez

     MOLITEV K BOGU ZA BOLJŠI SVET (Une prière pour un monde meilleur)

     Slava Bogu in Zahvala za vse Milosti in Dobroto.
     Nič se ne Zgodi brez Boga. Niti las nam ne zraste na glavi ali pade z glave brez Boga.
     Za vse kar premoremo in smo naredili smo dolžni Zahvalo Nebeškemu Bogu.
     Božja Večnost, Enost, ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih.
     Odločno in modro prosim vodi moje korake.
     Naj uvidim Božjo Voljo in vse Božje nauke, ko stopam v življenje.
     In častim namen vseh stvari, ki so v naravi po Tvoji Dobroti Gospod.
     Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam vsega, kar srečam in uporabljam.
     Da vedno govorim in gledam ljudem iskreno v oči Jezusa in Matere Marije.
     Naj raje tiho opazujem, ne sodim, saj potrebujem milost razumevanja in razsvetljenje pomena in smotra.
     Naj raje pomagam, kot da bi kritiziral in se pritoževal.
     Naj bom raje veder in nasmejan kot žalosten in zamorjen, ker imam Odrešenika, ki mi stoji ob strani.
     Naj raje raje podam ljudem upanje in optimizem ter nakažem kakšne možne rešitve,
     kot da nasujem sogovornikom le svoje pametne modrosti in probleme.
     Vse kar porečem ali mislim so človeške misli, ki niso vedno Božja Volja.
     Zato se zavedam, da sem Berač pred Bogom in da potrebujem Vodstvo in Poduk Svetrega Duha, da ne zaidem.
     Naj ne škodujem in naj prinesem in ljudem pustim glasbo tišine gozda
     in ptičjega petja mir in vso naravno lepoto,
     kot da le oddidem in pustim ljudi da tavajo in begajo naprej.
     Naj pride k nam Božjr kraljestvo Božjega Miru, Usmiljenja in Ljubezni!
     Prosim Gospod Bog obvaruj nas vsakršne hudobije in reši nas pred skušnjavami!
     Pomagaj nam in nas Poduči, da bomo vedno Hodili k Tebi!
     Kako lep je Božji svet in kako Dober je do nas Gospod Jezus, ki nam hoče le vse Dobro.
     In ko se vrnem nazaj med ljudi, naj se krožna pot življenja strpnosti
     in dobrote sklene in spirala upanja razširi naprej,
     da bosta molitev in Vera ter Božja Pomoč vzajemno pomagale
     meni in bližnjim ter osmislila vsem ljudem dobre volje naša življenja. Amen.

     Janez AKA Dichter Hansi

     Tvoja je Oblast in Slava Gospod. Ob Tebi Bog in naš Odrešenik zmorem več in vse, ker mi Milostno daješ moč, in ta moč se pretaka med nama in gre kot pozitivna nesnovna energija naprej. Povem Ti lahko vse in vem, da tudi Ti meni lahko poveš čisto vse. Včasih si dava vzajemno še vedno več drug drugemu. In ljubezen je, ki premaga vse, kar življenje prinese in odnese, tako dobro kot slabo. In v duši vlada mir in spokojnost. Hvala Gospod, zadovoljen sem in srečen. Bogat sem, ker imam vse to. S Teboj premorem vse kar potrebujem. Bogu Čast in Slava Vekomaj. Amen.

     Addendum
     O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje! — Sv. Frančišek Asiški

     Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove stèze! In vse človeštvo bo videlo, kako naš Bog rešuje. Slavite Boga in se mu nenehno za vse Zahvaljujte. Aleluja.

     Odgovori
8. janez says:

   28. novembra, 2022 at 11:04

   Kaj je greh proti Svetemu Duhu in kaj je duša in vest? Ognjišče dr. Turnšek
   Vprašanje za Ognjišče: Prvo: slišimo, da se vsi grehi lahko odpustijo, razen grehi proti Svetemu Duhu. Kateri so ti grehi? Drugo pa je povezano z dušo in vestjo. Kaj je pravzaprav duša? Ali je to isto kot vest? Zakaj nekateri živijo tako, kot bi ne imeli duše in prav tako ne vesti? Bralec Ognjišča

   Odpuščanje naših grehov, ki je sad Jezusove velikonočne daritve za nas vse, je nezaslužen in zastonjski dar ljubezni Svete Trojice. Kot ljubezni in nobenega izraza ljubezni ne moremo zaslužiti ali izsiliti, še manj prisiliti, tako tudi odpuščanja grehov ne. Zato je v osnovi treba reči, da ni tako velikega greha, ki ga Bog ne bi mogel ali hotel odpustiti. Zopet pa je prav jasno povedati, da ni tako majhnega greha, da bi ga Bog mogel odpustil človeku mimo njegove želje in privolitve. Če torej kakšen greh ne more biti odpuščen, ni to zaradi Boga, ker ga ne bi hotel ali mogel, ampak zaradi grešnika, ki ne želi Bogu odpreti svojega grešnega stanja, da bi s svojo očiščujočo in odrešujočo ljubeznijo mogel vstopiti v njegovo resničnost greha in jo s tem izničiti; njega pa sprejeti nazaj v občestvo kot oče izgubljenega sina. Greh proti Svetemu Duhu imenujemo pravzaprav prav takšno zakrknjeno stanje človekovega srca, ki zavrača delovanje Svetega Duha v svoji notranjosti. Sveti Duh je namreč Božja ljubezen, ki se ‘pretaka’ med Očetom in Sinom in želi v ta krogotok Božjega življenja vključiti tudi grešnega človeka, ki je z grehom ali povsem prekinil svojo povezavo z njim ali pa jo močno okrnil. KDOR JE BOGU NEDOSTOPNO ZAKRKNJEN IN NEDOSTOPEN TAKO, DA BOGA NITI NE PRIZNA, DA JE BOG, IN SE KOT GREŠNI ČLOVEK SAM POSTAVI NA NJEGOVO MESTO ALI POSTAVI TJA KAKŠNO DRUGO STVAR, TA GREŠI PROTI SVETEMU DUHU!. ČE SE TO STANJE SPREMENI, PA BOG LAHKO VSTOPI VANJ IN MU NAKLONI SVOJO OČIŠČUJOČO IN ODPUŠČAJOČO MILOSTNO BOŽJO NAVZOČNOST IN ODPUŠČAJOČO LJUBEZEN! Takrat pa ta greh do Svetega Duha ni več neodpustljiv, ker človek ni več zakrknjen in nedostopen do Boga, KER GA JE SPREJEL IN VANJ VERUJE!

   In še nekaj misli glede duše in vesti. Po svetopisemskem razodetju je človek oseba, ki je ustvarjena po Božji podobi in je telesno-duhovna resničnost. In duša je tisto duhovno počelo v človeku, zaradi katerega postane materialno telo človeško in deležno dostojanstva Božje podobe. Duhovna duša ne nastane iz spolnih celic obeh staršev, kot to velja za telo, ampak jo Bog iz ljubezni neposredno ustvari in je zato neumrljiva. To po današnjem splošnem prepričanju Bog stori sočasno s spočetjem in od takrat naprej novo bitje ostane človek za vso večnost. Človek kot oseba je zaradi obdarovanosti z duhovno in neumrljivo dušo, ki je neločljivo povezana z njegovo telesno komponento, z razumom in s svobodno voljo naravnana na Boga in poklicana z dušo in telesom k večni blaženosti v nebesih; torej v neposredno občestvo s Sveto Trojico in v njej z vsemi odrešenimi.

   Če kakšen greh ne more biti odpuščen, ni to zaradi Boga, ker ga ne bi hotel ali mogel, ampak zaradi grešnika, ki ne želi Bogu odpreti svojega grešnega stanja.
   Prav to, da smo telesno-duhovna bitja, da smo torej tudi duša, nam omogoča, da nosimo v sebi poseben ‘Božji glas’, ki ga imenujemo VEST. Človek je namreč sposoben, če ni ovir, v svojem srcu dokaj jasno spoznati, kaj je dobro in kaj slabo; in to mimo svojih subjektivnih ali celo egoističnih interesov. Pri tem razločevanju so v vest vključene tudi druge človekove sposobnosti, zlasti sodba razuma in intuitivni vpogled. S tem je človek sposoben dojemati nravno (etično – moralno) vrednost dejanj in tudi sprejemati odgovornost zanje.

   Kadar smo pripravljeni kot razumna bitja poslušati ta notranji glas, vest, moremo ‘slišati’ Boga, ki nam govori. Pravilno oblikovana vest soglaša s tem, kar je v skladu z razumom in z razodeto Božjo postavo. In k dostojanstvu človeka spada, da more in sme ravnati po takšni vesti. Nihče bi ga ne smel siliti v kaj drugega. Po stanju, ki sledi izvirnemu grehu, pridemo do pravilne in resnicoljubne vesti s pomočjo vzgoje, s čim globljim poznavanjem Božje besede in učenja Cerkve. Zelo pomembna je pri tem tudi molitev ter pogovor z modrimi ljudmi. Vsakodnevno pravilno izpraševanje vesti ali pregled dneva skupaj s Svetim Duhom, gotovo pri oblikovanju vesti zelo koristi, saj jo ohranja občutljivo in pravilno naravnano. Zaradi osebnih razlogov ali vplivov od ‘zunaj’ se vest pri svojih sodbah more tudi motiti. Če oseba za to stanje nima osebne krivde, se ji slaba dejanja, ki sledijo takšni vesti, ne prištevajo kot krivda; seveda pa zlo vseeno povzročijo in niso dobra. Kolikor je pa sama hote pripomogla k tej ‘zameglitvi’ vesti, pa nosi tudi sorazmerno odgovornost za dejanja, ki ji sledijo. Če v takšnem zatemnelem stanju vesti vztrajamo, lahko pride do ‘kosmate’ vesti, torej vesti, ki ni več občutljiva in kot ‘dobro’ sprejema tudi sicer očitno slaba dejanja. Lahko pa se razvije tudi ‘preobčutljiva’ vest; ta pa napak presoja slabost dejanj in jim pripisuje večjo slabost, kot jo v resnici nosijo v sebi.

   Človek je sposoben v svojem srcu dokaj jasno spoznati, kaj je dobro in kaj slabo.
   Zakaj nekateri živijo, kot da ne bi imeli duše niti vesti, je vprašanje, na katerega je težko direktno odgovoriti, saj ima verjetno vsak primer svojo lastno zgodovino in razvoj, ki bi ga bilo treba poznati, da bi lahko presodili bolj konkretno. A splošno lahko rečemo, da na oblikovanje vesti vpliva marsikaj: tako notranje stvari v človeku (intelektualne, čustvene in duhovne sposobnosti; razne notranje rane, ki so posledica lastnih ali tujih dejanj) kot zunanji vplivi (zlasti vplivi okolice, javnega mnenja, družbene norme, krogi prijateljev, kdaj tudi poklic … in še marsikaj). Vendar pa lahko verjamemo in upamo, da noben človek ni tako odtujen samemu sebi, da z lastnim prizadevanjem, s pomočjo drugih in z Božjo milostjo ne bi mogel svoje vesti spet ‘prebuditi’ in se zavesti, da ni samo golo biološko telo, ampak da ima tudi duhovno dušo, ki ga dela drugačnega od prav vsega drugega ustvarjenega. Torej je skrb za negovanje svoje notranjosti izredno pomembna skrb človeka zase in seveda tudi pomembna soodgovornost za oblikovanje notranjosti drugih. Na duhovni ravni smo namreč med seboj povezani in vplivamo drug na drugega v dobrem in slabem; hočemo ali nočemo. Naj nam tudi Božje usmiljenje in Božja Milostna Ljubezen pomaga, da bomo drug na drugega vplivali predvsem v DOBREM IN Z LJUBEZNIJO TER USMILJENIM ODPUŠČANJEM!.

   Upokojeni mariborski nadškof dr. TURNŠEK, Marjan. Ognjišče (2016).

   Efežanom 1, 7: V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti.

   Addendum:
   Po Jezusovem nauku so lahko vsi grehi ljudem odpuščeni. (Matej 12,31). To je posebno in veselo sporočilo za vse nas grešne ljudi in kristjane. Ne glede na to, kakšen greh si naredil, če se iskreno spokoriš, prideš k Bogu in ga prosiš za odpuščanje, ti bo odpustil. Jezus pričakuje vsakega človeka z razširjenimi rokami. Kristusova kri lahko očisti vsak greh.Prosimo Boga za Odpuščanje in tudi mi odpuščajmo drugim dolžnikom!

   Neodpustljivi greh ni nikakršen posamezni greh ali kakšna druga oblika greha. Neodpustljivi greh je stanje, stopnja grešnosti, ki nastane v človekovem življenju. Torej to ni neko posamezno delo, ampak stalno, trajno UPIRANJE Svetemu Duhu. Neodpustljivi greh je uporno zavračanje vabil Božje ljubezni, ki jih Jezus pošilja človeškemu srcu, in navodil Svetega Duha; to je stanje, v katerem Sveti Duh ne more več prodreti do ZAKRKNJENEGA človekovega srca. Vendar Bog vedno čaka človeka, da se VRNE K NJEMU NAZAJ V OBJEM!

   Addendum:
   Bog nas Ljubi in nas nikoli ne bo zapustil same. Zaupajmo Bogu, zakaj On vse Vidi in Vse Ve! Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, kdor bo stanovitno verjel Bogu in potrpel v preizkušnjah, bo deležen uslišanja in čudežev, zakaj vse človeško pride in vse mine.

   Če smo grešili se spokorimo in prosimo Boga Milosti! Povejmo mu, da obžalujemo grehe in da smo v žalosti in trpljenju kaj narobe naredili! Skesajmo se in prosimo Boga odpuščanja, popreavimo krivice in se opravičimo, da bomo v naši duši in v našem srcu iskreno naredili prostor Bogu, zakaj Bog je Ljubezen, ki ne mara greha! Prosimo ga odpuščanja in se spreobrnimo in poboljšajmo, da nas bo obsijala Njegova Milost in Ljubezen Nebeškega Boga, ki nas ima vedno rad; tudi takrat, ko grešimo in ko smo zašli na brezpotja, kjer ni Boga; in prosimo Boga za Vodstvo in Pomoč, da se rešimo in da bomo spet hodili k Njemu in bili podobni Jezusu! Duh veje kjer hoče in ko bomo bili skromni in ponižni ter tako pripravljeni bo prišel k nam Gospod.

   Gospodove Milosti bom vedno opeval!

   Odlomek iz objavljenega prispevka OHRANI VESELJE IN LJUBEZEN DO JEZUSA.

   Odgovori
9. Miro says:

   28. novembra, 2022 at 7:45

   ZAŠČITNIK

   MAJEJO SE ZEMLJA IN VSI NJENI PREBIVALCI, JAZ SEM TISTI,
   KI UTRJUJE NJENE STEBRE. (Ps 75,4)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=122&t=5#Za%9A%E8itnik

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    28. novembra, 2022 at 7:44

    Nadaljevanje in zaključek članka o zakonu (Rafael Díaz)

    ZAKON IN DRUŽINA

    »V SKLADU Z BOŽJIM NAČRTOM JE ZAKON TEMELJ ZA VEČJO, DRUŽINSKO SKUPNOST, SAJ STA ZAKON KOT USTANOVA IN ZAKONSKA LJUBEZEN NARAVNANA NA RODITEV IN VZGOJO OTROK, V ČEMER NAJDETA SVOJO DOVRŠITEV.«

    »Ker je Stvarnik vsega postavil zakonsko skupnost za izvor in za temelj človeške družbe, je postala družina temeljna in življenjska celica družbe.« Ta specifična in izključna javna razsežnost zakona in družine zahteva, da je branjena in spodbujana s strani civilnih oblasti. Zakoni, ki ne priznavajo temeljnih značilnosti zakonske zveze — npr. glede ločitve — ali ga enačijo z drugimi oblikami skupnosti, ki niso zakonska zveza — izvenzakonske skupnosti ali skupnosti oseb istega spola —, so nepravični: resno škodujejo temelju same družbe, ki jo je država obvezana varovati in podpirati.

    V Cerkvi je družina imenovana domača Cerkev, ker je posebno občestvo njenih članov poklicano k temu, da postane »posebno ponavzočenje in uresničevanje cerkvenega občestva.« »Starši morajo biti svojim otrokom z besedo in z zgledom prvi oznanjevalci vere in gojiti morajo v vsakem njegov lastni poklic, posebno skrbno pa sveti poklic.« »Tu se na prednosten način uveljavlja krstno duhovništvo družinskega očeta, matere, otrok in vseh družinskih članov v prejemanju zakramentov, v molitvi, v zahvaljevanju, s pričevanjem svetega življenja, z zatajevanjem samega sebe in z dejavno ljubeznijo. Družina je tako prva šola krščanskega življenja in šola za bogatitev človečnosti. Tu se človek nauči vztrajnosti in veselja do dela, bratske ljubezni in velikodušnega odpuščanja, tudi večkratnega, in zlasti češčenja Boga z molitvijo in darovanjem svojega življenja« (Katekizem, 1657).

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-25-zakon/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

    Odgovori