Članki za dušo

15.020 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   22. decembra, 2022 at 19:27

   MARIJINA HVALNICA BOGU

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,46-56)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C46-56&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   MOJA DUŠA POVELIČUJE

   »VESÊLI IN RADUJ SE, HČI SIONSKA, KAJTI GLEJ, PRIHAJAM IN BOM PREBIVAL V TVOJI SREDI, GOVORI GOSPOD.«

   Tako piše prerok Zaharija. In to je le ena od številnih omemb veselja v Svetem pismu. Resnično veselje je le tisto, ki ga prinese Bog, in se razlikuje od veseljačenja, tako značilnega za sodobne posvetne zabave. Resnično veselje namreč prihaja iz srca, in to iz srca, v katerem ima Bog svoje prebivališče. In katero srce na svetu je bolj odprto Bogu kot srce tiste, ki je po Svetem Duhu spočela Odrešenika – ki je svetu razodel svojo ljubezen s tem, da je pustil prebosti lastno srce?

   Čeprav je bila Marijina življenjska pot polna preizkušenj, to še ne pomeni, da nikoli ni imela priložnosti okusiti tistega resničnega veselja, ki ga nobena zunanja okoliščina ne more vzeti. Srečanje z Elizabeto ni bilo samo veselo snidenje dveh sorodnic, ampak odrešenjski dogodek. Ta dogodek je spodbudil Marijo, da je v Svetem Duhu zapela hvalnico, psalm vseh psalmov, ki se začne z besedami »Moja duša poveličuje Gospoda«. Kajti prav ta hvalnica povzema odrešenjsko zgodovino in odrešenjski načrt – mogočni padajo, ponižni so/ povišani, Gospodova dobrota je brez meja do tistih, ki mu zvesto služijo. Lahko bi rekli, da je Marijina hvalnica dejansko hvalnica ponižnosti. In prav to je tista lastnost, ki jo je Jezusova Mati najbolj izkazovala. Gre za eno samo slavljenje Boga in zahvaljevanje za njegovo dobroto.

   Marijina hvalnica pa tudi odpira vprašanje, kako je z našo hvaležnostjo do Boga in ali ga sploh znamo slaviti. Molitev »Slava Bogu na višavah«, ki jo molimo ali pojemo vsako nedeljo in praznik, pogosto molimo zelo robotsko, zgolj iz navade, ne da bi se zavedali pomena tega slavilnega besedila. Toda zatakne se že pri naši hvaležnosti. »Kaj imaš, česar nisi prejel?« vsakega od nas sprašuje apostol Pavel. Hvaležnost in ponižnost hodita z roko v roki. Svet okoli nas, nas uči, da nam ni treba biti hvaležen, da se moramo zanašati sami nase in ne na Boga. Kolikokrat lahko v kakšnem intervjuju v posvetnem tisku preberemo ta čudaški stavek: »V življenju mi ni bilo nič podarjeno.« Tu ni več prostora za hvaležnost, ampak le še za ponašanje pred drugimi – dokler ne pridemo do meja, ki jih sami ne moremo prebiti. Marijina hvalnica nas zato uči ponižnosti in hvaležnosti – prav drža hvaležnosti in zahvaljevanje Gospodu šele ustvarja našo svobodo v Kristusu. Kajti ko se Bogu iz srca zahvaljujemo, postanemo odprti za milosti, ki nam jih hoče dati.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
2. Miro says:

   22. decembra, 2022 at 17:20

   SVETI OČE O RAZLOČEVANJU: UMIRIMO SRCE IN TAKOJ SE BO OGLASIL BOŽJI GLAS

   MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 21. DECEMBRA, JE PAPEŽ FRANČIŠEK PONOVNO GOVORIL O RAZLOČEVANJU IN V TOKRATNI KATEHEZI NAREDIL NEKE VRSTE POVZETEK. KOT JE DEJAL, JE ŽIVLJENJE ZAPLETENO IN ČE SE GA NE NAUČIMO BRATI, TVEGAMO, DA GA BOMO ZAPRAVILI. (po zapisu Andreje Červek)

   Življenje nas vedno postavi pred izbire in če jih ne sprejmemo zavestno, na koncu življenje samo izbere namesto nas ter nas popelje tja, kamor ne bi želeli. Vendar pa razločevanja ne opravimo sami. In zato je papež želel spregovoriti o nekaterih pripomočkih, ki nam lahko olajšajo razločevanje, ki je nujno potrebno za duhovno življenje. Najprej je izpostavil Božjo besedo, zatem pa še prijateljski odnos z Jezusom. Povabil je tudi, naj se ne pozabimo pogovarjati s Svetim Duhom.

   SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Ps 119,33-35.105

   Úči me, Gospod, pot svojih zakonov,
   čuval jo bom do konca.
   Daj mi razumnost, da bom čuval tvojo postavo,
   in se je držal z vsem srcem.
   Vodi me po stezi svojih zapovedi,
   kajti v njej je moje veselje.
   Tvoja beseda je svetilka mojim nogam,
   luč moji stezi.

   Kateheza o razločevanju na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-12/sveti-oce-o-razlocevanju-umirimo-srce-in-takoj-se-bo-oglasil-bo.html

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

   Odgovori
3. janez says:

   22. decembra, 2022 at 12:55

   POTREBUJEM DOBRO MOTIVACIJO IN SPODBUDO! GOSPOD PRIDI IN NAM POMAGAJ!
   1. Prenehaj se smiliti samemu sebi in pričeti dejavno iskati rešitve.
   Včasih mislimo, da smo najbolj ubogi na vsem svetu in da se edino nam dogajajo določeni izzivi in preizkušnje, vendar temu ni tako. Če bi obuli čevlje nekoga drugega kot se radi pošalimo, bi verjetno hitro želeli zlesti nazaj v svoje. Na ramenih imamo toliko kot lahko nesemo in ko gremo iz svoje vloge žrtve, smo nemalokrat presenečeni kakšne situacije vse lahko premagamo. Naj nam bodo preizkušnje v spodbudo, da se bomo prekalili in utrdili v Sočutju, Usmiljenju in Dobroti. Pomaga dejavno iskanje rešitev in ne utapljanje v jalovi nemoči, kritiziranju in pesimizmu. Poišči rešitev in ne argumentiraj razlogov, ki vodijo v neuspeh in to celo opravičujejo. Ne išči razlogov, da bi kaj dobrega opustil in ne naredil. Z Vero v Boga dobiš Moč, da boš vztrajal. Bodi veder, aktiven in prosi Boga za Pomoč in Vodstvo!

   2. Prenehaj se primerjati z drugimi ljudmi in vztrajati v iluzornih predstavah, da drugi vse počnejo z lahkoto in jim gre vse kot po maslu.
   Morda je temu v določenih primerih tako, vendar v večini ni. Pa tudi, če je, je vseeno, saj ima vsakdo v življenju drugačno pot in nima jih smisla primerjati. Ko vidite nekoga, ki je v svojem življenju uspešen, je dobro zgolj to, da cenite njegovo znanje in delo kot takšno, ne pa da se primerjate z njim, ker je bolj ali manj uspešen in se zaradi tega še počutite »zanič«. Ker ne obstaja bolj ali manj uspešen človek – vsak ima svojo unikatno zgodbo v kateri je glavni junak. Vsakdo je svoje sreče kovač. Sam bom naredil v potu svojega obraza in sam bom imel od tega korist ter žel srečo in zadovoljstvo. Moli in prosi Boga za navdih in Moč za vztrajnost in stanovitnost, da boš lažje marsikaj dobrega naredil!

   3. Najdi motivacijo v sebi namesto, da jo nenehno iščemo v drugih ljudeh
   Kar motivacijsko vpliva na nas od zunaj je sicer super, vendar pa vseeno ne moremo pričakovati, da nas bodo vselej motivirali ljudje, ki naj bi igrali nekakšne »klovne« ter nas vsakodnevno spravljali iz stanja otopelosti. Vsakršna motivacija je dobra, vendar pa je navsezadnje vendarle najmočnejša tista, ki prihaja iz nas, ki je kot gonilo strasti in volje do življenja, da lahko vedno znova napredujemo. Zahvali se Bogu za vse in ga prosi za poduk, kaj lahko še narediš! Ne imej vedno le sebe v ospredju, bodi dober in pomagaj drugim. Bog ti bo vse dobro večkratno povrnil!

   4. Veruj Boga, v sebe in v svoje sposobnosti in talente, ki si jih dobil od Stvarnika, ter bodi dober in ljubezniv do ljudi
   Razvij svoje sposobnosti in talente, ki si jih prejel ob rojstvu od Boga, uči se novih spretnosti, preberi kakšne nove zanimive knjige, pojdi na potovanje po svetu, preplezaj nekaj hribov, začni se ukvarjati s športom in začni se zanimati za bližnje ljudi, ki jih srečuješ. Odkrij kako lahko je življenje lepo, ko se iskreno nasmehneš starki, ki jo pelješ čez cesto, pomagaš z darom beraču na cesti, ki že več ur ni jedel in je brezdomec, pomagaš sosedovim otrokom pri učenju matematike, ki jim ne gre v šoli in vzameš uzde svojega življenja v svoje roke. Z dobroto drugim izhlapijo težkoče in samopomilovanje, z aktivnim angažiranim življenjem se odprejo nove neslutene poti, ki jih preje nisi uzrl. Vedi, ko pomagaš drugim, pomagaš sebi! In samemu sebi si najboljši prijatelj. Prvo uredi svoje življenje, potem boš imel ogromno moči in energije, da boš z dobroto pomagal tudi bližnjim. In služenje drugim te bo osrečevalo ker boš spolnjeval Božjo Voljo. Bog rad pomaga, ko smo Dobri in Usmiljeni, ko molimo za druge in jim pomagamo. Zakaj tedaj smo podobni Jezusu, ki je na svet prišel zaradi ubogih, bolnih in siromašnih ljudi. Pomagajmo in delimo dobroto, tedaj nam bo Jezus rad pomagal. In tedaj bo Bog rad blagoslovil naša pota in nam pomagal, da bomo hodili po Poti k Jezusu in Slavili Boga z molitvijo in dobrimi deli. Karkoli boste storili enemu izmed mojih najmanjših, boste storili meni, je rekel Jezus. In kar sejemo bomo tudi želi. Tudi Mati Terezija iz Kalkute je vztrajala v dobroti in usmiljenju in je kljub vsem križem in težavam ter nasprotovanju Hindujcev delala dobro in pomagala bolnim in revnim do smrti in spolnjevala Božjo Voljo. In nič je ni ustavilo, ko je prinašala ubogim in bolnim Kristusovo Luč Upanja in Božje Ljubezni.

   Pax et Bonum. Janez

   Odgovori
4. janez says:

   22. decembra, 2022 at 12:23

   Jutranja homilija papeža Frančiška: Ko imamo raje nezadovoljstvo kot pa upanje. Zakaj že?

   Ko imamo raje nezadovoljstvo kot pa upanje
   »Včasih imajo kristjani raje polom in neuspeh, ki daje prostor pritoževanju in nezadovoljstvu, kar pa je popolna njiva za hudičevo setev. V današnjem berilu iz 4. Mojzesove knjige (4 Mz 21,4-9) beremo o utrujenosti.

   Duh utrujenosti vodi v nezadovoljstvo
   Ljudstvo se je naveličalo potovanja. Navdušenje in upanje sta na poti iz egiptovskega suženjstva počasi bledela, najprej na obrežju morja, zatem pa v puščavi, tako da so ljudje začeli govoriti proti Mojzesu. Duh utrujenosti nam jemlje upanje. Utrujenost je selektivna. Najprej nam pokaže slabe trenutke, ki jih živimo, pri tem pa pozabimo dobre stvari, ki smo jih prejeli. Ko smo v potrtosti, ne prenesemo potovanja in iščemo zatočišče pri malikih ali obrekovanju ali drugih stvareh. To je za nas model. Ta duh utrujenosti v nas kristjanih nas vodi v nezadovoljno življenje – to je duh nezadovoljstva. Nič nam ni všeč, vse gre narobe. Sam Jezus nas je poučil o tem, ko je govoril o tem duhu nezadovoljstva, da smo namreč kot otroci, ki se igrajo.

   Navezanost na potrtost
   Nekateri kristjani se predajo občutku poloma, ne da bi se zavedali, da je to popolna njiva za hudičevo setev. Včasih se bojijo tolažbe, strah jih je upanja, strah jih je Gospodovega ljubkovanja, in tako živijo v objokovanju manjkajočega. To je življenje mnogih kristjanov. Živijo, da se pritožujejo, živijo, da kritizirajo, živijo iz opravljanja, živijo nezadovoljni. Ljudstvo ne prenese potovanja. Mi kristjani pogosto ne prenesemo potovanja. Raje imamo navezanost na neuspeh, torej na potrtost. Potrtost pa je od kače, stare kače iz zemeljskega raja. Gre za simbol: to je ista kača, ki je zapeljala Evo, sedaj pa ves čas grize v potrtosti.

   Strah pred upanjem
   Življenje preživeti v pritoževanju – takšno je življenje tistih, ki imajo raje neuspeh, ki ne prenesejo upanja, ki ne prenesejo Jezusovega vstajenja. Bratje in sestre, zapomnimo si ta stavek: Ljudstvo se je naveličalo potovanja. Kristjani se naveličajo potovanja. Kristjani se naveličajo ozdravljenja. Kristjani ne prenesejo tolažbe. Smo bolj navezani na nezadovoljstvo, utrujenost, neuspeh. Naj nas Gospod osvobodi od te bolezni.«

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 9.4.2019)

   Odgovori
5. Miro says:

   22. decembra, 2022 at 10:08

   POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI ŽIVA BOŽJA BESEDA,
   PO KATERI JE VSE NASTALO

   BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
6. Miro says:

   22. decembra, 2022 at 10:03

   Nadaljevanje in zaključek članka OSEBNI GREH (Pau Agulles Simó)

   SKUŠNJAVE

   V zvezi z vzroki za greh je treba spregovoriti o skušnjavi, ki pomeni spodbudo k zlu. »Korenina vseh grehov je v človekovem srcu« (Katekizem, 1873), toda le-to je lahko pod vplivom privlačnosti navideznih dobrin. Privlačnost skušnjave nikoli ne more biti tako močna, da bi človeka obvezovala h grehu: »Saj vas je zgrabila le skušnjava, ki ne presega človeških moči. Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili skušani čez vaše moči, ampak bo ob skušnjavi tudi pomagal, da jo boste premagali« (1 Kor 10,13). Če jih ne iščemo in jih izkoristimo kot priložnost za moralno prizadevanje, imajo skušnjave lahko pozitiven pomen za krščansko življenje.

   Vzroke skušnjav lahko povzamemo v treh točkah (prim. 1 Jn 2,16):

   — “Svet”, ne kot božja stvaritev, ker je v tem smislu dober, ampak kot nekaj, kar zaradi nereda greha spodbuja conversio ad creaturas (obrat k ustvarjeninam) v materialističnem in poganskem okolju.[20]

   — “Hudič”, ki ščuva h grehu, vendar nima moči, da bi nas v greh prisilil. Skušnjave hudiča se premaguje z molitvijo.[21]

   — “Meso” ali poželenje: nered v zmožnostih duše kot posledica grehov (imenovan tudi fomes peccati). Ta skušnjava se premaguje z mrtvičenjem in s pokoro ter z odločenostjo, da ne vstopamo v dialog s skušnjavo in smo v duhovnem vodstvu iskreni, brez da bi skušnjavo prekrivali z “osmišljenimi nesmisli”.[22]

   Ob soočenju s skušnjavo se je treba boriti, da se izognemo privolitvi, saj bi to pomenilo pritrditev volje neki zadovoljitvi, ki še ni premišljena in izhaja iz nehotene predstave o zlu, ki se nahaja v sugestiji.

   Za spopadanje s skušnjavami mora biti človek zelo iskren do Boga, do samega sebe in v duhovnem vodstvu. V nasprotnem primeru obstaja tveganje, da pride deformacije vesti. Iskrenost je nadvse učinkovito sredstvo za izogibanje greha in dosego resnične ponižnosti: Bog Oče prihaja naproti tistemu, ki prizna, da je grešnik in razkrije tisto, kar bi napuh hotel prikriti kot greh.

   Poleg tega je treba bežati proč od grešnih priložnosti, se pravi od tistih okoliščin, v katere prihajamo bolj ali manj po lastni volji in predstavljajo skušnjavo. Vedno se je treba ogibati prostovoljnih priložnosti; kadar gre za bližnje (to pomeni resno nevarnost, da pridemo v skušnjavo) in neprostovoljne priložnosti (ki jih ni mogoče odpraviti), je treba storiti vse, kar je mogoče, da se oddaljimo od nevarnosti, oz. rečeno še drugače, treba je uporabiti vsa sredstva, da se te priložnosti iz bližnjih spremenijo v daljne. Prav tako se je treba — kolikor mogoče — ogibati daljnih, stalnih in prostovoljnih priložnosti, ki najedajo duhovno življenje in človeka predisponirajo za smrtni greh.

   Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-30-osebni-greh/

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   21. decembra, 2022 at 19:12

   ELIZABETA BLAGRUJE MARIJINO BOŽJE MATERINSTVO, KI JE SAD NJENE ZAUPLJIVE VERE

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,39-45)

   Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C39-45&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Marija odgovori na dar Svetega Duha tako, da se hitro odpravi v Judejo k sorodnici Elizabeti. Ob srečanju z njo poskoči njen otrok v telesu, ker je tudi on napolnjen z močjo Svetega Duha. Elizabeta blagruje Marijino božje materinstvo, ki je sad njene zaupljive vere. Gospod, naj v živi veri sprejmem tvojo besedo in jo z veseljem ponesem k drugim ljudem. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
8. Miro says:

   21. decembra, 2022 at 13:15

   MAMA ŠESTIH OTROK: »NISEM RAVNO IDEALNA ŽENSKA, KI DOMA POSPRAVLJA IN KUHA« (Aleteia)

   »IMAM SREČO, DA GLASBO DELIM S SVOJIMI OTROKI. V TO SO SE RODILI. IMAMO SKUPNE STRASTI«

   Je žena, mati in pevka. Francozinja Anne Lefèvre je leta 2020 z družino nastopila na televizijskem šovu Francija ima talent in zmagala. Za Aleteio je spregovorila o svojem življenju, ki ga živi kot mati velike družine in kot žena, o duhovnem življenju in o svoji strasti do glasbe in petja.

   V pogovoru je omenila tudi misel, ki jo navdihuje: GOSPOD, USMILI SE NAS. »Čudovit vzklik k Bogu. Ko ga pojem pri maši, ne morem zadržati solza.«

   Več o pogovoru z gospo Anne Lefèvre na:
   https://si.aleteia.org/2022/12/21/mama-sestih-otrok-nisem-ravno-idealna-zenska-ki-doma-pospravlja-in-kuha/

   Odgovori
9. Miro says:

   21. decembra, 2022 at 13:04

   Nadaljevanje članka OSEBNI GREH (Pau Agulles Simó)

   MNOŽITEV GREHA

   »Greh povzroči, da postane greh privlačen; s ponavljanjem istih dejanj nastane grešljivost, tj. trajna nagnjenost h grehu iste vrste. Posledica so zla nagnjenja, ki zamračijo vest in pokvarijo konkretno ocenjevanje dobrega in zlega. Tako greh teži za tem, da bi se ponavljal in krepil, vendar pa ne more uničiti nravnega čuta prav do njegove korenine« (Katekizem, 1865).

   Glavni grehi so tisti osebni grehi, ki še posebej napeljujejo k drugim, saj so glava preostalih grehov. To so napuh — začetek vsakega greha ex parte aversionis (prim. Sir 10,12-13) —, lakomnost — začetek ex parte conversionis —, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jeza in lenoba ali acidia (prim. Katekizem, 1866).

   Izguba čuta za greh je sad prostovoljne zamračitve vesti, ki človeka zaradi njegovega napuha pripelje do zanikanja tega, da osebni grehi to tudi so, in celo do zanikanja tega, da greh obstaja.[17]

   Včasih ne storimo neposredno nečesa slabega, vendar pa na neki način, z večjo ali manjšo odgovornostjo in moralno krivdo sodelujemo pri hudobnih dejanjih drugih oseb. »Greh je osebno dejanje. Še več, neko odgovornost imamo pri grehih, ki jih storijo drugi, kadar pri njih sodelujemo: — tako da se jih neposredno in hoté udeležimo; — tako da jih ukažemo, svetujemo, hvalimo ali zagovarjamo; — tako da jih ne odkrijemo ali jih ne preprečimo, kadar smo to dolžni storiti; — tako da ščitimo tiste, ki delajo zlo« (Katekizem, 1868).

   Osebni grehi privedejo tudi do družbenih struktur v nasprotju z božjo dobroto, ki jih imenujemo grešne strukture.[18] Te niso nič drugega kot izraz in učinek grehov vsakega posameznika (prim.Katekizem, 1869).[19]

   Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-30-osebni-greh/

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    20. decembra, 2022 at 16:52

    SVETI DOMINIK IZ SILOSA: ZANIMIVO POVEZAN Z USTANOVITELJEM DOMINIKANCEV

    ZANIMIVA JE POVEZAVA MED DANAŠNJIM GODOVNJAKOM SV. DOMINIKOM IZ SILOSA IN SV. DOMINIKOM, USTANOVITELJEM DOMINIKANCEV.

    Sto let je razlike od smrti sv. Dominika iz Silosa in prerokbo, ki jo je dal materi drugega sv. Dominika.

    Več o tem na: https://portal.pridi.com/dogodki/kategorija/svetnik-dneva/

    Odgovori