Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.019 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Hvala says:
    29. decembra, 2022 at 18:47

    JEZUS JE VEDEL, KAKO NEVARNO JE ODPUŠČANJE BREZ KESANJA

    IN TO NAJVEČJO NAPAKO JE NAREDIL DAVID.

    http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/evc_02_GLASILO/VodePocitka_avgust_september_oktober_2012_E.pdf

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ni dovolj govoriti odpustil sem ti in se ravnati po čustvih. Čeprav večkrat zgleda tudi ……..

    Odgovori
    • Hvala says:
      29. decembra, 2022 at 19:09

      Vernik, ki se vrne brez kesanja in priznanja, bo kot Absalom. Prišel bo nazaj, ne da bi gradil EDINOST, ampak bo
      delal zmedo in kradel vernike iz skupnosti. Cerkev prikazati v najslabši luči, vodilne za neduhovne, brezsrčne,
      samega sebe pa prikazati kot zelo duhovnega, ljubečega, sočutnega, takšnega ki mu je mar za slehernega.

      Odgovori
  2. Miro says:
    29. decembra, 2022 at 17:07

    JEZUSA DARUJEJO V TEMPLJU – ODREŠENJE PRIHAJA PO PREPROSTOSTI IN TRPLJENJU, KI GA JE TREBA SPREJETI IN PODARITI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 2,22-35)

    Ko so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka.

    Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija. V Duhu je prišel v tempelj.

    In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel: »Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev, ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev: luč v razodetje poganom in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«

    Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+2%2C22-35&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Simeon hvali Boga, ker je mogel v otroku Jezusu srečati obljubljenega Mesija, Mariji pa napoveduje veliko bolečin. Odrešenje prihaja po preprostosti in trpljenju, ki ga je treba sprejeti in podariti. Naj bom v življenju pozoren na Jezusove prihode. Gospod, Simeon se je ves predal službi tebi in te pričakoval. Pomagaj mi z veseljem hrepeneti po srečanju s teboj. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

    Odgovori
  3. Miro says:
    29. decembra, 2022 at 12:10

    ENO LETO OD MARTINOVEGA PRVEGA VLOGA: KAKO BO ZAPIL OBLETNICO? (Aleteia)

    STE SI OGLEDALI VSEH 24 VLOGOV?

    Kaj sploh praznujemo ob rojstnih dnevih in obletnicah? Za kaj sem zaslužen? In predvsem, za kaj se lahko zahvalim? Človek, ki se zahvaljuje, je srečen in ostane tudi ponižen.

    Ob prvi obletnici sem nadvse hvaležen dobremu Bogu, ki mi daje življenje in me je poklical v duhovništvo, ki ga imam tako rad. Hvala staršem, ki so me vzgojili v to, kar sem. Hvala Aleteii, da so me povabili k vloganju, in vsem novinarjem različnih medijskih hiš, ki sem jih v tem letu spoznal. To so bila zelo prijetna srečanja!

    In hvala vsem vam, da me spremljate in podpirate! Nad vse kličem Božji blagoslov!

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/10/18/eno-leto-od-martinovega-prvega-vloga-kako-bo-zapil-obletnico/

    Odgovori
  4. Miro says:
    29. decembra, 2022 at 11:20

    PAPEŽ BENEDIKT XVI. O SOOČANJU S SMRTJO: “MIREN SEM” (Aleteia)

    “SEM MIREN, KER TRDNO ZAUPAM, DA GOSPOD NI SAMO PRAVIČEN SODNIK, AMPAK HKRATI TUDI PRIJATELJ IN BRAT”

    Papež Frančišek je vernike ob koncu sredine avdience povabil k “posebni molitvi” za njegovega “hudo bolnega” predhodnika papeža Benedikta XVI., “ki tiho podpira Cerkev”: “Prosimo Gospoda, naj ga tolaži in podpira v njegovem pričevanju ljubezni do Cerkve do konca.”

    Vatikanski tiskovni urad je na svojem Facebook profilu objavil kratko molitev, s katero prosimo Gospoda, naj stoji ob strani preizkušenemu zaslužnemu papežu.

    Molimo.
    Vsemogočni in večni Bog,
    Ti si večno zdravje
    tistih, ki verujejo vate.
    Usliši naše molitve za Tvojega bolnega služabnika Benedikta,
    za katerega Te prosimo pomoči Tvojega nežnega usmiljenja,
    po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/12/29/papez-benedikt-xvi-o-soocanju-s-smrtjo-miren-sem/

    Odgovori
  5. janez says:
    29. decembra, 2022 at 11:12

    MEDSEBOJNI ODNOSI MED LJUDMI
    Dostikrat je dobro v službi, v družini ali v odnosih z ljudmi potrpeti, v družbi drugih ljudi pa imaš možnost, da ne vztrajaš, ampak se umakneš. Res je danes veliko presojanja, kritiziranja in negativne energije ter šimfanja in obrekovanja, pa ne povsod. Sprašujem se ali je tam Božja Ljubezen in razumevanje? Bog je tam kjer je Razumevanje in Ljubezen. Tudi odnos v službah do zaposlenih se je zelo spremenil na slabše, kar sem do upokojitve pred nekaj leti tudi sam doživljal, pa vseeno zdržal in molil ter prosil Boga in obenem tudi sam delal na sebi. Dr. Šuštar Alojzij je dejal ponavadi: “takoj vse pozabiti in vse odpustiti”, ko je imel opravka z raznimi sodbami, kritikami in hudobijo. Dr. Anton Trstenjak nas je na TF Ljubljana učil, da moramo biti preprosto kot kristjani boljši kot tisti, ki kritizirajo in so hudobni in dajati tihi zgled. Dr. Janez Janež (zdravnik kirurg iz Dolskega pri Ljubljani) je odpustil svojim nasprotnikom v domovini, ko je moral po vojni moral bežati na Tajvan in 38 let neumorno zdraviti Kitajce. Pa Mati Terezija v Indiji, o kateri nismo slišali, da bi na hudobijo odgovarjala s hudobijo in maščevanjem, temveč je odgovorila z Dobroto in Ljubeznijo, ker je imela Božji Blagoslov in veliko Srce za neumorno delo z revnimi. Ljubila in pomagala je vsem ubogim v Kalkuti, ne glede na vse bolezni in zaradim velike Ljubezni do Boga in Ljudi ni nikoli zbolela. Prav tako Pedro Opeka in številni drugi misionarji kot Friderik Baraga med Indijanci, Albert Schweitzer in Ignacij Knoblehar v Afriki itd., itd. Zgledov je še veliko pa bodi dovolj. Bog daj nam milost, da bomo vztrajali v dobroti in premagovali vse težave s Tvojo pomočjo. Vsakdo se odloči po svoje. Vprašani pa bomo nekoč, koliko smo Ljubili in dajali zastonj Dobroto drugim, ki smo jo zastonj prejeli od Boga. In tu ni prostora za dilemo ali biti dober ali ne. Bodimo v vsem podobni Jezusu!

    NE MOREMO BITI DOBRI KRISTJANI ČE NISMO DOBRI LJUDJE! Possumus, si non bonum Ecclesiae fideles, boni!

    Misli Matere Terezije o služenju drugim
    Človek je nerazumen, nelogičen in sebičen. NI POMEMBNO, IMEJ GA RAD!
    Če boš delal dobra dela, boš to pripisal svojim sebičnim ciljem. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
    Če boš uresničeval svoje cilje, boš našel lažne prijatelje in iskrene nasprotnike. NI POMEMBNO, URESNIČUJ SVOJE CILJE!
    Dobra dela, ki jih delaš, bodo jutri pozabljena. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
    Poštenost in iskrenost te naredita ranljivega. NI POMEMBNO, BODI ISKREN IN POŠTEN!
    To kar si leta in leta ustvarjal, se lahko v trenutku poruši. NI POMEMBNO, USTVARJAJ NAPREJ!
    Če pomagaš ljudem, se ti to lahko maščuje. NI POMEMBNO, POMAGAJ JIM NAPREJ!
    Ko daješ svetu najboljše od sebe, to lahko vrne z udarci. NI POMEMBNO, DAJ NAJBOLJŠE OD SEBE

    P.s.: Mati Terezija je vztrajala v Ljubezni in Dobroti kljub križem in težavam v Indiji in skrbela za revne.

    Poklican sem k popolni Ljubezni
    Odpri mi oči, Gospod, da bom spoznaval Tebe v vseh svojih bratih in sestrah.
    Odpri mi ušesa, da bom slišal klice vseh tistih,ki potrebujejo mojo pomoč.
    Odpri mi srce, Gospod,da se bom naučil ljubiti svoje bližnje,kakor nas ljubiš ti.
    Daj mi svojega Svetega Duha,da ti bom zmogel vsak dan znova podariti svoje srce.
    Pomagaj mi da bom povsod razširjal Tvojo ljubezen, kjerkoli sem in kamorkoli grem.
    Nauči me tiste ljubezni,ki je vedno potrpežljiva, vedno prijazen.
    Nauči me tiste ljubezni, ki ni nikoli nevoščljiva,napuhnjena, sebična ali zamerljiva.
    Tiste ljubezni, ki okuša srečo v resniciin je vedno pripravljena odpuščati.
    Danes ti dajem svoje srce.
    Dajem ti svoje roke, noge, svoj glas,da boš lahko ti po meni v ta svet prinašal svojo Ljubezen.
    Daj, da bom mogel biti slaboten, a vztrajen odsev tvoje popolne Ljubezni. Amen

    Molitve Svete Matere Terezije
     

    Odgovori
  6. Miro says:
    29. decembra, 2022 at 10:53

    Nadaljevanje članka DEKALOG. PRVA BOŽJA ZAPOVED (Javier López)

    LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE ZARADI LJUBEZNI DO BOGA

    Ta zapoved omenja tudi ljubezen do samega sebe: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mt 22,39). Obstaja pravilna ljubezen do samega sebe: ljubezen do sebe zaradi ljubezni do Boga. Človeka vodi k temu, da za sebe išče tisto, kar hoče Bog: svetost, in s tem srečo (ki jo na tem svetu spremlja žrtev, križ). Obstaja tudi neurejena ljubezen do samega sebe, sebičnost, ki je ljubezen do samega sebe zaradi samega sebe, ne iz ljubezni do Boga. To pomeni postaviti lastno voljo nad voljo Boga, lastni interes nad služenje drugim.

    Pravilna ljubezen do samega sebe ni mogoča brez boja proti sebičnosti. To pomeni odrekanje, izročitev samega sebe Bogu in drugim. »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel« (Mt 16,24-25). Človek »ne more v polnosti najti sam sebe razen z odkritosrčno daritvijo samega sebe.«[15]

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-31-dekalog-prva-bozja-zapoved/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  7. janez says:
    29. decembra, 2022 at 9:57

    Razumeti Božjo pravičnost ali to pomeni tudi pravilno razumeti Boga
    »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in to vsem, ki verujejo.« (Rim 3,22)
    Pravičnost prihaja prek vere v Jezusa in ne prek našega dela ljudi, ki smo grešni in nepopolni. To je poleg Vere v Boga tisto Božje darilo in ga pridobimo, ko začnemo iskreno verovati v Jezusa Odrešenika in izvajati Božjo Voljo v našem življenju. Mnogo odlomkov je v Bibliji, ki te trditve potrjujejo in jih proučujejo duhovniki in bogoslovci. Zaradi nas grešnih ljudi je Bog poslal na zemljo Jezusa Kristusa; Njega, ki ni poznal greha, tako da v Njem in po Njem moremo Ljudje postati, zdržati in vztrajati v Božji pravičnosti. To je tisto, kar bi mi ljudje morali biti in sprejeti ter v pravem odnosu do Boga po Božji Milosti in Njegovi Dobroti. Kristus je bil na Zemlji brez greha in zaradi ljubezni do nas je vzel nase naše grehe, da bi mi bili v vzvišenem odnosu z Bogom in se odrešili brez svojih zaslug. Jezus je bil na Zemlji Pravi Bog in Pravi Človek. S svojo Smrtjo in Vstajenjem nas je Odrešil. Bog nas Ljudi, zaradi poslanega Sina Odrešenika vidi kot preizkušene in sprejete in v pravem odnosu s seboj takrat, ko smo kot verni kristjani sprejeli Jezusa kot našega Odrešenika.

    Namesto, da nas je strah, da je Bog žalosten in jezen na grešne ljudi, se lahko postavimo predenj, saj v Kristusu Odrešeniku vemo, da smo pri Bogu sprejeti in da nam Odpušča, ko se ponižno skesamo in prosimo odpuščanja ter Milosti. Nihče ne bo opravičen (postati pravičen, opravičen, zadovoljivo sojen) pred njim v poslušnosti delom, določenim v postavi. Ker [pravo opravilo] postava je, da se človek prepozna in zaveda greha [ne samo dojemanje, ampak spoznanje greha, ki deluje k našemu kesanju in pokori, veri in svetosti vsake osebnosti]. Božja pravičnost namreč prihaja po veri in osebnem zaupanju in zaupljivi opori v Jezusa Kristusa (Odrešenik ali Mesija). [To pomeni] za vse, ki verujejo. Za njih ni razlike. Mi vemo, da je človek opravičen ali pravično ocenjen in v pravem odnosu z Bogom ne po delih postave, ampak [samo] po veri in [popolnem] zaupanju in vdanosti in trdnem upanju v Jezusa Kristusa ter izvrševanju Njegove Volje. Vera v Boga in dobra dela nam Ljudem odpirata Pot do Boga in Božje Pravičnosti, ko Bog pride, vstopi in ostane v nas, ker tedaj prav razumemo Boga, ki je v tem, da spolnjujemo Njegovo Voljo.

    Za duhovno rast je pomembno, da vidimo sami sebe v pravem odnosu z Bogom po veri v Jezusa Kristusa. Vera je poleg Božje Pravičnosti Božji dar. Če se kadarkoli počutimo slabo in se sprašujemo, ali je Jezus jezen na nas, izgubimo moč, da bi nadaljevali pot, ki nam jo je pripravil. Mi smo močnejši od hudiča, ker verjamemo Jezusu, vendar se moramo postaviti pred Bogom oblečeni v oblekah pravičnosti in ne v capah krivde in obsodbe. Vztrajati moramo na Poti k Njemu. V šestem poglavju Efežanom Biblija pravi, da moramo obleči pravičnost kakor svoj oklep. Vojakom oklep varuje srce. Kaj v resnici verjamemo o sebi? Ali lahko verjamemo, da imate pravi odnos z Bogom!?. Da lahko, če se ozremo na Gospodova dela, ki jih je napravil za nas vse, in ne na svoje napake, ki smo jih kot nepopolni in grešni ljudje storili. Napravili bomo grehe in napake, in ko jih bomo, se moramo tudi pokesati, prositi za milost Boga in si pridobiti Božje odpuščanje. To je edina možnost, da lahko verni ljudje hodimo v pravičnosti in delamo, kar je prav v Božjih Očeh. Ni naša pravičnost, da ljudje sami s svojimi močmi lahko hodimo v pravičnosti na Zemlji, saj je kakor oblečena umazana cunja, vendar lahko in moramo hoditi v Božji pravičnosti po veri v Jezusa Kristus v svečani obleki. Ta čudovita drža, ki jo lahko imamo v sebi, je del novega življenja vernika v Jezusa. Človek si namreč nepravilno postavi svoje postave pravičnosti po svoji meri in pravilih, ki pa niso pravilna v Božjih Očeh. Zato se moramo truditi, da molimo in živimo po Božjih Postavah in spolnjujemo Njegovo Voljo in ne Svoje Človeške Volje. Sad Božje pravičnosti: Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo, ker smo grešni in nepopolni. Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo, delamo, molimo, pomagamo, služimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Šele ko se Ljudje odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad Božje pravičnosti.

    Vir: Joyce Meyer: Nov način Življenja, Exodus Maribor.

    »Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« Matej 17,20

    Odgovori
  8. janez says:
    29. decembra, 2022 at 9:41

    Papež Frančišek: Kaj naj storimo vpričo te milosti? Samo eno: sprejmimo dar.
    »’Nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba’ (Iz 9,1). Ta prerokba iz prvega berila se je uresničila v evangeliju: medtem ko so pastirji ponoči bdeli na svojih pašnikih, ‘jih je obsijala Gospodova slava’ (Lk 2,9). V zemeljski noči se je pojavila luč z neba. Kaj pomeni ta luč, ki se je pojavila v temini? Odgovor nam namigne apostol Pavel, ki nam je rekel: ‘Razodela se je Božja milost.’ Božja milost, ‘ki rešuje vse ljudi’ (Tit 2,11), je to noč obdala svet. Kaj pa je ta milost? To je Božja ljubezen, ljubezen, ki preobrazi življenje, obnovi zgodovino, osvobodi od zla, vlije mir in veselje. To noč se nam je pokazala Božja ljubezen: to je Jezus. V Jezusu je Najvišji postal majhen, da bi ga lahko vzljubili. V Jezusu je Bog postal otrok, da bi se nam pustil objeti. Toda ali se še lahko vprašamo, zakaj sv. Pavel Božji prihod na svet imenuje »milost«? Da nam pove, kako je povsem zastonj. Medtem ko je videti, da tu, na zemlji, vse sledi logiki »daj – dam«, pa Bog prihaja zastonj. Njegova ljubezen ni naprodaj; nič nismo storili, da bi si jo zaslužili in nikoli je ne bomo mogli poplačati. Razodela se je Božja milost. To noč se zavemo, da je On, medtem ko mi nismo bili v višavah, za nas postal majhnost; medtem ko smo hodili po svojih opravkih, je On prišel med nas. Božič nas spominja, da Bog še vedno ljubi vsakega človeka, tudi najslabšega. Meni, tebi, vsakemu od nas govori: »Ljubim te in te bom vedno ljubil. Dragocen si v mojih očeh.« Bog te ne ljubi, ker pravično misliš in se lepo vedeš; ljubi te in to je to. Njegova ljubezen je brezpogojna, ni odvisna od tebe. Lahko se motiš v svojem mišljenju, lahko si si marsikaj izmislil, a Gospod te ne neha imeti rad. Kolikokrat mislimo, da nam je Bog dober, če smo mi dobri, in da nas kaznuje, če smo hudobni. Ni tako. Tudi v naših grehih nas še vedno ljubi. Njegova ljubezen se ne menja, ni zamerljiv; zvest je, potrpežljiv je. Glejte, to je dar, ki ga najdemo na Božič: presenečeni odkrijemo, da je Gospod vsa mogoča zastonjskost. Njegova slava nas ne oslepi s svojim bleskom, njegova navzočnost nas ne prestraši. Rodi se ubog, brez vsega, da bi nas osvojil z bogastvom svoje ljubezni.

    Razodela se je Božja milost. Milost je sinonim za milino, lepoto. To noč v lepoti Božje ljubezni odkrivamo tudi svojo lepoto, ker smo Božji ljubljenci. V dobrem in v hudem, v zdravju in v bolezni, srečni ali žalostni smo v njegovih očeh vedno lepi; ne zaradi tega, kar delamo, ampak zaradi tega, kar smo. V nas je neuničljiva, nedotakljiva lepota, lepota, ki je ni mogoče ukiniti, ki je jedro našega bitja. Danes nas Bog spominja na to, ko z ljubeznijo jemlje našo človeškost, jo vzame za svojo, se z njo »poroči« za vedno. »Veliko veselje«, ki je to noč oznanjeno pastirjem, je resnično »za vse ljudi«. V teh pastirjih, ki zagotovo niso bili svetniki, smo navzoči tudi mi s svojimi krhkostmi in slabostmi. Kakor je Bog poklical njih, tako kliče tudi nas, ker nas ljubi. In v nočeh našega življenja tudi nam – kakor njim – govori: »Ne bojte se« (Lk 2,10). Korajža velja, ne zapravite zaupanja, ne izgubite upanja, ne mislite, da ljubiti pomeni izgubljati čas. To noč je ljubezen premagala strah, pojavilo se je novo upanje, blaga Božja luč je premagala temo človeškega zasmeha. Človeštvo, Bog te ljubi in je zate postal človek, nisi več samo!

    Dragi bratje in sestre, kaj naj storimo vpričo te milosti? Samo eno: sprejmimo dar. Preden gremo iskat Boga, pustimo, da nas on išče. Naj nam ne bodo za izhodišče naše sposobnosti, ampak njegova milost, ker je on, Jezus, naš Zveličar. Zazrimo se v Dete in se pustimo obdati z njegovo nežnostjo. Ne bomo več našli izgovorov, da bi se mu ne pustili ljubiti: češ da gre v življenju vse narobe, češ da Cerkev ne deluje, češ da v svetu to ne gre; vsi ti izgovori bodo odpadli. Stopili bodo v ozadje, saj vpričo Jezusove nore ljubezni, ljubezni, ki je je ena sama nežnost in bližina, ni izgovorov. Vprašanje, ki se nam zastavlja za Božič, je: Ali pustim, da me Bog ljubi? Ali se prepuščam njegovi ljubezni, ki me prihaja rešit? Tako velik dar si zasluži prav tako veliko hvaležnost. Sprejeti milost pomeni, da se znamo zahvaliti. Naše življenje pa često poteka daleč od hvaležnosti. Danes je ravno pravi dan, da se približamo tabernaklju, jaslicam, da rečemo hvala. Sprejmimo dar, to je Jezusa, da potem sami postanemo dar kakor Jezus. Postati dar pomeni, da damo življenju smisel. To pa je najboljši način, kako spremeniti svet: mi se spremenimo, Cerkev se spremeni, zgodovina se spremeni, ko nehamo spreminjati druge, ampak spremenimo sebe tako, da iz svojega življenja napravimo dar. Prav to nam kaže Jezus to noč: ni spremenil zgodovine ne s prisilo niti z močjo besed, ampak z darom svojega življenja. Ni čakal, da bi mi postali dobri, da bi nas ljubil, ampak se nam je zastonj podaril. Tudi mi ne čakajmo, da bližnji postane dober, da bi ga potem imeli radi, da Cerkev postane popolna, da bi jo potem ljubili, da nas drugi cenijo, da bi jim potem služili. Začnimo pri sebi. To pomeni sprejeti dar milosti. In svetost ni nič drugega kot ohranjati to zastonjskost.

    Ljubka legenda pripoveduje, da so ob Jezusovem rojstvu pastirji pritekli k votlini z raznimi darili. Vsak je nosil, kar je imel, eden sadove lastnega dela, drug kaj dragocenega. Medtem ko so se vsi razdajali v velikodušnosti, pa je bil tam pastir, ki ni imel ničesar. Bil je nadvse ubog, ničesar ni imel, kar bi podaril. Medtem ko so drugi tekmovali, ko so poklanjali darove, je osramočen stal od daleč. V nekem hipu sta se sv. Jožef in Marija znašla v težavi: kako bosta sprejela vse te darove? Še posebej Marija, ki je morala držati Dete. Ko je torej videla pastirja s praznimi rokami, mu je pomignila, naj se približa. In položila mu je Jezusa v naročje. Ko ga je ta pastir sprejel, se je zavedel, da ima v rokah največji dar v zgodovini. Gledal je svoje roke, tiste roke, ki so se mu zdele vedno prazne: postale so zibka za Boga. Čutil je, kako je ljubljen, premagal je sram in začel kazati Jezusa še drugim, ker ni mogel zadržati zase daru nad vsemi darovi.

    Dragi brat, draga sestra, če se ti zdi, da so tvoje roke prazne, če vidiš, da je tvoje srce prazno ljubezni, je ta noč kot nalašč zate. Razodela se je Božja milost, da zasije v tvojem življenju. Sprejmi jo in v tebi bo svetila Božična luč.«

    (Papež Frančišek med sveto mašo na Sveti večer, v baziliki sv. Petra v Vatikanu, 24.12.2019)

    Molimo. Gospod Bog, Tvoj Prihod med nas na Zemljo je vsem Ljudem in vsemu Stvarstvu prinesel radost Odrešenja. prosimo Te Pomagaj nam ni nas Vodi , da bo naše Življenje, ki ga je prenovila Tvoja Ljubezen in Tvoja Milost, razodevalo Vsem Ljudem Tvojo Sveto Navzočnost in Pričujočnost Božje Odrešitve med nami vsemi.

    O Večna Beseda, Božji in Marijin Sin, v najskrivnejšem kotičku našega Srca in Duše prosimo Obnovi Čudež Svojega Rojstva. Vžgi nas s Svojo Ljubeznijo, da nam bo Tvoj Prihod vsem prinesel pravo Odrešenjsko radost, Resničen Mir, medsebojno Strpnost in Razumevanje tako posameznikom kot vse narodom na Zemlji. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Molitev po Janezu XXIII.

    Odgovori
  9. Miro says:
    29. decembra, 2022 at 8:32

    RAZUMNI SE BODO LESKETALI KAKOR SIJAJ NEBA. TI, KI SO MNOGE PRIPELJALI
    DO PRAVIČNOSTI, PA BODO KAKOR ZVEZDE ZA VSO VEČNOST. (Dan 12,3)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=520&t=5#Duhovniki%2C+pastirji+in+u%E8itelji

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Miro says:
    29. decembra, 2022 at 7:55

    Nadaljevanje članka DEKALOG. PRVA BOŽJA ZAPOVED (Javier López)

    LJUBEZEN DO DRUGIH ZARADI LJUBEZNI DO BOGA

    Ljubezen do Boga mora vključevati ljubezen do tistih, ki jih Bog ljubi. »Če kdo pravi: Ljubim Boga, pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, katerega ni videl. In od njega imamo to zapoved: Tisti, ki ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata« (1Jn 4,19-21). Ni mogoče ljubiti Boga, ne da bi ljubili vse ljudi, ki jih je On ustvaril po svoji podobi in sličnosti ter so po nadnaravni milosti poklicani, da so njegovi otroci (prim. Katekizem, 2069).

    »DO BOŽJIH OTROK SE MORAMO OBNAŠATI KOT BOŽJI OTROCI«[13], KAR POMENI, DA JE TREBA:

    a) ravnati kot božji otrok, kot drugi Kristus. Ljubezen do drugih ima za pravilo Kristusovo ljubezen: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci« (Jn 13,34-35). Sveti Duh je bil poslan v naša srca, da bi mogli ljubiti kot božji otroci s Kristusovo ljubeznijo (prim. Rim 5,5). »Dati življenje za druge. Le tako živimo njegovo življenje in postanemo eno z Jezusom Kristusom.«[14]

    b) v drugih videti božje otroke, Kristusa: »Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Jim želeti njihovo resnično dobro, to, kar hoče Bog: da bi bili sveti in zato tudi srečni. Prvi način za izražanje ljubezni je apostolat. Vodi nas tudi k skrbi za njihove materialne potrebe. Razumeti duhovne in materialne potrebe drugih ter jih vzeti za svoje. Znati odpuščati. Biti usmiljen (prim. Mt 5,7). »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, (…) ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega …« (1 Kor 13,4-5). Bratski opomin (prim. Mt 18,15).

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-31-dekalog-prva-bozja-zapoved/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja