Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.019 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    »BENEDIKT, NAJ BO TVOJE VESELJE POPOLNO, KO BOŠ DOKONČNO IN ZA VEDNO POSLUŠAL NJEGOV GLAS!«

    TO SO POSLOVILNE BESEDE PAPEŽA FRANČIŠKA ZASLUŽNEMU PAPEŽU BENEDIKTU XVI.

    Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je pogrebne slovesnosti za pokojnim papežem vodil papež. (Zaradi Frančiškove šibkosti ga je nadomestil eden od kardinalov.) Ponavadi namreč po papeževi smrti Cerkev ostane brez voditelja. Novega nato izvoli kardinalski zbor.

    Pogreba zaslužnega papeža Benedikta XVI. se je po navedbah policije udeležilo okoli 50 tisoč ljudi, med njimi 120 kardinalov, 400 škofov in štiri tisoč duhovnikov ter številni visoki gostje. V preteklih dneh se je od zaslužnega papeža že poslovilo 200 tisoč ljudi, od tega veliko papeževih rojakov Bavarcev.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/01/05/benedikt-naj-bo-tvoje-veselje-popolno-ko-bos-dokoncno-in-za-vedno-poslusal-njegov-glas/

  2. Miro says:

    »UPAJ V GOSPODA, BODI MOČAN, TVOJE SRCE NAJ
    SE OPOGUMI, UPAJ V GOSPODA.« (Ps 27,14)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  3. Miro says:

    HOMILIJA SVETEGA OČETA FRANČIŠKA NA POGREBNI SLOVESNOSTI ZASLUŽNEGA PAPEŽA BENEDIKTA XVI.

    »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha« (Lk 23,46). To so zadnje besede, ki jih je Gospod izrekel na križu; njegov zadnji dih – bi rekli –, ki je zmogel potrditi to, kar je zaznamovalo vse njegovo življenje: nenehno izročanje v Očetove roke. Roke odpuščanja in sočutja, ozdravljanja in usmiljenja, roke maziljenja in blagoslavljanja, ki so ga potisnile, da se je izročil tudi v roke svojih bratov. Gospod, ki je bil odprt za posamezne zgodovine, ki jih je srečeval vzdolž svoje poti, se je pustil klesati Božji volji, tako da je na svoje rame naložil vse posledice in težave evangelija, tako da je videl svoje roke ranjene od ljubezni: »Poglej moje roke«, je rekel Tomažu (Jn 20,24). In to govori vsem nam: »Poglej moje roke«. Ranjene roke, ki prihajajo naproti in se ne nehajo darovati, da bi spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in da bi verovali vanjo (prim. 1 Jn 4,16).[1]

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/homilija-svetega-oceta-franciska-na-pogrebni-slovesnosti-zasluznega-papeza-benedikta-xvi

  4. Miro says:

    OB VSAKI PRILOŽNOSTI MOLÍTE V DUHU Z VSAKRŠNIMI MOLITVAMI IN PROŠNJAMI.
    V TA NAMEN BEDITE Z VSO VZTRAJNOSTJO IN MOLÍTE ZA VSE SVETE. (Ef 6,18)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1633&t=5#O+pravi+molitvi

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  5. janez says:

    LJUBIMO SVOJE SOVRAŽNIKE
    Evangelij: Kristus naroča ljubiti sovražnike Mt 5,38 48
    Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: 38 »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Oko za oko in zob za zob.‹ 39 Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo.40 In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. 41 In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. 42 Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta. 43 Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.‹ 44 Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, 45 da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. 46 Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? 47 In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? 48 Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«

    “NEHAJTE ŽE VENDAR!”
    Redovna skupnost redemptoristov ima v središču svoje duhovnosti premišljevanje skrivnosti Kristusovega odrešilnega trpljenja, s katerim je po besedah apostola Pavla Jezus “podrl ločilno steno sovraštva med ljudmi”. Pater Bernhard Häring iz te skupnosti je bil eden vodilnih strokovnjakov na področju katoliške moralne teologije. Nekdaj je le-ta bolj slonela na starozaveznih desetih Božjih zapovedih (po njih smo si tudi izpraševali vest, ko smo se pripravljali na spoved), on pa je nauk o tem, kako naj krščanski človek kot kristjan živi, postavil na temelj Jezusovega govora na gori, zlasti na blagre, s katerimi je dopolnil Božjo postavo stare zaveze.

    V knjižici Osmero blagrov pater Häring pripoveduje, kako se je v Afriki večkrat srečeval z begunci iz Burundija. S skrajno nevarnostjo se jim je posrečilo ubežati strahotnemu pokolu, v katerem je bilo že pred dvema desetletjema pobitih nad 250.000 ljudi iz plemena Hutu (pred nekaj leti pa je sovraštvo terjalo še neprimerno višje število žrtev). Pri teh srečanjih je v pogovorih in molitvi z najsposobnejšimi med njimi mnogo razpravljal o pomenu miru in sprave. Njihovo geslo je bilo “pravica brez maščevanja” ali “mir v pravičnosti in odpuščanju”. Ti ubogi ljudje, ki so bili brez vsega, tudi brez domovine, so se zavedali, da lahko samo z nenasiljem in odpuščanjem osvobodijo nasprotno pleme Tutsi nuje po bojevanju.

    Pogosto vidimo ali tudi v svojem lastnem okolju doživljamo, kako otroci in mladi v domači družini ali med sosedi ravnajo v duhu naročila, ki nam ga daje Jezus v današnjem evangeliju – da ne vračajo krivice s krivico, hudobije
    s hudobijo. “Nehajte že vendar s tem!” pravijo otroci in mladi, ki so zaradi svojega še neomreženega srca Božje orodje za graditev miru. “Ja kam pa pridem, če bi vsaki barabi, ki mi v življenju nagaja, vedno znova odpuščal?” bi se vprašal marsikdo po “treznem” razmisleku. “Ali ne bom s tem hudobnežem dajal potuhe?” Slovenski pregovor pravi: “Kdor hudim odpušča, dobrim škodi.” Jezus ne misli tako in to je tudi utemeljil s svojim zgledom odpuščanja na križu.
    “Jezus ne brani državi, da se upira s kaznimi hudim, zločinskim nagonom hudobnih ljudi,” piše p. Albin Škrinjar. “Tudi ne brani posamezniku, da se zavaruje zoper človeško hudobijo in išče zadoščenja za krivico pred sodiščem. Vsekakor pa hoče Jezus gasiti v nas plamene maščevalnih želja, ki nas spodjedajo, nam nič ne koristijo, nasprotnike pa še bolj podžigajo k hudobiji. Miroljubnost blaži prepir.”

    Pred leti umrli indijski jezuit Anthony de Mello je napisal več knjig, v katerih skuša verske resnice približati bralcem v duhovitih anekdotah. Eni je dal naslov Popravite svete knjige. V njej pove, da so v Združenih narodih nekoč predlagali, da bi ponovno pregledali svete knjige vseh verstev na svetu. Vse, kar bi v njih spodbujalo k nemiru, nestrpnosti, krutosti ali fanatizmu, bi morali izbrisati. Vse, kar bi kakorkoli nasprotovalo miru, človekovemu dostojanstvu in sreči, bi morali izpustiti. Ko so odkrili, da je to predlagal sam Jezus Kristus, so časnikarji planili v njegovo stanovanje, da bi poizvedeli kaj več. Njegovo pojasnilo je bilo preprosto in kratko: “Svete knjige, enako kot sobota, so zaradi človeka,” je spregovoril. “Ni človek zaradi knjig, ampak je obratno, so svete knjige ustvarjene zaradi človeka, da jih bere in se poduči o verskih stvareh! “.

    DRUGAČNA LJUBEZEN, KOT JO LJUDJE RAZUMEMO
    Ljubezen do sovražnikov je znamenje, da si o Bogu nekaj doumel in da mu pripadaš. Nedvomno to presega človeške moči. Tu se razodevata Božja ljubezen in ravnanje. Nebeški Oče namreč »veleva svojemu soncu, da vzhaja
    nad hudobnimi in dobrimi ter pošilja dež pravičnim in krivičnim.« Takšen je Bog. Ljubi brezpogojno in brez razlike.
    Ko govorimo o Jezusovi zahtevi ljubiti celo sovražnike, smo pri jedru njegovega Govora na gori. To je gotovo najbolj korenita, naravnost nezaslišana zahteva. Upira se naši človeški pameti. Nasprotuje človeškim nagnjenjem in tudi celotni zgodovini človeštva. Mnogi bi radi to zahtevo omilili in zgladili njeno neizprosno ostrino. Pravijo, da je dovolj, če ne
    sovražiš, ali pa, da je ta zapoved samo za popolne kristjane. Toda zapovedi te vseobsežne ljubezni ni mogoče prikrojiti, niti se ji izmakniti. V njej se najjasneje pokaže, da evangelij ni zgolj človeško priporočilo, ampak je Božja zamisel. Ta visoka zahteva je kakor Božji podpis v Svetem pismu, dokaz njegove avtorstva. Še več, ljubezen do sovražnikov je
    drugo ime za Boga. Ljubiti tiste, ki nas ljubijo, pozdravljati tiste, ki nas pozdravljajo – za to ni potrebno imeti nobene vere. Za to ne potrebuješ Boga. To zmore vsak. To je pač človeško. Evangelijske zahteve pa vse to ravno presegajo. »Evangelij, ki sem vam ga oznanil, ni človeški,« je zapisal apostol Pavel. Je nadčloveški. Človeka dviga iz njegove majhnosti, omejenosti, zagledanosti vase k junaškim dejanjem ljubezni in plemenitosti. Ob tem zaslutimo, kaj je Božje kraljestvo, o katerem Jezus neprestano govori.

    In zato prisluhnimo raje, kaj nam govori Bog, ne razni modri in pametni ljudje, ki razmišljamo/jo le s človeško pametjo, ki je subjektivna in omejena na človeški razmislek in subjektivne predstave in dojemanja! Človek obrača, Bog pa obrne, po svoji Suvereni in Dispozitivni Božji Volji!

    http://zupnija.smarje.com/wp-content/uploads/2017/02/%C5%A0marski-zvon%C4%8Dek-februar-3.pdf

    KAJE JE BOŽJI MIR?
    Kaj je ta mir, ki ga daje Bog? To je predvsem notranji mir, mir srca. Ta mir nam omogoča, da na svet gledamo z upanjem, čeprav je dostikrat razklan zaradi nasilja in sporov. Ta mir od Boga je tudi pomoč, zaradi katere lahko sodelujemo, z vso ponižnostjo, pri ustvarjanju miru tam, kjer je ta ogrožen. Mir na svetu je tako zelo nujen, če hočemo zmanjšati trpljenje; še posebej zato, da se otrokom današnjega in jutrišnjega dne ne bo treba srečevati z bolečino in negotovostjo. Kdo je Bog, je sveti Janez v svojem evangeliju izrazil s slepečim uvidom, v treh besedah: “Bog je ljubezen.” Če bi lahko razumeli samo te tri besede, bi šli daleč, zelo daleč. Kaj je tisto, kar nas v teh besedah prevzame? Dejstvo, da prinašajo žarečo gotovost: Bog Kristusa ni poslal na svet, da bi kogarkoli sodil, temveč da bi vsako človeško bitje vedelo, kako je ljubljeno, in bi lahko našlo pot do občestva z Bogom. Toda zakaj nekatere ljubezen pretrese, tako da se zavedo, kako ljubljeni so, celo kako dragoceni so? In zakaj imajo drugi občutek, da ne veljajo nič? Ko bi le vsak lahko spoznal, da nam Bog ostaja ob strani celo v brezdanjih globinah naše osamljenosti. Bog vsakomur govori: “Drag si v mojih očeh, spoštujem te in te ljubim.” Da, Bog lahko daje samo svojo ljubezen, to je ves evangelij. Kar Bog hoče od nas in nam ponuja, je to, da preprosto sprejmemo njegovo neskončno usmiljenje. Da nas Bog ljubi, je resničnost, ki jo včasih težko dojamemo. Ko pa odkrijemo, da je njegova ljubezen predvsem odpuščanje, se naše srce umiri, celo spremeni. In v Bogu potem zmoremo pozabiti, kar teži srce; to je izvir, kjer najdemo svežino in nov zagon. Se dovolj zavedamo, da nam Bog tako zaupa, da kliče čisto vsakogar izmed nas? Kaj je ta klic? Bog nas vabi, naj ljubimo, kot nas ljubi on. In ni globlje ljubezni od te, da nekdo gre in podari samega sebe, za Boga in za druge. Kdor živi iz Boga, izbere ljubezen. In srce, odločeno ljubiti, lahko izžareva brezmejno dobroto. Tistemu, ki skuša ljubiti z zaupanjem, se življenje napolni z vedro lepoto. Kdor skuša ljubiti in povedati to s svojim življenjem, se znajde pred enim od najtežjih vprašanj: kako lahko olajšamo bolečino in stisko drugih, naj bodo blizu ali daleč stran? Toda kaj pomeni ljubiti? Pomeni to deliti trpljenje najbolj zavrženih? Da, to je to. Pomeni to brez konca vztrajati v srčni dobroti, pozabljati nase zaradi drugih, brez iskanja lastne koristi? Da, vsekakor. In spet: kaj pomeni ljubiti? Ljubiti, to pomeni odpuščati, živeti kot ljudje, ki so se spravili. In sprava duši vedno prinese pomlad. Sprejeti tolažbo Svetega Duha pomeni iskati, v miru in tišini, kako bi se mu prepustili. In čeprav včasih pride do bolečih dogodkov, jih je potem mogoče pustiti za seboj. Znova najti zaupanje vere in mir srca včasih pomeni biti potrpežljiv s samim sabo in z drugimi.

    Ervin Mozetič, Pridi in poglej, 12. 05. 2020

  6. Hvala says:

    DAR PREROŠTVA JE BESEDA, KI PRIHAJA OD BOGA. TA BESEDA PO 1 Kor 14,3 -DVIGA, TOLAŽI IN OPOMINJA-( Iz knjige-Celostno ozdravljenje- Dražen Bušić)
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    KDOR PA PREROKUJE, GOVORI LJUDEM IN JIH IZGRAJUJE, OSRČUJE IN TOLAŽI (1 Kor 14,3)

    Beseda govori ljudem, da jim služi v napredovanje-opominja.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+14%2C3&id13=1&id5=1&pos=0&set=2&l=sl&idp0=14&idp1=2&idp2=4&idp3=5&idp4=6

    • Hvala says:

      Korinčanom 14,3

      3 Kdor pa prerokuje, govori ljudem in jih izgrajuje, osrčuje in tolaži. 3 A kdor prerokuje, govori ljudem, da jim služi v napredovanje in jih tolaži in opominja.

      Slovenski standardni prevod, © 1

      BOŽJA BESEDA NAROČA : OPOMINJATI

      SPOŠTUJMO BOŽJO BESEDO, SE ZAHVALJUJMO ZA NJO IN POSKUŠAJMO ŽIVETI KOT NAROČA JEZUS.

      JEZUS OPOMIN PREDSTAVI KOT NEKAJ, NA ČEMER JE TREBA VZTRAJATI ZA VSAKO CENO
      ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

  7. janez says:

    Gospod Jezus, prihajam k Tebi, da bi bil s Teboj. Danes niti ne vem, kaj bi ti rekel. Ti me poznaš, vse veš o meni, kaj bi Ti lahko novega povedal? Preden spregovorim, veš za moje misli. Toda tukaj sem. Slutim, da ni bolj pomembnega kraja, kjer bi v tem trenutku lahko bil. V sebi tudi slutim, da ni bolj pomembne ure, kot je ta, ko se usedem v ta stari stol pred križ in se zavem, da si ob meni. Kar nosim v sebi, bi rad delil s Teboj. Odpiram svoje srce, kot se cvet odpre soncu. Vse, kar sem, zdaj razprostiram, kot ptič razprostre krila, da občuti prostranost neba. Ničesar nočem zadrževati zase. In ko mi bo zmanjkalo besed, bom utihnil in se predal Tvojemu pogledu. Tedaj mi bo dovolj, da me objame Tvoj usmiljeni pogled in me osvetlijo žarki ljubezni iz Tvojega Srca. Naj bom spet okrepljen od svežine Tvoje Božje bližine.

    Povzeto po: Bog, ena sama ljubezen, Barbara Bajželj

  8. janez says:

    Papež Frančišek: »Kdor sodi svojega brata, je na napačni poti in bo na koncu tudi sam sojen na enak način. Edini sodnik je Bog. Tisti, ki se mu sodi, pa lahko vedno računa na obrambo Jezusa in Svetega Duha.

    Kdor si nasilno prisvoji neko mesto ali neko vlogo, ki mu ne pripada, je obenem poraženec, kajti na koncu bo žrtev lastnega pomanjkanja usmiljenja. Tako se bo zgodilo z osebo, ki sodi svojega brata. V današnjem evangeliju Jezus pravi, da naj najprej vzamemo bruno iz svojega očesa in šele nato iver iz očesa svojega brata. Oseba, ki sodi, se moti, kajti pomeša vloge in se postavi na mesto Boga, ki je edini sodnik.

    Jezusovo očitanje hinavstva, ki ga večkrat usmeri na pismouke, je namenjeno vsakemu med nami. Tudi zato, ker mi sodimo nemudoma, Bog pa si za sojenje vzame čas. Zato se tisti, ki sodi, moti preprosto zato, ker zavzame mesto, ki ni njegovo. In ne samo to, da se moti, ampak je tudi zbegan. Tako zelo je obseden s tem, da bi sodil neko osebo, da mu ta iver ne dá spati. Drugemu hoče vzeti iver iz očesa, a ne zaveda se, da ima v svojem očesu bruno. Zbegan je. Misli, da je njegovo bruno tista iver. Zamešal je realnost. Domišlja si stvari. Kdor sodi, bo poražen, slabo bo končal, kajti z isto mero se bo sodilo tudi njemu. Sodnik, ki pomeša mesto, ker se postavi na mesto Boga, je nadut, samozadosten, stavi na poraz. In kaj je poraz? To, da boš sojen z isto mero, s kakršno si sodil.

    Edini, ki sodi, je Bog in tisti, ki jim Bog dá oblast, da sodijo. Jezus je zgled, ki mu je treba slediti, predvsem kar se tiče tistih, ki se ne morejo vzdržati izrekanja sodb o drugih. Jezus pred Očetom nikoli ne obsoja. Ravno nasprotno: brani! Je prvi zagovornik. Poslal nam je tudi drugega zagovornika, to je Sveti Duh. Jezus je torej naš branilec. Tisti, ki obtožuje pa je hudobec, satan. Jezus bo res sodil, ob koncu sveta, a do takrat posreduje, brani. Kdor torej sodi, posnema vladarja tega sveta, ki nenehno hodi za osebami in jih obtožuje pred Očetom.

    Naj nam Gospod podeli milost, da bomo posnemali Jezusa – posrednika, branitelja, zagovornika, našega in od drugih; da ne bomo posnemali drugega, ki nas bo na koncu uničil. Če želimo hoditi po Jezusovi poti, moramo, bolj kot tožitelji, biti branitelji drugih pred Očetom. Takrat, ko vidim pri drugem nekaj slabega, pojdimo moliti zanj in ga braniti pred Očetom, kot to dela Jezus. Moliti zanj, ne pa soditi! Kajti če boš sodil, boš tudi ti sojen, ko boš storil kaj slabega. Dobro si to zapomnimo! Pomagalo nam bo v vsakdanjem življenju, ko bomo hoteli soditi druge ali o njih slabo govoriti, kar je tudi ena oblika sojenja.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 23.6.2014)

    Papež Frančišek: Ne soditi drugega, ampak ga po Jezusovem zgledu zagovarjati pred Očetom

  9. Miro says:

    »Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima
    večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v
    življenje.« (Jn 5,24)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  10. Hvala says:

    NE SKRBITE ZA PRIHODNOST

    Ali ti nisem ukazal, krepak in odločen bodi? Ne boj se in se ne plaši; kjer koli boš hodil, bo s teboj GOSPOD, tvoj Bog.

    Jozue 1:9
    To je eden mojih najljubših citatov, ki ga preberem vedno, ko sem prestrašena ali v skrbeh glede svoje prihodnosti. Spodbuja me, da sem močna in se zanašam na Boga pri vsemu, kar potrebujem.

    Odlomek nam naroča, naj se ne bojimo in naj ne bomo v skrbeh za našo prihodnost, kajti Bog ve, kaj potrebujemo. On nas bo do konca časov vedno spremljal, kamorkoli bomo šli.

    https://operando.org/mocan-sem-ker-je-bog-z-menoj/

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja