Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.001 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    15. marca, 2023 at 16:22

    TEMATIKA DANAŠNJEGA EVANGELJSKEGA ODLOMKA JE JEZUSOVA DRŽA DO JUDOVSKE POSTAVE – JEZUS NE ŽELI ODPRAVITI ZAPOVEDI, KI JIH JE GOSPOD DAL PO MOJZESU, TEMVEČ JIH ŽELI IZPOLNITI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,17-19)

    »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C17-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    NE MISLITE, DA SEM PRIŠEL RAZVEZOVAT POSTAVO ALI PREROKE

    Današnji evangeljski odlomek je del tako imenovanega ‘govora na gori’, Jezusove prve velike pridige. Današnja tematika je Jezusova drža do judovske Postave. Zatrdi namreč: ‘Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel’. Jezus torej ne želi odpraviti zapovedi, ki jih je Gospod dal po Mojzesu, temveč jih želi izpolniti. Takoj zatem doda, da ta izpolnitev zahteva še večjo pravičnost, pristno izpolnjevanje. Svojim učencem namreč pravi: ‘Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo’.

    Toda, kaj pravzaprav pomeni ‘izpolnitev’ Postave? In v čem je ta večja pravičnost? Jezus sam nam odgovori z nekaterimi primeri. Jezus je bil praktičen, da bi ga bolje razumeli je vedno navajal primere. Začne s peto zapovedjo: ‘ Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj!… Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodišče’ (vv. 21-22). S tem nas Jezus spomni, da tudi besede lahko ubijajo! Ko za neko osebo pravimo, da ima ‘kačji (strupen) jezik’, kaj to pomeni? Da njene besede ubijajo! Zato, ne samo, da ne smemo streči po življenju bližnjega, temveč tudi ne smemo zliti naj strupa jeze ter ga zadeti z obrekovanjem. Niti opravljati ga. Tako pridemo do govoric. Tudi govorice lahko ubijajo, ker osebam ubijejo dobro ime. Zelo grdo je širiti govorice! Na začetku se zdi kot nekaj prijetnega, tudi zabavnega, kot da je bombon. Toda na koncu napolni srce z grenkobo, tudi nas zastrupi. Resnično vam povem, če bi vsakdo od nas napravil sklep, da se bo izogibal govoricam, bo postal svetnik. To je lepa pot!«

    Jezus tistemu, ki hodi za Njim predlaga popolnost ljubezni. Takšno ljubezen, katere edina mera je, da nima mere, ki gre okraj vsakega preračunavanja. Ljubezen do bližnjega je tako temeljna drža, da Jezus zatrdi, da naš odnos do Boga ne more biti pristen, če se ne želimo spraviti z bližnjim. Zato smo poklicani spraviti se z našimi brati, preden izrazimo svojo pobožnost Gospodu v molitvi.

    Iz tega razumemo, da za Jezusa ni pomembno samo izpolnjevanje predpisov in zunanje obnašanje. On gre h korenini Postave in se predvsem osredotoči na namen ter s tem na človekovo srce, iz katerega izhajajo naša dobra ali slaba dejanja. Za dosego dobrega ter poštenega obnašanja ne zadostujejo pravni predpisi, temveč je potrebna golobja motivacija, izraz skrite modrosti, Božje Modrosti, ki jo lahko sprejmemo po Svetem Duhu. Mi se lahko po veri v Kristusa odpremo delovanju Duha, ki nas napravlja sposobne živeti božjo ljubezen.

    V luči tega nauka dobi vsak predpis svoj poln pomen kot zahteva ljubezni. Vsi pa se združijo v največjo zapoved: Ljubi Boga z vsem srcem in ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

    Odgovori
  2. Miro says:
    15. marca, 2023 at 10:32

    DESET LET S PAPEŽEM FRANČIŠKOM V DESETIH VIDEIH

    DESET LET JE MINILO OD 13. MARCA 2013, OD DNEVA, KO JE BIL JORGE MARIO BERGOGLIO IZVOLJEN NA PETROV PRESTOL. NJEGOV PONTIFIKAT ZAZNAMUJETA GOREČNOST ZA EVANGELIZACIJO IN STALNA POT PRENOVE CERKVE V MISIJONSKEM SMISLU.

    https://www.vaticannews.va/sl/taglist.chiesa-e-religioni.Eventi.–tenyearspopefrancisvideo.html

    Odgovori
    • Miro says:
      15. marca, 2023 at 10:36

      PAPEŽ FRANČIŠEK: DESET LET MISIJONARSKEGA POLETA, PO POTEH USMILJENJA IN MIRU

      https://katoliska-cerkev.si/papez-francisek-deset-let-misijonarskega-poleta-po-poteh-usmiljenja-in-miru

      Odgovori
    • janez says:
      15. marca, 2023 at 10:41

      Molitev za papeža Frančiška – Operando

      Gospod, hvala ti, ker si na Petrovo mesto poklical Frančiška, moža tolikšne človeškosti,
      poguma in zaupanja vate. Daj, da bi prisluhnili njegovemu povabilu v globlji odnos z Jezusom.
      Blagoslavljaj ga v njegovi odprtosti in poklicu, da bi zmogel biti oče vsem narodom in vsem ljudem.
      Podpri ga v modrosti, da bi mogel biti orodje miru in ozdravljenja v svetu, ki kriči po miru in ljubezni.
      Hvala ti, ker nas po njem vsakodnevno opominjaš in v nas krepiš zavest,
      da je Bog prišel kot človek in da se bratstvo začne pri tem, kar je najbolj človeškega.

      Hvala ti, ker nam po njem kažeš, da je najbolj pomembno iti k tistim, ki so najbolj ranljivi in nemočni,
      da se lahko Božja moč izvrši in izkaže v polnosti.
      Če zavrnemo njih, zavrnemo Boga in s tem zavrnemo tisto,
      kar je najbolj krhko tudi v nas – prav tisto, kar Bog želi, da zraste v močno drevo.
      Hvala ti, ker nam papež s toliki dejanji pozornosti in ljubezni kaže,
      da je s teboj, Gospod, res vse mogoče. Gospod, prosim te,
      da se tudi mi ne bi ustavljali zaradi ‘Ne zmorem’, ‘Ni mi všeč’, ‘Nemogoče je’…
      Prosim te, da nas tako kot Frančiška navdaš z zaupanjem, da bomo vstopili tja,
      kamor nihče noče, tja kamor velikaši ali pomembneži tega sveta ne želijo ali ne zmorejo vstopiti.

      Gospod, prosim te, da navdaš Svetega očeta z močjo, zdravjem, modrostjo in odprtostjo,
      da bo še naprej podiral zidove med narodi, skupnostmi in gradil mostove bratstva in povezanosti,
      da bomo lahko zaživeli kot svet miru in edinosti.
      Odstrani od njega vse zlo in ga zaščiti pred napadi hudega, da bo lahko skupaj s Teboj izpeljal načrt,
      ki ga imaš zanj, za našo skupnost in za ves svet. Daj nam željo,
      da bi ga vsakodnevno podpirali v molitvi in skupaj z njim, z dejanji ljubezni,
      gradili boljši jutri za cel svet. Amen

      https://operando.org/molitev-za-papeza-franciska/

      Odgovori
  3. janez says:
    15. marca, 2023 at 9:23

    Sveti oče med jutranjo homilijo: Posnemajmo Božje usmiljenje tudi mi
    Posnemajmo Božje usmiljenje »V današnjem evangeliju reče Jezus svojim učencem: ‘Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen. Ne sodite in ne boste sojeni: ne obsojajte in ne boste obsojeni; oproščajte in boste oproščeni; dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje. S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo’ (Lk 6,36-38).

    Med mostom in reko je Božje usmiljenje
    Božje usmiljenje je zmožno odpustiti najslabša dejanja. Božje usmiljenje je tako veliko, tako zelo veliko. Tega ne pozabimo. Koliko ljudi pravi: ‘Storil sem zelo grozne stvari. Kupil sem si mesto v peklu, ne morem iti več nazaj.’ Ali si pomislil na Božje usmiljenje? Spomnimo se tiste zgodbe o ubogi vdovi, ki se je šla spovedat k Arškemu župniku. Njen mož je naredil samomor. Z mosta se je vrgel v reko. Jokala je in govorila: ‘Sem grešnica. Ubogi moj mož. V peklu je. Ubil se je in samomor je smrtni greh. V peklu je.’ In Arški župnik ji je rekel: ‘Počasi, gospa, kajti med mostom in reko je Božje usmiljenje.’ Na koncu je Božje usmiljenje.

    Nehati soditi druge
    Da bi stopili v brazdo usmiljenja, nam Jezus daje tri praktične nasvete. Predvsem ‘Ne sodite’. Gre za grdo navado, katere se je treba vzdržati, predvsem v tem postnem času. Je navada, ki se vplete v naše življenje, ne da bi se tega zavedali. Vedno. Tudi ko začnemo pogovor: ‘Si videl tistega, kaj je storil?’ Sodba nad drugim. Pomislimo, koliko krat na dan sodimo. Lepo prosim! Vedno ko se začne nek pogovor, pride do komentarja o drugem: ‘Glej, imela je plastično operacijo in zdaj je grša kot prej…’
    Na drugem mestu je pomembno, da drugih ne obsojamo, čeprav je zelo težko. Ampak naša dejanja so merilo, kako bo Bog delal z nami.

    Materialna in duhovna miloščina
    Naučimo se modrosti velikodušnosti, ki je glavna pot, da se odpovemo obrekovanju, s katerim neprestanega sodimo in obsojamo druge, s tem pa postane težko odpuščati. Gospod nas uči: ‘Dajte in vam bo dano.’ Bodite velikodušni v dajanju. Ne bodite kakor ‘zaprti žepi’. Bodite velikodušni pri dajanju revnim, tistim, ki so v stiski. Dajajte mnoge stvari: dajajte nasvete, dajajte nasmehe ljudem. Vedno dajajte, dajajte. ‘Dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje.’ Kajti Gospod bo radodaren. Mi damo eno in On nam bo dal sto krat več od vsega tistega, kar smo mi dali. To je drža, ki nas varuje, da ne sodimo, ne obsojamo in odpuščamo. Pomembnost miloščine. In ne samo materialne miloščine, ampak tudi duhovne miloščine. Izgubljati čas z drugim, ki to potrebuje, obiskati bolnika, nasmehniti se.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 18.3.2019)

    Odgovori
  4. Miro says:
    15. marca, 2023 at 9:13

    “ZAVEZAL SEM SE, DA SE BOM POVSEM PREPUSTIL BOGU. ZA TO SE ČUTIM POKLICANEGA” (Aleteia)

    POGOVOR Z GLAVNIM IGRALCEM SERIJE IZVOLJENI IN NOVEGA FILMA JEZUSOVA REVOLUCIJA

    Jonathan Roumie ima v letošnjem postnem času “cel kup stvari na krožniku” – v službi, ne pa tudi doma, kajti odločil se je, da se bo tokrat na velikonočne praznike pripravljal s “strogim postom”.

    “Post je nekaj izjemno mogočnega,” je pojasnil Roumie. “Vsakokrat, ko ga izvajam, se stvari preprosto začnejo odpirati, vse se razjasni. Vedno znova premišljujem o tem, kako so učenci spraševali Jezusa, zakaj ne morejo pregnati nekaterih demonov, in on jim je naročil, naj več molijo in se bolj postijo … To je duhovna moč, ki izhaja iz tega, da na ta način obvladate svoje telo.”

    O njegovem razmišljanju več na: https://si.aleteia.org/2023/03/15/zavezal-sem-se-da-se-bom-povsem-prepustil-bogu-za-to-se-cutim-poklicanega/

    Odgovori
  5. Miro says:
    14. marca, 2023 at 16:15

    PRILIKA O SLUŽABNIKU, KI NI MARAL ODPUSTITI – S TO PRILIKO NAM JEZUS DRŽI OGLEDALO VSAKIČ, KO MISLIMO, DA MORAMO OMEJITI SVOJE ODPUŠČANJE. BOŽJE ODPUŠČANJE JE SEVEDA PRVO. NI POGOJENO Z NAŠIM ODPUŠČANJEM. TODA KER JE ODPUŠČANJE NELOČLJIVA CELOTA, JE NEMOGOČE ŽIVETI V BOŽJEM ODPUŠČANJU, NE DA BI IZ SRCA ODPUSTILI SVOJEMU BRATU ALI SESTRI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 18,21-35)

    Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat. Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil.

    Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak e šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga.

    Ko so njegovi soslužabniki videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo. Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+18%2C21-35&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    ODPUŠČANJE DO SEDEMDESETKRAT

    Peter je tisti, ki Jezusu postavi vprašanje. Zaveda se, da bodo tudi med učenci nesporazumi, napetosti, besede ali dejanja, ki ranijo. Z Jezusom je živel že dovolj dolgo, da je vedel, da je odpuščanje edini izhod in edina pot naprej z mrtve točke, ki jo ustvari greh. Zaradi tega ne vpraša, ali naj odpusti ali ne, ampak kako daleč naj gre v svojem odpuščanju. S tem, ko ponudi, da odpusti sedemkrat, se mu gotovo zdi, da stori veliko. In ima prav: sedemkrat odpustiti isto napako je veliko.

    Jezusov odgovor je moral presenetiti Petra in druge učence: Število sedeminsedemdeset je morda namig na Lameha, Kajnovega potomca, ki bo sedeminsedemdesetkrat maščevan, če ga kdo rani, ali z drugimi besedami: preko vsake mere.

    Jezus torej zavrne Petrovo vprašanje o mejah odpuščanja in pove priliko, ki poudari dve stvari. Prvič, odpuščanje je brezmejno. In drugič, odpuščanje je neločljiva celota: nemogoče je ločiti Božje odpuščanje in odpuščanje, ki ga podarjamo drug drugemu.

    Kralj v priliki seveda ni Bog. Bog ne namerava prodati svojih služabnikov za sužnje; On ne meče ljudi v zapor in jih ne muči. V priliki moramo biti pozorni na nepričakovane stvari, ki so pomembne, na presenetljive podrobnosti.

    Dolg, ki je odpuščen, znaša ogromno. Nepredstavljivo je, da bi kralja lahko že sama prošnja njegovega služabnika ganila do te mere, da bi brez vprašanj odpustil takšno vsoto. To je neverjetno pretiravanje. Jezus želi, da bi razumeli, da Božje odpuščanje ni razumno, ampak neverjetno, da je proti zdravemu razumu ter preko vseh pričakovanj in preračunavanj.

    Ko služabnik odkloni, da bi odpustil zamudo svojemu soslužabniku, ki mu dolguje majhno vsoto je to ravno tako presenetljivo in poleg tega še škandalozno. Drugi služabniki imajo prav, da so žalostni, in ravno tako kralj, da se razjezi. Služabnikovo pomanjkanje premisleka in spoštovanja je skorajda cinično. Kako lahko zahteva lastne pravice, medtem ko sam vse dolguje kraljevemu milostnemu dejanju?

    S to priliko nam Jezus drži ogledalo vsakič, ko mislimo, da moramo omejiti svoje odpuščanje. Božje odpuščanje je seveda prvo. Ni pogojeno z našim odpuščanjem. Toda ker je odpuščanje neločljiva celota, je nemogoče živeti v Božjem odpuščanju, ne da bi iz srca odpustili svojemu bratu ali sestri.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Gospod Jezus Kristus, Sin Božji, usmili se mene grešnika!

    Odgovori
  6. Miro says:
    14. marca, 2023 at 13:03

    SAJE V ČESTITKI PAPEŽU: NOV SLOG IN DRUGAČNI POUDARKI (Radio Ognjišče)

    PREDSEDNIK SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE ŠKOF ANDREJ SAJE SE JE OB 10. OBLETNICI PAPEŽEVANJA FRANČIŠKA V ČESTITKI ZAHVALIL ZA NJEGOVO UČENJE IN ZA ZGLED SLUŽENJA CERKVI, S KATERIM VSAK DAN PRIČUJE TER ZA ŠTEVILNE DEJAVNE GESTE ČLOVEŠKEGA BRATSTVA IN BLIŽINE.

    OČETOVSKA LJUBEZEN IN POZORNOST

    »V Cerkvi na Slovenskem smo papežu hvaležni za vse, kar je storil za našo Cerkev, predvsem, da nas spremlja z očetovsko ljubeznijo in pozornostjo. Papež Frančišek je prinesel nov slog komunikacije in vzpostavil tudi drugačne poudarke v katoliškem nauku, predvsem pomen Božjega usmiljenja za življenje vernikov, potem vloga Svetega duha za delovanje katoliške skupnosti, pripadnost Katoliški cerkvi tudi oddaljenih vernikov ter pomen poslušanja. Ta vidik je še posebej izpostavljen v procesu sinode za Cerkev, kjer, pravi papež Frančišek, poslušamo drug drugega in skupaj poslušamo Svetega Duha in tako razločujemo, kam nas vodi v življenju.«

    NOVI POUDARKI IN PAPEŽEVA VIZIJA

    »Katoliški nauk je ostal nespremenjen in gre za kontiuniteto s predhodniki. Gre pa za nove poudarke, da bi sedanja krščanska skupnost bolj razumela svojo poslanstvo in kako naj živi svojo vero v skladu s poslanstvom, ki ga je Gospod zaupal vsakemu posamezniku. Papeževa vizija Cerkve je skupnost vernikov, ki išče Božje usmiljenje, ki oznanja Kristusov evangelij, posluša Svetega Duha. Spremenil je tudi slog vladanja, njegovo komuniciranje je bolj neposredno, rimsko kurijo pa je približal krajevnih Cerkvam, torej škofom in škofovskim konferencam.«

    »Papež Frančišek je prinesel nov slog komunikacije in vzpostavil tudi drugačne poudarke
    v katoliškem nauku, predvsem pomen Božjega usmiljenja za življenje vernikov, potem vloga
    Svetega duha za delovanje katoliške skupnosti, pripadnost Katoliški cerkvi tudi oddaljenih
    vernikov ter pomen poslušanja.«

    MOLITEV ZA PAPEŽA IN CERKEV

    »Vabim vas, da se združimo v molitvi za papeža Frančiška, pa tudi v molitvi za Cerkev, za sinodalni proces, da bi tudi v Cerkvi na Slovenskem prepoznali znamenja časa, odkrivali, kako nas Božji duh nagovarja, da bi okrepili vero, sodelovali in živeli evangelij v naših medsebojnih odnosih.«

    VOŠČILA PREDSTAVNIKOV DRUGIH CERKVA IN VELIKIH VERSTEV

    Papežu so voščila poslali tudi predstavniki drugih Cerkva in velikih verstev. Veliki imam univerze Al Azhar Al Tayyeb se mu je zahvalil, ker si tako močno prizadeva za dialog, mir in bratstvo. Rabin rimske judovske skupnosti Riccardo di Segni je dejal, da je sveti oče prijatelj Judov. Pravoslavni ekumenski patriarh Bartolomej I. se veseli skupne poti, ki jo je prehodil s papežem Frančiškom. Posebej je izpostavil njuno skupno ljubezen do Kristusa v vseh trpečih. Anglikanski primas nadškof Justin Welby pa je poudaril, da zna sveti oče pogledati v srce človeku in omehčati še tako trda srca.

    Povzeto po: https://radio.ognjisce.si/sl/260/novice/36103/saje-v-cestitki-papezu-nov-slog-in-drugacni-poudarki.htm

    Odgovori
  7. Miro says:
    13. marca, 2023 at 18:02

    VSTALI SO, GA VRGLI IZ MESTA IN ODVEDLI NA PREVIS HRIBA, NA KATEREM JE BILO SEZIDANO NJIHOVO MESTO, DA BI GA PAHNILI V PREPAD …

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 4,24-30)

    In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Sirca Naamána.«

    Ko so to slišali, so vsi v shodnici pobesneli. Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+4%2C24-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    ON PA JE ŠEL SREDI MED NJIMI

    Včasih je dobro vedeti od kod kdo izhaja. Drugič pa nas omejuje. Še pri Jezusu se je zataknilo. Za sokrajane je bil pač eden izmed mnogih. In glede tega si niti ni delal iluzij ali kaj dosti poskušal spremeniti. Morda je celo tako, da morajo ideje in teorije vedno biti karseda razvidne in sledljive, za ljudi pa naj velja, da vedno ostanejo skrivnost. Zdržati moramo v tem, da drugih nikoli do konca ne razumemo, ne obvladamo, ne zajamemo. Kolikokrat se s tem srečam pri starših otrok – ko jih še odraslih kar ne morejo spustiti izpod svojega nadzora. Tudi verskega. In se potem čudijo, če otroci vero zapustijo.

    Drugi mi vedno ostaja skrivnost – vedno se lahko spremeni, milost lahko vedno odpre od greha ranjeno srce. Bodimo zato med seboj široki, odprti, sprejemajoči. In pa ne postavljajmo s svojimi predstavami meja božji milosti – Duh veje, kjer hoče.

    Koliko je današnjih ljudi, tudi kristjanov, ki so Boga zavrgli in izrinili iz svojega življenja. So samozadostni in mislijo, da ga ne potrebujejo; obisk maše, druženje z Bogom in vernimi so zamenjali za obiske športnih prireditev in v zadnjem času predvsem večjih trgovskih središč; svoje otroke pa prej kot v cerkev ali k verouku pošiljajo na treninge in zunajšolske dejavnosti; namesto da bi jih spremljali k maši in bili z njimi, jih pripeljejo le do cerkvenih vrat, po maši pa pridejo ponje.

    Tudi zaradi otrok nas Bog nikoli ne zapusti, kljub vsem našim napakam, slabostim in samozadostnosti, ko mislimo, da v življenju nikogar ne potrebujem, Bog vedno hodi med nami; nad nami ne obupa, ampak potrpežljivo čaka. Čaka na trenutek, ko ga bomo spet potrebovali, ga našli in se vrnili k njemu. Z ljubeznijo nas bo sprejel, kakor dobri starši sprejmejo svoje “že izgubljene” otroke.

    Mnogi ljudje so lačni duhovnosti; v temi iščejo luč, potrebujejo nekoga, v katerega lahko verujejo in mu zaupajo; nekoga, ki jih bo poslušal in jim bo dajal varnost in zavetje; nekoga, “ki bo šel sredi med njimi” , ne glede na to, če ga bodo ali so ga pahnili iz svojega življenja.

    Pomislimo na naš čas. Razočaranje tudi nam ni tuje. Na nas pritiskajo različna bremena. Lačni smo smisla in notranjega miru. To znajo dobro izkoristiti trgovci, politiki in avtorji raznih priročnikov za premagovanje stresa in za pridobivanje samozavesti. Družba reklamira bližnjice, po katerih naj bi se za ceno lastnih hrepenenj izognili bolečini in naporu. Si mar res želimo zgolj takšnega odrešenja?

    Množica, ki je sledila Jezusu, je razočarana in še vedno lačna obstala na mestu. Mi pa pojdimo dalje. Poiščimo njega, ki prinaša več, kot upamo pričakovati. Vzemimo njegovo obljubo Božjega kraljestva zares.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

    Odgovori
  8. Miro says:
    13. marca, 2023 at 13:08

    PAPEŽ FRANČIŠEK: DESET LET MISIJONARSKEGA POLETA, PO POTEH USMILJENJA IN MIRU

    DESET LET JE MINILO OD 13. MARCA 2013, OD DNEVA, KO JE BIL JORGE MARIO BERGOGLIO IZVOLJEN NA PETROV PRESTOL.

    NJEGOV PONTIFIKAT ZAZNAMUJETA GOREČNOST ZA EVANGELIZACIJO IN STALNA POT PRENOVE CERKVE V MISIJONSKEM SMISLU. DESETLETJE, MED KATERIM JE ČAS PREVZEL DVE RAZLIČNI RAZSEŽNOSTI: PROGRESIVNO, DA SE ZAČNEJO PROCESI, IN KROŽNO, DA SREČAMO DRUGEGA IN SE VRNEMO OBOGATENI V MISLIH IN V SRCU.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-03/papez-francisek-deset-let-misijonarskega-poleta-po-poteh-usmil.html

    Odgovori
  9. Miro says:
    12. marca, 2023 at 20:13

    PAPEŽ FRANČIŠEK: JEZUS NAM PRAVI: »ŽEJEN SEM« TER NAS PROSI, DA MU DAMO PITI

    »Dragi bratje in sestre, dober dan in lepo nedeljo želim! Na to nedeljo nam evangelij predstavi enega od Jezusovih najlepših in najbolj privlačnih srečanj, to je s Samarijanko (prim. Jn 4,5-42).« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 3. postno nedeljo.

    O nagovoru svetega očeta več na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-03/papez-francisek-jezus-nam-pravi-zejen-sem-ter-nas-prosi-da.html

    Odgovori
  10. Miro says:
    12. marca, 2023 at 12:43

    IZVIR VODE, KI TEČE V VEČNO ŽIVLJENJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 4,5-42)

    Prišel je torej v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijanka mu je torej rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijani.) Jezus ji je odgovoril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!« Žena je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: ›Nimam moža‹; kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj.«

    Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govoril z žensko, vendar mu nobeden ni rekel: »Kaj bi rad od nje?« ali »Zakaj govoriš z njo?« Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem: »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« Odšli so iz mesta in se napotili k njemu. Medtem so ga učenci prosili in govorili: »Rabi, jej!« On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.« Učenci so tedaj govorili med seboj: »Mar mu je kdo prinesel jesti?« Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo. Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela za žetev. Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. V tem je namreč resničen izrek, da ›eden seje, drugi žanje‹. Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.«

    Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi ženinih besed: »Vse mi je povedal, kar sem storila.« Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni. Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati. Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+4%2C5-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja