Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.998 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    15. julija, 2023 at 13:35

    SVETI BONAVENTURA: EDEN NAJPOMEMBNEJŠIH FRANČIŠKANOV

    DANES JE KARDINAL IN CERKVENI UČITELJ SV. BONAVENTURA MORDA MANJ ZNAN KOT SV. FRANČIŠEK ASIŠKI IN SV. ANTON PADOVANSKI, VENDAR JE POMEMBNA OSEBNOST TAKO V FRANČIŠKANSKI ZGODOVINI KOT V ZGODOVINI SREDNJEVEŠKE CERKVE NASPLOH.

    IZ ŽIVLJENJA …

    Bonaventura se je rodil leta 1221 v Bagnoregiji blizu Viterba, s krstnim imenom Janez.

    V otroštvu je hudo zbolel, tako da niti njegov oče zdravnik ni imel več upanja, a je po priprošnji Frančiška Asiškega ozdravel. Tedaj je Frančišek vzkliknil: »O buona ventura – Kakšna sreča!«

    Kot mladenič je šel študirat v Pariz, kjer se je pri petindvajsetih let pridružil redu manjših bratov. Pridobil si je akademske naslove in poučeval na univerzi v Parizu in Oxfordu. Pri komaj 36-ih letih je bil s strani sobratov izvoljen za vrhovnega predstavnika reda Frančiškovih manjših bratov in to službo opravljal vse do leta 1274.

    Papež Gregorij X. ga je 1273 posvetil v škofa in imenoval za kardinala. Naslednje leto je sodeloval pri vodenju Drugega lyonskega vesoljnega koncila, kjer je 15. julija umrl. Na ta dan se spominjamo njegovega godu.

    Napisal je številna filozofska, teološka, duhovna, mistična dela. Je vodilna osebnost v visoki sholastiki poleg sv. Tomaža Akvinskega.

    Bistveno je prispeval k duhovnosti frančiškanskega gibanja. Nosi naslov »serafinski učitelj«.

    Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot frančiškana, kot škofa, s kardinalskim klobukom, razpelom, angelom in hostijo. Je zavetnik Lyona, frančiškanov, delavcev, teologov, otrok.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-bonaventura-ime-dobil-od-sv-franciska-asiskega/2023-07-15/

    Sv. Bonaventura, prosi za nas!

    Odgovori
  2. Miro says:
    15. julija, 2023 at 8:13

    KAJ POMENI POSLUŠNOST VERE (KKC)

    144 Biti poslušen (“ob-audire”) v veri pomeni svobodno se podrediti poslušani besedi, ker za njeno resničnost jamči Bog, resnica sama. Sveto pismo nam predstavlja Abrahama kot vzor te poslušnosti, Devica Marija je njeno najpopolnejše uresničenje.

    ABRAHAM – “OČE VSEH VERUJOČIH”

    145 Ko pismo Hebrejcem hvali vero pradedov, posebej poudarja Abrahamovo vero: “Ker je Abraham veroval, je poslušal klic, naj odide v deželo, ki naj bi jo dobil v delež. Odšel je, ne da bi vedel, kam gre” (Heb 11,8; prim. 1 Mz 12,1-4). Po veri je živel kot tujec in kot romar v obljubljeni deželi (prim. 1 Mz 23,4). Po veri je bila Sara voljna spočeti sina obljube. Po veri je končno Abraham daroval svojega edinega sina v žrtev (prim. Heb 11,7).

    146 Tako Abraham uresniči opredelitev vere iz pisma Hebrejcem: “Je pa vera temelj tistega, v kar upamo, zagotovilo tistega, česar ne vidimo” (Heb 11,1). “Abraham je veroval Bogu in to mu je bilo šteto v pravičnost” (Rim 4,3; prim. 1 Mz 15,6). Zaradi te močne vere (prim. Rim 4,20) je postal Abraham “oče vseh, ki verujejo” (Rim 4,11.18; prim. 1 Mz 15,5).

    147 O tej veri Stara zaveza obilno pričuje. Pismo Hebrejcem hvali vzorno vero starih; “zaradi nje so namreč dosegli priznanje” (Heb 11,2.39). Toda “Bog je za nas poskrbel nekaj boljšega, da bi namreč ti ne dosegli popolnosti brez nas”; milost vere v njegovega Sina Jezusa, “voditelja in dopolnitelja vere” (Heb 11,40; 12,2).

    MARIJA – “BLAGOR JI, KI JE VEROVALA”

    148 Devica Marija na najpopolnejši način uresničuje poslušnost vere. V veri sprejme Marija oznanilo in obljubo, ki ju prinaša angel Gabriel, verujoč, da “Bogu ni nič nemogočega” (Lk 1,37; prim. 1 Mz 18,14) in da svojo pritrditev: “Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi” (Lk 1,38). Elizabeta jo je pozdravila: “Blagor ji, ki je verovala, zakaj spolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod” (Lk 1,45). Zaradi te vere jo bodo blagrovali vsi rodovi (prim. Lk 1,48).

    149 Vse življenje, vse do poslednje preizkušnje (prim. Lk 2,35), ko je njen sin Jezus umrl na križu, njena vera ni omahovala. Marija ni nehala verovati v “izpolnitev” božje besede. Tako Cerkev časti v Mariji najčistejše uresničenje vere.

    (iz Katekizma katoliške Cerkve)

    https://marija.si/gradivo/kkc/I-poslusnost-vere/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  3. Miro says:
    14. julija, 2023 at 16:09

    KOMISIJA ZA ETIKO PRI COMECE: SPLAV NI ČLOVEKOVA PRAVICA

    KOMISIJA ZA ETIKO POD OKRILJEM KOMISIJE ŠKOFOVSKIH KONFERENC EVROPSKE UNIJE
    (COMECE), KI JI PREDSEDUJE LJUBLJANSKI POMOŽNI ŠKOF ANTON JAMNIK, JE NA PRVI SEJI,
    KI JE POTEKALA PREK SPLETA, MED DRUGIM RAZPRAVLJALA O OBČUTLJIVEM VPRAŠANJU
    PRIZNANJA SPLAVA KOT TEMELJNE PRAVICE EU.

    Delovna skupina za etiko COMECE, ki je bila zdaj preoblikovana v Komisijo za etiko, je na zasedanju
    sprejela jasna stališča proti splavu in opozorila, da »s pravnega vidika evropska ali mednarodna zakonodaja
    ne priznava pravice do splava«. Izjavo je podrobneje predstavila v osmih točkah, ki jih povzemamo v spletni
    objavi.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/komisija-za-etiko-pri-comece-splav-ni-clovekova-pravica

    Odgovori
  4. Miro says:
    14. julija, 2023 at 16:01

    JEZUS: »GLEJTE, POŠILJAM VAS KAKOR JAGNJETA MED VOLKOVE. BODITE TOREJ PREVIDNI KAKOR KAČE IN PREPROSTI KAKOR GOLOBJE.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 10,16-23)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Bodite torej previdni kakor kače in preprosti kakor golobje. Varujte se pa ljudi; zakaj izročali vas bodo sodiščem in vas bičali v svojih shodnicah; pred poglavarje in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar vas pa izročijo, ne skrbite, kako ali kaj bi govorili; zakaj dano vam bo tisto uro, kaj govorite. Ne boste namreč govorili vi, ampak Duh vašega Očeta je, ki bo v vas govoril.

    Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina, in otroci bodo vstajali zoper starše in jih izročali v smrt: in sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo zveličan. Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Kajti resnično, povem vam: Ne boste obhodili Izraelovih mest, preden pride Sin človekov.

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  5. Miro says:
    13. julija, 2023 at 11:25

    »PRAV BLIZU TEBE JE BESEDA, V TVOJIH USTIH IN V TVOJEM SRCU,
    DA JO LAHKO IZPOLNJUJEŠ.« (5 Mz 30,14)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  6. Miro says:
    13. julija, 2023 at 9:42

    APOSTOLI NAJ OZNANJAJO, DA SE JE PRIBLIŽALO NEBEŠKO KRALJESTVO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 10,7-15)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Gredé oznanjajte: ›Približalo se je nebeško kraljestvo.‹ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne jemljite si ne zlata ne srebra ne bakra v svoje pasove, ne torbe ne dveh sukenj ne obuval ne palice. Delavec je vreden svoje hrane. V katero koli mesto ali vas pa pridete, poizvedite, kdo je tam vreden, in tam ostanite, dokler ne odpotujete.

    Ko stopite v hišo, jo pozdravite. In če bo hiša vredna, naj pride nadnjo vaš mir; če pa ne bo vredna, naj se vaš mir povrne k vam. In kjer vas kdo ne bo sprejel in ne bo poslušal vaših besed, pojdite iz tiste hiše ali iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog. Resnično, povem vam: Laže bo na sodni dan sodomski in gomorski zemlji, ko tistemu mestu.«

    ZASTONJ STE PREJELI, ZASTONJ DAJAJTE

    S temi besedami nagovarja svoje učence, svoje “poslance”. A kaj so prejeli “zastonj”, da morajo to dajati naprej?

    Apostoli so ob Jezusovih besedah, dejanjih in izbirah ter ob zgledu vsega njegovega življenja izkusili Božje usmiljenje. Kljub svojim slabostim in omejenostim so prejeli novo postavo ljubezni in medsebojnega sprejemanja.
    Predvsem pa so prejeli dar, ki ga hoče Bog dati vsem ljudem: podarja nam samega sebe, svoje spremstvo na življenjskih poteh, svojo luč za vse odločitve. Ti darovi nimajo cene in presegajo vse naše sposobnosti za povračilo, res so “zastonjski”.
    Bog jih je dal apostolom in vsem kristjanom, da bi tudi mi postali kanali teh dobrin do vseh tistih, ki jih dan za dnem srečujejo.

    Skozi ves evangelij nas Jezus vabi, naj dajemo: dajemo ubogim, tistemu, ki prosi, tistemu, ki želi posojilo; naj dajemo jesti tistemu, ki je lačen, plašč tistemu, ki prosi za obleko; naj dajemo zastonj … On sam je prvi dajal: zdravje bolnikom, odpuščanje grešnikom, življenje vsem nam. Nasproti sebičnemu nagonu po kopičenju postavlja velikodušnost; osredotočenju na lastne potrebe pozornost do drugega; kulturi posedovanja pa kulturo dajanja /…/ Ljubezen nam bo omogočila nov pogled, da bomo zaslutili, kaj drugi potrebujejo, in jim ustvarjalno in velikodušno pomagali. In sadovi? Darovi bodo krožili, kajti ljubezen izzove ljubezen. Veselje se bo pomnožilo, ker je »večja sreča dajati kakor prejemati«

    Po Jezusovi in evangeljski logiki vedno prejemamo zato, da bi delili, nikoli zato, da bi stvari kopičili zase. To je vabilo vsem nam, da se zavemo tistega, kar smo prejeli, moči, darove, sposobnosti, gmotne dobrine, in z vsem tem služimo drugim.

    Zastonjskost torej presega logiko trga, porabništva in individualizma, postajamo odprti za delitev, družbenost, bratstvo, za novo kulturo dajanja.

    Prosimo, Gospoda, da bi se manj oklepali materialnih stvari in bolj njegove previdnostne navzočnosti v naših življenjih, kjer je ta živa in dejavna vsak trenutek našega dne in v vsaki odločitvi, ki jo sprejmemo. Naj nam pomaga, da položimo vse svoje upanje in zaupanje vanj – saj njegove ljubezni in velikodušnosti nič ne presega.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/07/12/13-julij-zastonj-ste-prejeli-zastonj-dajajte/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  7. Miro says:
    13. julija, 2023 at 9:42

    SVETI HENRIK II.: SORODNIK SV. EME KRŠKE

    KRALJU SV. HENRIKU II. STA V SLOVENIJI POSVEČENI DVE CERKVI. TUDI NJEGOVA ŽENA JE SVETNICA.

    IZ ŽIVLJENJA …

    Rimsko-nemški cesar Henrik II. je bil rojen blizu Regensburga v Nemčiji, in je sorodnik sv. Eme Krške.

    Leta 1002 je postal nemški kralj, dvanajst let kasneje rimski cesar. Vladal je med leti 1002 in 1024. Z uspešnimi vojnimi pohodi je zavaroval državne meje. Za svetnika pa ga Cerkev ni razglasila zaradi njegovih državniških sposobnosti, ampak predvsem zaradi njegove osebne pobožnosti.

    Sporazumno s svojo ženo sv. Kunigundo, s katero je imel ljubeči zakon, vendar brez otrok, je cesar izročil svoje imetje Cerkvi in utrdil njeno strukturo. V času vladanja je v svojem cesarstvu imenoval 60 škofov, med njimi tudi svojega brata Bruna v Augsburgu. Na območju od severne Nemčije do južne Italije je ustanavljal škofije, samostane in cerkve. Po kronanju v Rimu je skupaj z ženo in s papežem Benediktom VIII. sklical sinodo v Rimu.

    Umrl je 13. julija 1024 blizu Göttingena. Njegove posmrtne ostanke so prepeljali v Bamberg, kjer za časa svojega življenja ustanovil škofijo.

    Kot svetnika so ga častili tudi v cerkvah na Slovenskem. Umetniki ga upodabljajo s cesarsko krono, žezlom, modelom cerkve in s svojo soprogo.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/kralj-sv-henrik-ii-sorodnik-sv-eme-krske/2023-07-13/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Henrik, prosi za nas!

    Odgovori
  8. Miro says:
    12. julija, 2023 at 8:07

    JEZUS POKLIČE APOSTOLE PO IMENU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 10,1-7)

    Tisti čas je Jezus poklical svojih dvanajst učencev ter jim dal oblast izganjati hude duhove in ozdravljati vsaktere bolezni in vsaktere slabosti.

    Imena dvanajsterih apostolov so pa ta: prvi Simon, ki se imenuje Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedejev sin, in njegov brat Janez; Filip in Bartolomej; Tomaž in cestninar Matej; Jakob, Alfejev sin, in Tadej; Simon Gorečnik in Juda Iškarijot, ki ga je tudi izdal.

    Teh dvanajst je Jezus poslal in jim naročil: »Na pot k nevernikom ne hodite in v samarijska mesta ne stopajte, marveč pojdite k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Grede oznanjajte: ›Približalo se je nebeško kraljestvo.‹«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Apostoli so poklicani po imenu. In tako je bilo tudi z nami pri krstu.

    Po krstu smo bili poklicani, da sprejmemo Jezusa kot pot, resnico in življenje. In po Svetem Duhu, ki smo ga prejeli pri krstu, imamo moč, da živimo to poslanstvo preprosto, a dejavno. Živa voda iz krstnega kamna ne sme mirovati. Krst je razvijajoča se stvarnost. Daje nam moč, da priznamo Jezusa v vsakdanjem svetu, zlasti tako, da vodimo ljudi k njemu.

    Morda se sprašujemo: »Kako lahko nekoga pripeljem k Bogu ali v Cerkev? In si nekdo lahko reče: Nisem strokovnjak za to! Ni treba, da smo strokovnjaki, samo Jezusovo ljubezen moramo izkusiti. Če je kdo zares izkusil odrešilno Božjo ljubezen, ne potrebuje veliko časa, da bi se odpravil oznanjat.

    Verjetno že zdaj dan za dnem pričujemo o veri s skrbjo za druge. Taki dogodki lahko postanejo odlična priložnost, da ljudem pomagamo na nov način spoznati Jezusa.

    Bog nam želi dati notranji ogenj in novo drznost za evangelizacijo, vendar izvirata le iz veselja ob srečanju z njim in občutenja veličastne ljubezni njegovega Duha. Papež Frančišek je zapisal: »Vsak kristjan je misijonar toliko, kolikor se je srečal z Božjo ljubeznijo v Jezusu Kristusu«. »Evangelij lahko oznanjamo le, če ‘smo’ z Jezusom in živimo z njim … in se ustrezno ‘čutimo’ primorane oznanjati in deliti to, kar je dobro, pozitivno in čudovito.«

    Tako kot je Jezus apostolom obljubil nove binkošti, nam obljublja novo izlitje Svetega Duha, ki je vir gorečnosti, sočutja in vseh darov, potrebnih, da lahko oznanjamo.

    Dar gorečnosti je le eden izmed številnih darov in karizem, ki vzniknejo v nas, ko se popolneje izročimo Svetemu Duhu in prosimo za milost misijonarskega poslanstva. Sveti Duh je glavni srednik evangelizacije, zato je naša naloga, da ga sprejmemo kot Božjo osebo, ki nas ljubi in želi biti naš učitelj.

    Zato prosimo Svetega Duha, naj nas napolni in nam da moč za Kristusovo poslanstvo. Dovolimo mu, da nam bo dal vse duhovne darove, ki jih potrebujemo, da bomo ljudem posredovali veselo novico. Vsak izmed nas mora, kakor je spodbujal sveti Janez Pavel II., »pustiti, da nas prevzame gorečnost apostolskega oznanjevanja po binkoštih. V sebi moramo oživiti razvneto čustvovanje apostola Pavla: ‘Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!’«

    Bog Oče je v moči Svetega Duha poslal Jezusa na svet. Janezov evangelij opisuje, da se je Jezus učlovečil in prebival med nami. Prišel je kot misijonar (kar v latinščini pomeni »nekdo, ki je poslan«). Preskočil je čas, prostor, jezike, starostne skupine in kulture, da bi nam razodel brezpogojno Božjo ljubezen. Iz njegovega poslanstva se je rodila Cerkev.

    In tako smo tudi mi kot učenci poslani, da opravljamo poslanstvo misijonarjev, ki zaradi evangelija zapustijo družino in potujejo po svetu. Čeprav gremo morda le skozi vhodna vrata, smo tedaj poslani v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/07/11/12-julij-jezus-poklice-apostole-po-imenu/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  10. Miro says:
    11. julija, 2023 at 16:08

    JEZUS NAM GOVORI: »JAZ SEM PRAVA VINSKA TRTA IN MOJ OČE JE VINOGRADNIK.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 15,1-8)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu, odstrani; in vsako, katera rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besed, ki sem vam jih govoril. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.

    Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če kdo ne ostane v meni, se vrže ven kakor mladika, in usahne; in jih poberejo, vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličanje mojega Očeta, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    JAZ SEM TRTA, VI MLADIKE

    Jezus se vedno znova vrača k »ostati v njem« in nam pravi: »Krščansko življenje je ostati v meni.« Ostati. In tukaj uporabi podobo o trti in o tem, kako mladike ostanejo na trti. Ta »ostati« ni pasiven »ostati«, ni »uspavati se v Gospodu«. Tukaj je ta »ostati« aktiven. Je prav tako vzajemen »ostati«. Zakaj? Ker on pravi: »Ostanite v meni in jaz v vas.« Tudi on ostaja v nas, ne samo mi v njem. Gre za vzajemno ostajanje. To vzajemno ostajanje je skrivnost – skrivnost življenja, je prelepa skrivnost.

    In to je krščansko življenje. Res je, krščansko življenje pomeni izpolnjevati zapovedi – to je treba početi. Krščansko življenje pomeni hoditi po poti blagoslovov, ki jih Jezus preda učencem v govoru na gori, tudi to je potrebno. Krščansko življenje pomeni opravljati dela usmiljenja, kakor nas Gospod uči v evangeliju – in to je treba početi. A tudi več – in to je »vzajemno ostajati«. Mi brez Jezusa ne moremo narediti ničesar, kakor ne mladike brez trte. In on – naj mi bo dovoljeno tako reči – »zdi se, da brez nas ne more narediti ničesar,« kajti sad daje mladika, ne steblo, ne trta. V tej skupnosti, v tej bližini »ostajanja« imamo rodovitnost.

    Kaj je tisto, kar steblo trte potrebuje od mladik? Da rodijo sadove. Kaj Jezus »potrebuje« od nas? Pričevanje. Pričevati o njegovem imenu, kajti vera, evangelij raste s pričevanjem. To je skrivnosten način. Jezus, povzdignjen v nebesih, potem ko je šel skozi trpljenje, potrebuje naše pričevanje, da bi Cerkev rasla. In to je vzajemna skrivnost tega »ostati«. On, Oče in Duh ostajajo v nas in mi ostajamo v Jezusu.

    Razmislimo o tem »ostati v Jezusu« in »Jezus ostaja v nas«. Ostati v Jezusu, da bi bili rodovitni. In on ostaja v nas, da bi nam dal moč, da rodimo sad, da bi nam dal moč pričevanja, s katerim raste Cerkev.

    Kakšen je odnos med Jezusom, ki ostaja v meni, in mano, ki ostajam v njem? Gre za odnos bližine. Gospod je navzoč, Gospod je navzoč v nas. Oče je navzoč v nas. Duh je navzoč v nas. Ostajajo v nas. A tudi jaz moram ostati v njih.

    Samo Jezus nam lahko pomaga razumeti, čutiti skrivnost tega »ostati«, pri čemer Jezus tako zelo vztraja. Ko govorimo o trti in mladikah, se velikokrat zaustavimo pri podobi, pri delu vinogradnika, Očeta, ki mladiko, katera obrodi sad, obreže, torej otrebi, katera ne obrodi sadu, pa jo odreže in odvrže. Gre za pomoč, ki se kaže v obliki preizkušenj, težav v življenju, ko uvidimo, da so potrebni popravki na naši poti, ki nam jih kaže naš Gospod. A ne ustavimo se samo pri tem. Med trto in mladikami obstaja ta intimen »ostati«. Mladike – mi – potrebujemo moč. In trta potrebuje sadove, pričevanje.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/07/10/11-julij-jaz-sem-trta-vi-mladike/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Benedikt, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      11. julija, 2023 at 19:45

      BOGU HVALA ZA ODREŠUJOČO BOŽJO BESEDO IN ZA ODLIČNO DUHOVNO RAZLAGO. BOŽJA BESEDA JE ŽIVA, USTVARJALNA, VSE POSVEČUJOČA … JE V SREDIŠČU VSAKEGA DNE, VSAKEGA TRENUTKA … PO NJEJ JE VSE NASTALO … ALI ZAJEMAMO PRI NJENEM IZVIRU? »ALI JE BOŽJA TOLAŽBA ZATE PREMAJHNA, MILA BESEDA NAMENJENA TEBI?« (Job 15,11)

      Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja