Članki za dušo

14.998 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   30. avgusta, 2023 at 11:55

   FARIZEJI, HINAVCI, KER STE PODOBNI POBELJENIM GROBOVOM

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 23,27-32)

   Tisti čas je Jezus govoril: »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se od zunaj kažejo čedni, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsake gnusobe; tako se tudi vi od zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in krivice.

   Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zidate grobnice prerokom in krasite spomenike pravičnim in govorite: ›Ko bi bili mi živeli v dneh naših očetov, bi se ne bili z njimi udeležili umora prerokov.‹ Tako si dajete sami spričevalo, da ste sinovi tistih, ki so morili preroke. Le dopolnite tudi vi mero svojih očetov.«

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   Za farizeje je bila pravičnost v tem, da so se navzven strogo držali določil, a v srcu so dejansko mislili drugače. Vendar Jezus noče takšne pravičnosti. Zanj so bili farizeji pobeljeni grobovi – na zunaj nedosegljivo čisti in popolni, v srcu pa polni hudobije. Jezus noče, da bi se mi njegovi učenci samo na zunaj držali zapovedi – ali zato, da nas ne bi ljudje obsojali ali pa iz strahu pred Božjo kaznijo. Samo tista pravičnost, ki izvira iz iskrenega srca, je zares nekaj vredna.

   Jezus želi, da bi zapovedi najprej v srcu vzeli za svoje. Greh so že preproste drže srca, kot so jeza, sovraštvo, nevoščljivost, ljubosumnost, poželenje, prirejanje resnice …

   Ne moreš se pred ljudmi razkazovati, da si veren in pobožen, v srcu pa bi Boga zaničeval. Ne moreš samo zaradi lepega vtisa paziti, da ne bi s preklinjanjem koga pohujšal. Ne moreš prihajati k maši in se držati nedeljskega počitka samo zato, da ne bi domačim dajal slabega zgleda. Ne moreš spoštovati staršev samo zato, da te ne bi ljudje opravljali. Ne moreš biti pošten samo zato, ker ne bi rad zapravil svojega ugleda ali ker se bojiš policije.

   Kdor bi hotel samo na zunaj veljati za pravičnega, ni nič boljši kot farizeji in ne bo prišel v nebeško kraljestvo. Poznavanju zapovedi dodajmo še poznavanje in spremljanje tega, kar nosimo v srcu, da bo naša pravičnost presegla farizejsko in bo bližje Božji pravičnosti, ki presoja namene srca.

   Še tako lepe besede pokvarjenega človeka niso lepe. Ljudje nismo sestavljeni iz dveh kosov. Kar je v srcu, je tudi na jeziku, pa če se še tako pretvarjamo. Jezus graja farizeje, ker govorijo eno, delajo drugo, skrbijo za lep videz in lep nauk, živijo pa za lastno korist. Jezus ve, da to vodi v obsodbo Resnice, vse do križanja! Le jasna beseda, ki izziva k streznitvi in odločitvi, lahko pomaga k spremembi.

   Vse na videz grobe Jezusove besede, ki jih je izrekel farizejem, imajo samo en razlog, in sicer da bi človeka dvignile in v njem utrdile odločitev za dobro.

   Ob vsem lahko rečemo, da Jezus pogled ves čas usmerja v notranjost. Nas same pa zanaša, da bi se sklicevali na zunanjost ali pa se za njo skrivali. Božje pa je tisto, kar je notranje, to je naše srce. Na to pa se Bog še posebej ozira. Še tako dobra zunanjost, ne more ozdraviti pokvarjenega srca.

   Če si zamislimo, da zunanjost prvo opazimo in se nam takoj utrne slika pred očmi, pa prevečkrat do notranjosti sploh ne pridemo, ker se z zunanjosti zadovoljimo. Notranjost je vedno bolj pomembna, kjer je izvor srce, ki nam daje življenje.

   Bodimo pazljivi pred togostjo. Bodimo pazljivi pred tistimi, ki se kažejo tako zelo popolni, togi. Bodimo pazljivi. Tam ni Božjega Duha. Manjka duh svobode. Bodimo pazljivi tudi pri sebi, kajti vse to nas mora voditi v razmislek o našem življenju. Ali gledam samo zunanjost? Moje srce pa se ne spremeni? Ali ne odprem svojega srca za molitev, za svobodo molitve, za svobodo miloščine, za svobodo del usmiljenja?

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2023/08/29/30-avgust-farizeji-hinavci-ker-ste-podobni-pobeljenim-grobovom/

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   29. avgusta, 2023 at 13:46

   NI TI DOVOLJENO

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 6,17-29)

   Tisti čas je dal Herod prijeti Janeza in ga v ječi vkleniti zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, s katero se je bil oženil. Janez je namreč govoril Herodu: »Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata.« Herodiada ga je sovražila in bi ga rada umorila, pa ga ni mogla. Kajti Herod se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je varoval; kadar koli ga je poslušal, je bil v veliki zadregi, poslušal ga je pa rad. Prišel pa je ugoden čas, ko je Herod za rojstni dan napravil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom; vstopila je hči same Herodiade in plesala ter se prikupila Herodu in gostom. Tedaj je kralj rekel deklici: »Prosi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« Celo prisegel ji je: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, do polovice svojega kraljestva.« Odšla je ven in rekla svoji materi: »Kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Glavo Janeza Krstnika.«

   In brž je pohitela pred kralja ter ga prosila: »Hočem, da mi takoj daš na krožniku glavo Janeza Krstnika.« Kralj se je zelo užalostil, toda zaradi prisege in zaradi gostov ji ni maral odreči; poslal je takoj krvníka in ukazal prinesti Janezovo glavo. Krvnik je šel, ga v ječi obglavil in njegovo glavo prinesel na krožniku ter dal deklici, deklica pa jo je dala materi. Ko so to zvedeli njegovi učenci, so prišli, vzeli truplo in ga položili v grob.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   Janez Krstnik je začel pridigati okoli leta 27 ali 28 po Kristusu. Ljudi je vabil, da »pripravijo pot za sprejem Gospoda in zravnajo ukrivljene steze svojega življenja.«

   Toda ni se omejil le na pridiganje o pokori in spreobrnjenju. Jezusa je prepoznal kot »Božje Jagnje« in bil je tako globoko ponižen, da je v njem pokazal pravega Božjega odposlanca. Sam pa se je umaknil ob stran. Nazadnje je s krvjo izpričal svojo zvestobo Božjim zapovedim in tako dopolnil svoje poslanstvo. Sveti Beda, menih iz 9. stoletja je dejal, da je Janez Krstnik dal svoje življenje za Jezusa Kristusa. Od njega so zahtevali, da zataji resnico. In ker tega ni storil, je umrl zanj, ki je Resnica.

   Lahko se vprašamo, od kod je izviralo to življenje, tako močna, poštena in dosledna notranjost; moč, ki se je zoperstavila mogočnikom; osebnost, ki se je v polnosti predala, da bi pripravila pot Gospodu. Vse to je izviralo preprosto iz odnosa z Bogom.

   Rdeča nit celotnega bivanja Janeza Krstnika je bila molitev. Janez Krstnik je Božji dar, za katerega sta dolgo molila njegova starša Elizabeta in Zaharija; je velik dar, ki ga s človeškega vidika ne bi bilo mogoče pričakovati, toda Bogu ni nič nemogoče.

   Mučeništvo Janeza Krstnika pa tudi nas, kristjane današnjega časa, spominja, da se pri ljubezni do Kristusa, njegove besede in resnice, ni mogoče zatekati h kompromisom. Resnica je resnica in kompromisov pri tem ni.

   Krščansko življenje tako rekoč zahteva mučeništvo. In sicer mučeništvo vsakodnevne zvestobe evangeliju, pogum za dopuščanje, da Kristus v nas raste in da on usmerja naše misli in delovanje. Toda to se v našem življenju lahko zgodi le, če je odnos z Bogom trden. Le če smo zmožni živeti zvesto, redno in zaupanja polno molitev, nam bo Bog sam dal zmožnost in moč, da živimo srečno in vedro, da premagujemo težave in da pogumno pričujemo zanj.

   Janez Krstnik je moral za svoje pogumno dejanje prepovedi poroke med krvnimi sorodniki plačati z odsekano glavo. Tudi mnogi ostali mučenci so velikokrat pričali za moralno dobro in so bili potem, ker so nasprotovali oblastnikom, ubiti.

   Tudi danes se marsikdaj srečamo s primeri, ko vemo, da drugi ne delajo prav, pa si ne upamo ničesar reči. Ali si ne bi vzeli za zgled Janeza Krstnika, ki si upa povedati resnico? Dostikrat nam je molčanje lažja rešitev, kajne?

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2023/08/28/29-avgust-ni-ti-dovoljeno/

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Sv. Janez Krstnik, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     29. avgusta, 2023 at 13:47

     NA PRAZNIK MUČENIŠTVA JANEZA KRSTNIKA SE SPOMINJAMO SMRTI OZIROMA OBGLAVLJENJA JANEZA KRSTNIKA

     IZ ŽIVLJENJA …

     Evangelisti poročajo, da je dal Herod Janeza Krstnika vreči v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata, s katero se je poročil. Janez je namreč Heroda javno ostro grajal zaradi te afere. Na praznovanju Herodovega rojstnega dne je pred gosti plesala Saloma, Herodiadina hči, ki je bila Herodu zelo všeč, tako da ji obljubil, da ji da, karkoli ga bo prosila. Ta je po nasvetu svoje matere prosila, naj ji na pladnju prinesejo glavo Janeza Krstnika. Kralju želja ni bil pogodu, a obljube ni hotel prelomiti, zato je Janeza dal obglaviti v trdnjavi Maheront. Ko so ji prinesli njegovo glavo, jo je izročila materi. Janezovo truplo pa so pokopali Jezusovi učenci.

     Janezu Krstniku je bil letos sicer že posvečen en praznik, in sicer Rojstvo Janeza Krstnika (24. junija). Rodil se je šest mesecev pred Jezusom, katerega rojstni dan praznujemo na božič (25. decembra). Poleg Jezusa in Marije je namreč edini v koledarju svetnikov, katerega rojstni dan praznujemo. Običajno se pri svetnikih spominjamo dneva smrti kot »rojstnega dneva za nebesa«.

     Za Jezusa med rojenimi od žena ni večjega od Janeza Krsnika; prerok je bil glasnik, ki mu je pripravil pot. Živel je v puščavi. Ljudi je klical k spreobrnjenju, krščeval v Jordanu v odpuščanje grehov in oznanjal Mesija, Jezusa Kristusa. Krstil je tudi Jezusa, ki ga je prepoznal kot Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta.

     Sv. Janez Krstnik je zavetnik krojačev, tesarjev, arhitektov, zidarjev, kmetov, glasbenikov, plesalcev, pevcev, vinske trte, domačih živali, abstinentov …; je priprošnjik karmeličanov, maltežanov, proti glavobolu, strahu, toči, otroškim boleznim …

     Umetniki ga najpogosteje prikazujejo v obleki iz kož, pogosto sta ob njem jagnje in napis »Ecce Agnus Dei – Glejte, Božje Jagnje«; upodabljajo tudi, kako krščuje Jezusa ali pa je njegovo obglavljeno glavo na pladnju.

     Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-mucenistvo-janeza-krstnika-obglavljenje-z-glavo-na-pladnju/2023-08-29/

     Sv. Janez Krstnik, prosi za nas!

     Odgovori
3. Miro says:

   28. avgusta, 2023 at 15:57

   ŽIVIMO V ČASU, KO SO NAŠA PRIČAKOVANJA O TRAJNEM MIRU V NAŠI DOMOVINI IN NA SVETU SPET POSTAVLJENA NA PREIZKUŠNJO – JEZUS: »VAŠE SRCE NAJ SE NE VZNEMIRJA IN NE PLAŠI«

   … Očitno je, da ni vsak mir enako trden. Jezus pravi, da obstaja posvetni mir – »kakor ga daje svet« – in obstaja njegov mir, ki ga svet ne more dati. »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.« (Jn 14, 27). To je mir, ki ga daje vera vanj in zaupanje v njegovo Previdnost. Ta lahko vzdrži tudi v viharnih trenutkih. In v takih živimo tudi danes. Živimo v času, ko so naša pričakovanja o trajnem miru v naši domovini in na svetu spet postavljena na preizkušnjo. Razrašča se vsakovrstno nasilje in krivičnost, to pa so smrtni sovražniki miru, sprave in sloge. A tudi za ta naš čas veljajo Jezusove besede: »Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.«

   Misel iz pridige nadškofa Antona Stresa pri sveti maši na Kureščku ob romanju za mir in spravo (27. avgust 2023)

   Celotna pridiga na: https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-antona-stresa-pri-sveti-masi-na-kurescku2023

   Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

   Odgovori
4. Miro says:

   28. avgusta, 2023 at 15:43

   PAPEŽ POZVAL K MOLITVI ZA MIR: NE POZABIMO NA UKRAJINO!

   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-08/papez-pozval-k-molitvi-za-mir-ne-pozabimo-na-ukrajino.html

   Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

   Odgovori
5. Miro says:

   28. avgusta, 2023 at 13:00

   SO OSTARELI IN BOLNI RES ODVEČ?

   OSTARELI, BOLNIKI IN INVALIDI MARIBORSKE NADŠKOFIJE SO SE DOPOLDNE ZBRALI PRI SVETI MAŠI V PUŠČAVI NA POHORJU, KJER JE SVETO MAŠO S PODELITVIJO BOLNIŠKEGA MAZILJENJA ZANJE DAROVAL NADŠKOF ALOJZIJ CVIKL. POUDARIL, DA BOLEZEN POKAŽE NAŠ PRAVI OBRAZ, RAZKRIJE, KDO SMO. ZATO PA JE Z NAŠI STRANI POTREBNE VELIKO BLIŽINE IN SOČUTJA.

   ROMANJE OSTARELIH IN BOLNIH NOVOMEŠKE ŠKOFIJE PA JE DOPOLDNE POTEKALO NA ZAPLAZU, KJER JE SVETO MAŠO DAROVAL GENERALNI VIKAR PETER KOKOTEC.

   Generalni tajnik škofijske Karitas Novo mesto Simon Dvornik je za naš radio povedal, da se je pri Mariji na Zaplazu zbralo več kot 200 bolnikov in ostarelih, ki so napolnili romarsko cerkev. Somaševanje je vodil generalni vikar novomeške škofije Peter Kokotec, ki je izpostavil pomen in vrednost starejših, bolnih in invalidnih oseb za družbo.

   Spomnil je, da ni res, da so starejši »nič vredni«, kakor se sicer zaradi odnosa družbe in javnega mnenja do njih lahko večkrat počutijo, temveč, da so prav oni bogastvo Cerkve, saj nam prinašajo in prenašajo dragoceno izkušnjo življenja ter nas spominjajo, da je trpljenje del življenja. Dvornik pa je za naš radio pojasnil, da je prav to izziv današnje družbe.

   Med sveto mašo so duhovniki mnogim navzočim podelili zakrament sv. bolniškega maziljenja.

   Povzeto po: https://radio.ognjisce.si//sl/265/novice/36920/so-ostareli-in-bolni-res-odvec.htm

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   28. avgusta, 2023 at 10:06

   GORJE VAM, PISMOUKI IN FARIZEJI, HINAVCI, KER ZAPIRATE NEBEŠKO KRALJESTVO PRED LJUDMI

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 23,13.15-22)

   Tisti čas je Jezus govoril: »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; vi namreč ne greste noter, pa tudi tistim, ki bi šli, ne pustite, da bi vstopili. Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in celino, da koga spreobrnete k svoji veri; in ko se to zgodi, ga napravite, da je sin pekla, dvakrat bolj ko vi.

   Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: ›Če kdo priseže pri templju, ni nič; če pa kdo priseže pri tempeljskem zlatu, je dolžan.‹ Neumneži in slepci! Kaj je vendar več, zlato ali tempelj, ki zlato posvečuje? In pravite: ›Če kdo priseže pri oltarju, ni nič; če pa kdo priseže pri daru, ki je na njem, je dolžan.‹ Slepci! Kaj je vendar več, dar ali oltar, ki dar posvečuje?

   Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem; in kdor priseže pri templju, priseže pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem; in kdor priseže pri nebu, priseže pri Božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem.«

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   GORJE VAM PISMOUKI IN FARIZEJI

   Jezus izreka najhujše gorje tistim, ki so poučeni o Bogu, a živijo in učijo tako, da so vsem v pohujšanje in pogubo.

   Več ko veš, večja je tudi skušnjava, da bi druge imel za nevedne, naivne in zablodele. Njihove izjave in dejanja se ti zdijo smešna in zapravljanje časa. Tebi pa je jasno – in s pogumno urnostjo se vzpenjaš proti nebesom.

   Oh, kako sladka skušnjava! Še samemu Bogu bi najraje svetoval, kako naj bo bolj učinkovit in prodoren.

   V podjetju se je skoraj bolje zameriti direktorju kot pa vratarju. Pa čeprav vratar v bistvu ni nič, ne po sposobnostih ne po pomenu za uspešnost podjetja. Osornega in nesposobnega vratarja šef po hitrem postopku zamenja.

   Ne bodimo v veri osorni “vratarji”, naša vera naj ne bo hladna ustanova nekega birokratskega okenca – naj bo topel dom, kjer so vsi dobrodošli in postreženi. Ker je tak naš Bog!

   Jezus je hodil po vaseh, zbiral okrog sebe ljudi in posebno pozornost nameni najbolj revnim, zapostavljenim, grešnim, bolnim itd. Kaj hoče doseči s tem? Pravzaprav Jezus s tem, ko zbira okrog sebe grešne in zavržene, ne govori, da so ti sami po sebi boljši, ampak da so prav tako njegovi otroci. Mogoče kristjani pogosto razumemo evangelij narobe in potem brezglavo strežemo revežem, ali pa se s tem sploh ne ukvarjamo in to Jezusovo, čeprav temeljno držo, preskočimo in rečemo, da je odnos do ubogih le ena od drž, češ da je mnogo pomembnejših. A v zvestobi evangeliju ne moremo mimo tega, da je Jezusova prva naloga zbrati okrog sebe uboge in izgubljene božje otroke. To pa govori o preseganju vprašanja: Kdo je največji. Kakor se Bog Oče nikomur ne odpove, nikogar ne zavrže, tako ne sme nihče od nas nikogar zavreči. Bistvo Jezusovega pristopa je sprejeti, ne pa zapirati, kar so delali farizeji in pismouki!

   Biti deležen božjega kraljestva pomeni, posnemati Jezusa v tem, kako sprejema zapostavljene, s tem sprejeti božjo logiko, logiko nebeškega Očeta, ki vsakega sprejme kot svojega otroka. Največji bo torej tisti, ki bo kakor skrben oče, pozoren do vsakega, da bi se ne izgubil iz družine, da bi ne zapravil življenja zunaj domačega doma.

   Kdo bo torej največji? Ne kdor bo grešen, kdor bo reven, razcapan in bolan, prav tako ne, kdor bo farizejsko popoln, ampak tisti, ki bo skrbel za svoje bližnje tako, kakor skrben oče, oz. ki bo v bližnjem videl svojega brata, svojo sestro in zanju poskrbel. Odrešenje je pravzaprav obnovitev zavesti, da smo vsi otroci istega očeta, da je Bog naš ljubeči Oče, med seboj pa smo bratje in sestre. To ni le pobožna misel, ampak zaveza za vernika, da v bližnjem vedno in povsod vidi brata ali sestro.

   Kdo je zato deležen največ kritike: farizeji in pismouki, ki so se imeli za boljše in so s tem odrivali slabše od sebe proč in jim niso pustili vstopiti v božje kraljestvo, v božjo ljubezen.

   Jezus ne poveličuje ne revščine, ne grešnosti, ampak poudarja, da smo vsi otroci istega nebeškega Očeta. Največ, kar lahko torej naredimo je, da sprejemamo v ljubezni. V tej luči je mogoče lažje razumeti, zakaj naj bi služili in ne gospodovali.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2023/08/27/28-avgust-gorje-vam-pismouki-in-farizeji/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     28. avgusta, 2023 at 10:12

     SVETI AVGUŠTIN: CERKVENI OČE, »UČITELJ MILOSTI«

     SV. AVGUŠTIN JE EDEN IZMED NAJVEČJIH PRIDIGARJEV IN CERKVENIH PISATELJEV VSEH ČASOV TER NEIZPROSEN BOREC PROTI KRIVOVERSTVOM. NAPISAL JE 113 KNJIG IN 218 PISEM.

     KER JE S SVOJIM DELOVANJEM ODLOČILNO VPLIVAL NA VES ZAHOD, VELJA ZA ENEGA IZMED ŠTIRIH VELIKIH ZAHODNIH CERKVENIH OČETOV – POLEG SV. AMBROŽA MILANSKEGA, SV. HIERONIMA IN SV. PAPEŽA GREGORJA VELIKEGA.

     IZ ŽIVLJENJA …

     Sv. Avguštin se je rodil leta 354 v severni Afriki v kraju Tagaste, v današnji Alžiriji. Oče je bil pogan, mati Monika pa kristjanka. Imel je še brata in sestro. Bil je zelo nadarjen. Oče je umrl, ko mu je bilo sedemnajst let. V mladosti se je oddaljil od vere in prave poti. Vdajal se je pijančevanju in zabavam, življenju na koruzi in maniheizmu.

     Njegova mati je dolga leta molila zanj v trdni veri, da bo uslišana. In bila je! Po njenem prigovarjanju in molitvi ter po pridigah škofa sv. Ambroža Milanskega se je sv. Avguštin pri dvaintridesetih letih spreobrnil in dal krstiti.

     Sv. Avguštin je v Izpovedih zapisal: »Pozno sem te vzljubil, Lepota, večno davna, večno nova, pozno sem te vzljubil! In glej, bil si v meni, in jaz sem bil zunaj, in tam sem te iskal, nelep sem se gnal za lepimi stvarmi, ki si jih ti ustvaril. Z menoj si bil, jaz ne s teboj. Daleč od tebe so me držale stvari, ki sploh ne bi bivale, ko ne bi v tebi bivale. Vabil si in klical – in prebil si mojo gluhoto. Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto. Sladko si mi vzdehtel in vsrkal sem tvoj vonj – po tebi koprnim. Okusil sem te – in sem te lačen in žejen. Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru.«

     Po krstu se je odpravil v Afriko, a med potjo je umrla mati. V rojstnem mestu Tagaste je s prijatelji zaživel samostansko življenju, za katerega je pozneje napisal prvo samostansko pravilo zahodne cerkve. Pozneje je postal duhovnik in celo škof v severnoafriškem mestu Hiponu. Umrl je 28. avgusta 430, ko so mesto oblegali Vandali.

     MOLITEV SV. AVGUŠTINA

     Velik si, Gospod, in hvale vreden.
     Velika je Tvoja moč in Tvoji modrosti ni mere.
     In Tebe hoče hvaliti človek, ki je drobec Tvojega stvarstva,
     človek, ki nosi s seboj svojo umrljivost,
     ki nosi pričevanje svojega greha in
     pričevanje, da se ti, Bog, prevzetnim ustavljaš.
     In vendar – Tebe hvaliti hoče človek, ki je le drobec Tvojega stvarstva.
     Ti nas spodbujaš, da nam je radost Tebe hvaliti,
     zakaj k sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce,
     dokler ne počije v Tebi. Amen.

     Umetniki sv. Avguština najpogosteje upodabljajo kot škofa ali učenjaka z ognjenim ali prebodenim srcem, s križem ali knjigo.

     Sv. Avguštin je zavetnik teologov, tiskarjev in pivovarjev; priporočajo se mu za dober vid.

     Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-avgustin-ucitelj-milosti/2023-08-28/

     Sv. Avguštin, prosi za nas!

     Odgovori
7. Miro says:

   27. avgusta, 2023 at 14:49

   PAPEŽ FRANČIŠEK: KRISTUS NI SPOMIN PRETEKLOSTI, AMPAK BOG SEDANJOSTI

   DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! DANES V EVANGELIJU (PRIM. MT 16,13-20) JEZUS POSTAVI UČENCEM DOBRO VPRAŠANJE: ”KAJ PRAVIJO LJUDJE, KDO JE SIN ČLOVEKOV?” (V. 13).« S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO ANGEL GOSPODOV Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA NA DANAŠNJO 21. NEDELJO MED LETOM. (p. Ivan Herceg DJ – Vatikan)

   To je vprašanje, ki si ga lahko zastavimo tudi mi: Kaj pravijo ljudje o Jezusu? Na splošno lepe stvari. Številni ga imajo za velikega učitelja, kot dobro, pravično, dosledno in pogumno osebo. Toda, to zadostuje, kdo je, še zlasti to zadostuje Jezusu? Zdi se, da ne. Če bi bil samo osebnost preteklosti, kot so bili za ljudi liki omenjeni v evangeliju, Janez Krstnik, Mojzes, Elija in veliki preroki, bi bil samo lep spomin na čas, ki je minil. S tem pa Jezus ni zadovoljen. Zato je Gospod učencem takoj postavil odločilno vprašanje: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« (v. 15). Kdo sem sedaj za vas? Jezus noče biti protagonist zgodovine, ampak protagonist tvojega danes, mojega danes. Ne oddaljeni prerok, Jezus hoče biti Bog blizu!

   Kristus, bratje in sestre, ni spomin preteklosti, ampak Bog sedanjosti. Če bi bil samo zgodovinska osebnost, bi ga bilo danes nemogoče posnemati. Znašli bi se pred velikim jarkom časa in še zlasti pred njegovim zgledom, ki je kot izredno visoka in nedosegljiva gora, na katero se hočemo povzpeti, a nimamo ne sposobnosti niti potrebnih sredstev. Jezus pa je nasprotno živ. Zapomnimo si to: Jezus je živ, živi v Cerkvi, živi v svetu. Jezus nas spremlja. Jezus nam je ob strani. Ponuja nam svojo Besedo in svojo milost, ki nas razsvetljujeta in krepita na naši poti. On kot izkušen in moder vodnik je vesel, da nas spremlja po najtežjih poteh in med neprehodnimi vzponi.

   Dragi bratje in sestre, na poti življenja nismo sami, saj je Kristus z nami ter nam pomaga hoditi, kakor je to storil s Petrom in drugimi učenci. Ravno Peter v današnjem evangeliju razume in s milostjo prepozna Jezusa kot »Kristusa, Sina živega Boga« (v. 16). Ti si Kristus, Sin živega Boga, pravi Peter. Ni osebnost preteklosti, ampak Kristus, Mesija, ki ga pričakujejo v sedanjosti, ni umrli junak, ampak Sin živega Boga, ki je postal človek in prišel z nami deliti veselje in napore naše poti. Ne obupajmo torej, če se zdi vrh krščanskega življenja previsok in je pot preveč strma. Glejmo Jezusa, ki hodi ob nas, ki sprejema našo krhkost in deli z nami naša prizadevanja in polaga na naša slabotna ramena svojo krepko in nežno roko. Z Njim ob sebi ponudimo tudi mi roko drug drugemu in obnovimo zaupanje Jezusu, saj to, kar se nam samim zdi nemogoče, z Jezusom se gre lahko naprej.

   Danes nam bo dobro delo postaviti si odločilno vprašanje, ki prihaja iz Njegovih ust: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« (prim. v. 15). Ti, ti, Jezus pravi: »Ti, kaj praviš, kdo sem jaz?« Prisluhnimo Jezusovemu glasu, ki nas to sprašuje. Rečeno drugače: kdo je zame Jezus? Velika osebnost, na katero se sklicujem, nedosegljiv vzor? Ali pa je Božji Sin, ki hodi ob meni, ki me lahko popelje na vrh svetosti, tja, kamor sam ne uspem priti? Jezus je res živ v mojem življenju. Vprašam se: Jezus živi z menoj, je moj Gospod? Se mu izročam v trenutkih težav? Gojim njegovo navzočnost z Besedo in zakramenti? Se mu skupaj s svojimi brati in sestrami v skupnosti pustim voditi?

   Marija, Mati poti, naj nam pomaga začutiti svojega Sina živega in navzočega ob nas.

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-08/papez-francisek-kristus-ni-spomin-preteklosti-ampak-bog-sedanj.html

   Odgovori
8. Miro says:

   27. avgusta, 2023 at 12:21

   BOŽJA BESEDA NAM VEDNO GOVORI “TUKAJ IN ZDAJ”.

   BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

   BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO,
   ZAUPAMO VATE!

   Odgovori
   • Miro says:

     27. avgusta, 2023 at 12:39

     Vsak dan se zahvaljujmo za živo BOŽJO BESEDO. Iz čiste ljubezni se podarja vsakemu človeku za
     njegovo odrešenje in večno življenje v Bogu. Človekovi svobodni volji pa je prepuščeno, za kaj se bo
     v življenju odločil.

     »NEBO IN ZEMLJO KLIČEM DANES ZA PRIČO PROTI VAM: PREDLOŽIL SEM TI ŽIVLJENJE
     IN SMRT, BLAGOSLOV IN PREKLETSTVO. IZBERI TOREJ ŽIVLJENJE, DA BOŠ ŽIVEL TI IN TVOJ
     ZAROD …« (5 Mojzes 30,19)

     Slava tebi, Jezus, ti si živa Beseda!

     Odgovori
9. Miro says:

   27. avgusta, 2023 at 9:32

   »KAJ PRAVIJO LJUDJE, KDO JE SIN ČLOVEKOV?«

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 16,13-20)

   Ko je tisti čas Jezus prišel v pokrajino Cezarêje Filípove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremíja ali eden izmed prerokov.« Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Simon Peter je odgovóril; rekel mu je: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Jaz pa ti povem: Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Tedaj je učencem naróčil, naj nikomur ne povedo, da je on Kristus.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   Petrov odgovor je izredno globok in nedvomno preseneča. Videti človeka in spoznati, da je to božji sin, res ni v človekovi moči. Jezus pravi, da je to mogoče reči le z Očetovo pomočjo. Teža tega Petrovega spoznanja se kaže tudi v Jezusovem odgovoru. Na to spoznanje namreč Jezus veže Petrovo nadaljnje življenje: Jaz pa ti povem, ti si Peter, skala in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev. Torej Petrovo spoznanje ni bilo prazna izjava ali globokoumna ideja. Spoznanje je bilo temelj njegovega novega življenja, njegovega odnosa do Boga, sveta in ljudi. To spoznanje, to srečanje z živim Bogom ga je zaznamovalo, spremenilo mu je življenje.

   Čeprav je Petrova izjava zanj in za njegov čas izrednega pomena, se zdi, da danes na nas nima pravega vpliva. Pravzaprav za kristjana ne predstavlja več nekaj izrednega, ampak rutino. Večina kristjanov še vedno, upam, nima težav s priznavanjem, da je Jezus božji sin. A to vprašanje danes ni ključno in ne spreminja življenja. V tem vidim težavo. Ko nas Jezus sprašuje: Kaj pa vi pravite, kdo sem, je očitno premalo reči s Petrom: Ti si sin živega Boga! Peter je namreč v svojem času razumel, da bo ‘novi vladar’ ustvaril nov red. Ko ga najde, mu bo sledil vse življenje. Izjava, ti si božji sin, pomeni, ti si tisti, ki ga čakamo. Ker si odgovor na vse naše hrepenenje, gremo za teboj.

   Naš čas pa ne živi v pričakovanju nekoga, ki bi mu zaupali svoje življenje. Mogoče iščemo odgovore, kako si zagotoviti boljši standard, kako ohraniti zdravje, kako se znebiti kakega kilograma ali odvisnosti od ene ali druge stvari. Kljub temu je Jezusovo vprašanje Petru namenjeno tudi nam: Kaj pa vi pravite kdo sem? Kako pomemben je On v naših iskanjih odgovorov na različna življenjska vprašanja. Zdi se, da Kristus ne igra pomembne vloge v življenju kristjana. Največkrat za vestnega kristjana odgovor Ti si Kristus pomeni samo: Ker si Bog, hodim v Cerkev, potrudim se za zakramente in nekaj molitve in mogoče za nekoliko bolj pošteno življenje. To je to! Pa je to res pravi odgovor na Kristusovo vprašanje?

   Odgovor, ki bi nas lahko spremenil je: Gospod, ti si naš učitelj, ti si naš zdravnik, ti si naš rešitelj.

   Verujem, da ima edino Kristus v vseh pogledih utemeljene odgovore na življenje, svet, odnose in smrt. Iskanje raznih alternativ in metod, poceni pristopov brez preverjanja z Njim, je prazno.

   Verujem, da je Kristus naš zdravnik. Jezus nas osvobaja strahov in nam daje pameten okvir našega zdravja in naše bolezni. Zaupanje je pol zdravja, sprejeti nemoč telesa, je druge pol, potem ostaja še sprejemanja staranja in smrti. Brez Gospoda, našega zdravnika, smo tu bosi.

   Verujem, da je Gospod edini pravi rešitelj naših odvisnosti. Vsa mogoča osvobajanja z nekimi transcendentalnimi meditacijami, vajami in rekreacijami so prazna, če ni Kristusa, ki stopi v naše življenje. Naše osvobajanje se začenja, če začutimo njegovo ljubezen.

   Želim si, da bi bili kristjani bolj odločni v iskanju odgovora na vprašanje, kdo je za nas Kristus. Če se naš odgovor ne prepozna v odnosih in življenju, je prazen. Naj se prepozna! Naj stopi v naš vsakdanji svet, tudi svet potrošništva, kot učitelj, zdravnik in rešitelj.

   Ko Jezus obljubi moč Petru govori tudi o vratih- peklenskih vratih. Mar ni nekoliko čudna besedna zveza: vrata podzemlja ne bodo premagala Cerkve. Saj se vrata nikoli ne bojujejo. Z vrati tudi ne napadamo. Lahko v jezi loputamo z njimi, ampak napasti in osvojiti drugega z vrati, pa naj bodo takšna ali drugačna, vendarle ne moremo. Kaj hoče povedati Jezus Petru, ko govori o vratih podzemlja? Vrata so bila včasih simbol moči. Mestna vrata so bila mogočna, težka, okovana, trdno zapahnjena. Po mogočnosti vrat se je pravzaprav lahko cenilo mesto, njegovo bogastvo in njegova moč. Torej Jezus Petra hrabri, naj se ne plaši mogočnega videza podzemlja in njegove moči. Njegova moč, ki se kaže v mogočnosti njegovih vrat, ne bo nikoli premagala Cerkve.

   Kaj pa se danes skriva za našimi vrati? Nikoli človek še ni imel toliko ključev in vrat, kot jih ima danes. Komaj še poznamo vsa gesla, da bi odprli vsa vrata naših takšnih in drugačnih računov, takega ali drugačnega premoženja. Je za množico skrivnih gesel in skrbno zaprtih vrat mogoče najti Odrešenika? Ali se ne zapiramo vse bolj za zidove lastne moči in z vsemi mogočimi zavarovalnicami varujemo svojo nemoč? Mar ne bi bilo bolje pogledati v svet Marijine lepote, ki ne potrebuje tisoč in ene zaščite. Ker ji je Bog vse, ker je Bog njena moč, nihče ne more premagati nje same. Ona odseva Božjo veličino, ker se popolnoma zaupa njemu. Tudi Marijin čas je poznal mogočna in na svoj način utrjena vrata, ona pa je izbrala Njega, ob katerem je bila vedno varna. Sledimo ji, stopimo skozi nebeška vrata, v svet Marijine lepote in lepote njenega Sina.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2023/08/26/27-avgust-21-nedelja-med-letom/

   Slava tebi, Jezus, ti si naš Učitelj, naš Zdravnik, naš Rešitelj!

   Odgovori
   • Miro says:

     27. avgusta, 2023 at 9:35

     SVETA MONIKA: MATI SVETEGA AVGUŠTINA

     SV. MONIKA JE MATI ENEGA NAJVEČJIH SVETNIKOV IN TEOLOGOV V CERKVENI ZGODOVINI, SV. AVGUŠTINA. TA JI JE POSTAVIL NESMRTEN SPOMENIK V SVOJIH »IZPOVEDIH«, KJER OMENJA TUDI NJENO ŽIVLJENJE.

     IZ ŽIVLJENJA …

     Sv. Monika se je rodila leta 332 v severni Afriki v kraju Tagaste v današnji Alžiriji v krščanski družini. Mlada se je poročila s poganom Patricijem, možem dobrega srca, a nagle jeze, s katerim je imela tri otroke. Sv. Monika je lahko le s svojo modrostjo ohranjala družino v harmoniji. Za svoje domače je veliko molila, še zlasti, da bi postali kristjani.

     Na njeno spodbudo se je najprej, malo pred smrtjo, krstil njen mož, nato pa še vsi trije otroci. Ko je ostala vdova, se je osredotočala predvsem na svojega nadarjenega najstarejšega sina Avguština. Sledila mu je najprej v Rim, nato v Milano. V solzah ga je prosila, naj se spreobrne in da krstiti. On pa se je vdajal pijančevanju in zabavam, življenju na koruzi in maniheizmu. Dolga leta je molila zanj v trdni veri, da bo uslišana. In bila je! Pri dvaintridesetih letih je Avguštin doživel močan Božji dotik, se poglobil v Božjo besedo in se dal krstiti. Krstil ga je škof sv. Ambrož Milanski. Pri krstu je bila navzoča tudi sv. Monika, ki je umrla takoj po vračanju domov.

     Sv. Avguštin pa je postal duhovnik, škof in eden največjih cerkvenih učiteljev, in goduje le en dan za svojo mamo, to je 28. avgusta.
     Sv. Monika je zavetnica in vzor krščanskih žena in mater, priprošnjica za vzgojo »težavnih« otrok, ker je na svoji lastni koži občutila, kaj pomenijo težave pri vzgoji.

     MOLIMO

     Sveta Monika,
     s svojo priprošnjo nam pomagaj ljubiti tudi tiste družinske člane,
     s katerimi se ne razumemo in ne delimo podobnih prepričanj.
     Amen.

     Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-monika-mati-sv-avgustina-veliko-prejokala-in-premolila/2023-08-27/

     Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
     Sv. Monika, prosi za nas!

     Odgovori
10. Miro says:

    26. avgusta, 2023 at 15:32

    SLEPI IN SLABOVIDNI DANES POD MARIJINIM PLAŠČEM NA RAKOVNIKU

    V ZAHVALO ZA VSE PREJETE MILOSTI TER ZA DRAGOCENE PRIJATELJE, SPREMLJEVALCE IN DOBROTNIKE, SO SE SLEPI IN SLABOVIDNI ZBRALI NA SVOJEM LETNEM ROMANJU V SVETIŠČU MARIJE POMOČNICE NA RAKOVNIKU V LJUBLJANI.

    Sveto mašo je na romanju slepih in slabovidnih daroval novomeški škof Andrej Saje, ki je po besedah Albine Krek poudaril, da je sveta maša največja zahvala, kjer nas Jezus pričakuje.

    »Potem nam je povedal nekaj primerov iz Svetega pisma, kako je Jezus sprejemal invalidne, bolne izčrpane; s kakšnim sočutjem je pristopal do njih, kako jim je vrača dostojanstvo. In kako so ti ljudje res čutili, da jih ima Jezus rad. To srečanje z Jezusom nam omogoča, da potem tudi mi postajamo priče.«

    Po maši so udeleženci zahvalnega romanja spoznavali Božjega služabnika Andreja Majcna. Albino Krek je nagovorilo, kako je Majcen ob prihodu v misijone na Kitajsko, ko še ni znal govoriti njihovega jezika, mlade takole nagovoril.

    »Na vse štiri strani je rekel: ‘Jaz vas imam rad! Imam vas rad!’. Ta stvar je mene tako nagovorila. In kako se je on znal zahvaljevati za vsako malenkost.«

    Slepi in slabovidno so romanje sklenili s skupnim kosilom in hvaležnostjo za vse, ki jih spremljajo na njihovi poti.

    Povzeto po: https://radio.ognjisce.si/sl/265/novice/36913/slepi-in-slabovidni-danes-pod-marijinim-plascem-na-rakovniku.htm

    Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:

      27. avgusta, 2023 at 15:09

      ŠKOF SAJE PRI MAŠI ZA SLEPE IN SLABOVIDNE SPREGOVORIL O KULTURAH SREČANJA IN IZKLJUČEVANJA (26.8.2023)

      https://katoliska-cerkev.si/skof-saje-pri-masi-za-slepe-in-slabovidne-spregovoril-o-kulturi-srecanja-in-kulturi-izkljucevanja

      Odgovori