Članki za dušo

14.996 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   9. septembra, 2023 at 8:47

   POVEZANI V VERIGI MOLITVE ZA NOVE DUHOVNE POKLICE

   V KATOLIŠKI CERKVI BO DANES POTEKAL TRADICIONALNI MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE. LETOS SO TA DAN NASLOVILI Z GESLOM »POKLICANI, DA BI ŽIVELI«.

   Posebej želimo ta dan prositi za nove duhovne poklice, za svetost poklicanih, za vse tiste, ki v vseh šestih škofijah škofiji opravljajo katehetsko službo, in za družine, v katerih rastejo in zorijo duhovni poklici.

   V Katoliški cerkvi v Sloveniji smo sicer teden molitve za duhovne poklice obhajali od 23. do 30. aprila. Tako kot ta teden tudi današnji dan mineva v geslu: »Poklicani, da bi živeli!«

   Več o tem na: https://radio.ognjisce.si/sl/266/novice/36987/povezani-v-verigi-molitve-za-nove-duhovne-poklice.htm

   Kraljica apostolov, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     9. septembra, 2023 at 8:50

     MOLITEV ZA NOVE DUHOVNE POKLICE

     Vsemogočni, večni in milostni Bog, pokaži nam svojo milosrčnost
     in usmili se našega naroda, ki v svojih težavah k tebi kliče.
     Tvoj Božji Sin je naročil, naj prosimo, da pošlje delavcev na svojo žetev.
     Z zaupanjem te zato prosimo, daj nam v svoji brezmejni dobroti mnogo
     svetih služabnikov, pravih duhovnikov po svojem svetem Srcu, ki bodo
     pastirji naših duš. Vzemi iz našega naroda, v svojo sveto službo tiste, za
     katere veš, da bodo kot pravi apostoli neutrudno delali in se radostno
     žrtvovali za tvojo slavo, za sveto katoliško Cerkev in za naše zveličanje.
     Amen.

     Oče naš… Zdrava Marija… Slava Očetu…
     Kraljica apostolov! Prosi za nas.

     Kraljica apostolov, prosi za nas!

     (nadškofija-maribor.si)

     Odgovori
2. Miro says:

   8. septembra, 2023 at 10:50

   JOŽEF ZVE, DA JE MARIJA SPOČELA OD SVETEGA DUHA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 1,1-16.18-23)

   Rodovnik Jezusa Kristusa, sina Davidovega, sina Abrahamovega: Abraham je imel sina Izaka, Izak Jakoba, Jakob Juda in njegove brate; Juda je imel s Tamaro sina Faresa in Zara, Fares je imel sina Ezroma, Ezrom Arama, Aram Aminadaba, Aminadab Naasona, Naason Salmona; Salmon z Rahabo sina Booza, Booz z Ruto sina Obeda, Obed Jeseja, Jese pa je imel sina kralja Davida. David je imel z Urijevo sina Salomona, Salomon je imel sina Roboama, Roboam Abija, Abija Aza, Aza Jozafata, Jozafat Jorama, Joram Ozija, Ozija Joatama, Joatam Ahaza, Ahaz Ezekija, Ezekija Manaseja, Manase Amona, Amon Josija, Josija pa je imel sina Jehonija in njegove brate ob preselitvi v Babilon.

   Po preselitvi v Babilon je Jehonija imel sina Salatiela, Salatiel Zorobabela, Zorobabel Abiuda, Abiud Eliakima, Eliakim Asorja, Asor Sadoka, Sadok Ahima, Ahim Eliuda, Eliud Eleazarja, Eleazar Matana, Matan Jakoba, Jakob pa je imel sina Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus.

   Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako: Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila, preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil njen mož Jožef pravičen in je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti.

   Ko je to premišljeval, glej, se mu prikaže v spanju Gospodov angel in pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, ker bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Vse to se je pa zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bil Gospod napovedal po preroku, ki pravi: »Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z nami.«

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   MARIJINO ROJSTVO

   Praznik Marijinega rojstva sije svojo svetlobo na nas, tako kakor se širi blaga svetloba jutranjega svita nad prostrano planjavo.

   Marija je prvi sijaj, ki naznanja konec noči in predvsem, dan, ki je že blizu. Njeno rojstvo nam pomaga zaslutiti ljubečo, nežno, sočutno pobudo ljubezni, s katero se Bog sklanja k nam in nas kliče v čudovito zavezo z Njim, katere nič in nihče ne bo mogel prelomiti.

   Marija je znala biti prosojnost Božje luči in je odsevala blišč te luči v svojem domu, ki ga je delila z Jožefom in Jezusom, v svojem ljudstvu, v svojem narodu ter v tistem skupnem domu vsega človeštva, ki je stvarstvo.

   V evangeliju smo prisluhnili Jezusovemu rodovniku (prim. Mt 1,1-17), ki ni zgolj seznam imen, ampak živa zgodovina, zgodovina ljudstva, s katerim je Bog hodil. S tem, da je postal eden izmed nas, nam je želel naznaniti, da se po njegovih žilah pretaka zgodovina pravičnih in grešnih, da naše zveličanje ni sterilno zveličanje iz laboratorija, ampak konkretno življenje, ki gre naprej. Ta dolg seznam nam govori, da smo majhen del velike zgodovine in nam pomaga, da si ne bi preveč domišljali, kako pomembni smo. Poleg tega v našo zgodovino zveličanja vključuje tiste najtemnejše ali najbolj žalostne strani, trenutke bridkosti in zapuščenosti, ki so primerljivi z izgnanstvom.

   Omemba žena – nobena izmed tistih, ki so zapisane v rodovniku, ne pripada hierarhiji velikih žena v Stari zavezi – nam omogoča posebno približanje: one so tiste, ki v rodovniku naznanjajo, da se po Jezusovih žilah pretaka poganska kri. Prav je omeniti, da se evangelij začne z opozorilom na žene, ki so začrtale smer ter zapisale zgodovino.

   In med vsem tem: Jezus, Marija in Jožef. Marija je s svojim velikodušnim ‘da’ dopustila, da je Bog vzel nase to zgodovino. Jožef, pravičen mož, ni dovolil, da bi ga ponos, strasti in gorečnost pognali izven te svetlobe. Zaradi načina pripovedi mi pred Jožefom izvemo, kaj se je zgodilo Mariji; on sprejme odločitve ter s tem pokaže svojo človeško vrlino, še preden mu je pomagal angel in preden je razumel vse, kar se je dogajalo. Zaradi plemenitosti njegovega srca podredi dejavni ljubezni vse to, česar se je naučil v postavi. Jožef se kaže kot lik spoštljivega, občutljivega moža, ki se kljub temu, da ni imel vseh informacij, odloči za Marijin ugled, dostojanstvo in življenje. V njegovem dvomu glede tega, kako naj ravna na najboljši možen način, mu je Bog pomagal izbrati tako, da je razsvetlil njegovo presojo.

   Evangelij zgodovino zaključi v majhni vasi z Jožefom in Marijo. Bog velike zgodovine je tudi v mali zgodovini, saj hoče hoditi z nami. Kot je dejal sv. Tomaž: »Ne se prestrašiti pred velikimi stvarmi, ampak se zavedati tudi malih, to je Božje. Bog namreč ni samo v velikih stvareh, ampak tudi v malih.«

   Gospod, ki hodi z nami, je tudi Gospod potrpežljivosti. Božja potrpežljivost. Potrpežljivost, ki jo je imel z vsemi temi rodovi. Z vsemi temi osebami, ki so živele svojo zgodovino milosti in greha, je Bog potrpežljiv. Bog hodi z nami, saj želi, da vsi mi postanemo podobni njegovemu Sinu. In od takrat, ko nam je s stvarjenjem dal svobodo, ne neodvisnosti, pa vse do danes še naprej hodi.

   To je milost današnjega dne: Danes lahko zremo v Marijo, majhno, sveto, brez greha, čisto, izbrano, da bo postala Mati Boga. Prav tako lahko zremo na dolgo zgodovino in se vprašamo: Kako pa jaz hodim skozi svojo zgodovino? Dopuščam, da Bog hodi z mano? Dopuščam, da On hodi z mano, ali hočem hoditi sam? Dopuščam, da me ljubkuje, mi pomaga, mi odpušča, me vodi naprej, da bi prispel do srečanja z Jezusom Kristusom? To bo konec naše poti: srečanje z Gospodom. Dopuščam Bogu, da je z mano potrpežljiv?

   Povzeto po: https://portal.pridi.com/2023/09/07/8-september-marijino-rojstvo/

   Sveta Devica Marija, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     8. septembra, 2023 at 10:51

     PRAZNIK MARIJINEGA ROJSTVA

     PRAZNIK MARIJINEGA ROJSTVA OBHAJAMO 8. SEPTEMBRA. KATOLIŠKA IN PRAVOSLAVNA CERKEV MARIJINO ROJSTVO PRAZNUJETA NA ISTI DAN.

     ZGODOVINSKI PODATKI O PRAZNIKU

     Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane, Marijine matere. Praznovanje Marijinega rojstva se je najprej razširilo na Vzhodu, v Rimu, kamor so ga prinesli vzhodni menihi, pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi.

     Od 13. stoletja naprej je dobil še večji pomen, saj je postal slovesni praznik, pred katerim je potekala posebna osemdnevna priprava (osemdnevnica), na sam predvečer praznika pa je bila uvedena vigilija (molitveno bdenje). Osemdnevnico je papež Pij X. (1903–1914) skrajšal, Pij XII. (1939–1958) pa leta 1955 docela odpravil. Praznik Marijinega rojstva danes tako vzhodno kot zahodno cerkveno izročilo obhajata 8. septembra, natanko 9 mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga Cerkev obhaja 8. decembra.

     POMEN PRAZNIKA MARIJINEGA ROJSTVA

     Evangeliji o Marijinem rojstvu ne poročajo. Izročilo praznika Marijinega rojstva temelji na apokrifnem spisu z naslovom Janezov protoevangelij iz konca 2. stoletja. Avtorstvo dokumenta je sicer dvomljivo, opisuje pa pomembno zgodovinsko dejstvo rojstva Jezusove matere. Katoliška Cerkev se skozi cerkveno leto, poleg Jezusovega rojstva, spominja rojstva še dveh oseb: Marije in Janeza Krstnika. Pri ostalih svetnikih se vedno spominja le dneva njihove smrti. Razlog za to je edinstveno poslanstvo, ki sta ga oba opravila v zgodovini odrešenja. S tega vidika je Marijino rojstvo, tako kot rojstvo Janeza Krstnika, v neposredni povezavi s prihodom Odrešenika Jezusa Kristusa na svet. Marijino rojstvo in njena življenjska pot imata zato pomen, ki presega njeno osebo.

     Marijino življenje je neločljivo povezano z Jezusovim življenjem, saj je s svojim materinstvom soudeležena v odrešenjskem načrtu, ki ga je Bog pripravil za človeka in vsebuje učlovečenje, življenje, smrt in vstajenje Božjega sina Jezusa Kristusa. Marija je kot Odrešenikova mati vključena v samo jedro odrešenjskega načrta.

     SLOVENSKO IZROČILO O PRAZNIKU MARIJINEGA ROJSTVA

     Naši predniki so praznikoma Marijinega vnebovzetja (15. avgust) in Marijinega rojstva (8. september) dali slovensko ime: veliki in mali šmaren oziroma vélika in mala maša, pa tudi velika in mala gospojnica. Obdobje med tema dvema praznikoma je znano kot obdobje romanj v Marijina romarska svetišča. Ponekod v skladu z izročilom na malo mašo ohranjajo navade, ki veljajo za veliko mašo (npr. blagoslov rož ipd.). Ta dan pomeni že začetek jeseni, saj ponekod mala maša za suknjo vpraša ali pa odpre dolinsko pašo (mala maša – v vsakem grmu paša).

     Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/praznik-marijinega-rojstva

     Sveta Devica Marija, prosi za nas!

     Odgovori
     • Miro says:

       8. septembra, 2023 at 10:54

       ROJSTVO DEVICE MARIJE – MALI ŠMAREN

       https://svetniki.org/marijino-rojstvo-mali-smaren/

       Sveta Devica Marija, prosi za nas!

       Odgovori
3. Miro says:

   7. septembra, 2023 at 12:12

   POJDI OD MENE, GOSPOD, KER SEM GREŠEN ČLOVEK!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 5,1-11)

   Tisti čas je množica pritiskala za Jezusom, da bi poslušala Božjo besedo; on je pa stal ob Genezareškem jezeru in zagledal dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili stopili iz njih in so izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sédel je in iz čolna množice učil.

   Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da so se njih mreže trgale. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. Ko pa je to videl Simon Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Groza je bila namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli; prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus je pa Simonu rekel: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.« In potegnili so čolna h kraju, popustili vse in šli za njim.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   Če ste povsem ohromeli od strahu – pred neuspehom, pred zavrnitvijo, pred prihodnostjo, potem je božja beseda danes kot nalašč za vas. Pojasnjuje namreč, kako se najlažje izognemo strahu pred čemerkoli: raje se bojmo Boga.

   Peter nam nazorno kaže, kako strah pred Bogom deluje: Ni nas strah, da bo Bog krivičen, temveč da bo pravičen.

   Na vrhuncu evangelija je Simon Peter “padel Jezusu pred noge” in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Ni se bal, da bi ga Jezus bičal ali kaznoval. Strah ga je bilo, da ne bo zmogel sobivati v neskončni Jezusovi slavi. In tako razmišljanje je upravičeno.

   Na začetku evangelija se je Simon Peter na vsak način poskušal izogniti Jezusu, dokler mu to ni več uspevalo.

   Simon je tu podoben mnogim izmed nas. Zelo marljiv je pri svojem delu in počne nekaj, kar mu gre dobro od rok. Ne le da ne želi spremeniti sveta, niti sam sebe ni pripravljen spremeniti.

   »Odrini na globoko in vrzite mreže na lov,« je rekel Jezus. Peter je odgovoril, kot odgovarjamo mi: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli.«

   Peter je bil utrujen, razdražen, želel je končati delovni dan in oditi domov. Kot mi.

   Ko Jezus vdre v naš življenjski prostor, ga je najpreprosteje spregledati. Dovolj dobro se poznamo. Zavedamo se, da že zdaj komaj opravljamo vse svoje dolžnosti. Toda Peter je dodal še zelo pomembne besede, iz katerih se moramo nečesa naučiti: »A na tvojo besedo bom vrgel mreže.«

   Temu je sledil ulov tako velike količine rib, da so se mreže začele trgati (pa je šlo v nič vse Petrovo delo, ki ga je opravljal, ko ni upošteval Jezusa). Petrova posadka – del nje sta tudi prihodnja izvrstna apostola Jakob in Janez – je morala tovariše v drugem čolnu prositi za pomoč.

   Peter je prepoznal čudež, ko ga je videl. Dobro pa je poznal tudi samega sebe.

   Tedaj je Peter rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek,« in tako razkril, kaj se je ves čas dogajalo.

   Ves čas se je v resnici bal samega sebe. Svoje preteklosti, svojih šibkosti, svoje grešnosti. Ko je prepoznal neverjetno Gospodovo moč, je vsa njegova samozavest izginila.

   In Jezus mu je rekel: »Ne boj se! Odslej boš ljudi lovil.« Takoj zatem je skupaj z Jakobom in Janezom pustil vse in šel z njim. Petrov strah pred spremembo se je prelevil v strah pred Bogom in vse se je spremenilo.

   Takšno srečanje z Gospodom se zgodi vsakemu izmed nas, ko Bog pride k nam tako, kot je prišel k Petru – pri delu, med vsakdanjimi opravki, v naš mali čolnič, kjer si obupno prizadevamo, da bi nekaj počeli in Boga raje ne opazili.

   Če si bomo dovolili, da nas prevzameta čudenje in strahospoštovanje, ki ju zahteva Božja slava, če Gospodu odgovorimo s ponižnostjo in krotkostjo, se bo naš hromeči strah pred samimi seboj prelevil v navdušenje nad Božjim načrtom z nami. Gospod nam bo povsem spremenil življenje.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2023/09/06/7-september-pojdi-od-mene-ker-sem-gresen-clovek/

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     7. septembra, 2023 at 12:12

     SVETI MARKO KRIŽEVČAN: HRVAŠKI SVETNIK

     SV. MARKO KRIŽEVČAN JE TRETJI KANONIZIRAN HRVAŠKI SVETNIK. LETA 1619 JE V KOŠICAH NA SLOVAŠKEM SVOJIM MUČITELJEM REKEL, DA JE ZA SVOJO VERO PRIPRAVLJEN VSAK TRENUTEK DATI ŽIVLJENJE, ČEPRAV SO MU PONUDILI BOGASTVO IN VISOK POLOŽAJ ZA PRESTOP V KALVINSKO VERO.

     IZ ŽIVLJENJA …

     Sv. Marko se je rodil 1588 ali 1589 v Križevcih na Hrvaškem. Njegov oče je bil v vojaški službi, Marko pa je namesto predvidene vojaške kariere raje izbral duhovniški poklic, ki ga je čutil v sebi. Tako je po končani gimnaziji na Dunaju odšel na jezuitsko univerzo v Gradec. Po študiju v zavodu Germanik v Rimu in po duhovniškem posvečenju leta 1615 je kratek čas deloval v domačem kraju.

     Kmalu ga je k sebi poklical ostrogonski škof in ga postavil za profesorja in ravnatelja semenišča. Tedaj so v Košicah, v gorah Krpatov, v današnji Slovaški imeli močan vpliv kalvinci. Ti so ga sovražili in po hudem mučenju 7. septembra 1619 skupaj še z dvema jezuitoma tudi obglavili.

     Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marko-krizevcan-hrvaski-svetnik/2023-09-07/

     Sv. Marko Križevčan, prosi za nas!

     Odgovori
4. Miro says:

   6. septembra, 2023 at 12:16

   SKLONIL SE JE NADNJO TER ZAPOVEDAL MRZLICI IN PUSTILA JO JE; PRI PRIČI JE VSTALA IN JIM STREGLA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 4,38-44)

   Ko je Jezus vstal iz shodnice v Kafarnáumu, je šel v Simonovo hišo. Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je; pri priči je vstala in jim stregla. Ob sončnem zahodu pa so vsi, ki so imeli bolnike z različnimi boleznimi, té pripeljali k njemu in on je na vsakega izmed njih polagal roke in jih ozdravljal. Tudi zli duhovi so odhajali iz mnogih in so vpili: »Ti si Božji Sin.« Pa jim je prepovedal in ni pustil govoriti, ker so vedeli, da je Kristus.

   Ko se je zdanilo, je odšel in se napotil na samoten kraj. Množice so ga iskale in prišle do njega. Pridrževale so ga, da bi ne šel od njih, on jim je pa rekel: »Tudi drugim mestom moram oznaniti Božje kraljestvo, ker sem za to poslan.« In učil je v shodnicah po Judeji.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   PETROVA TAŠČA

   Najprej mi je zanimiva Simonova tašča. Ko je Jezus vstopil v njeno hišo, jo je našel v postelji z visoko vročino. Ko jo je Jezus ozdravil, je vstala in jim stregla. Zanimivo, da po bolezni ni počivala! Zdi se, da ji ni pomagal le čudež, ampak tudi Jezusov zgled.

   Ko so pojedli, je že bilo pred vrati vse mesto. Jezus je spet ozdravljal in izganjal. Sledil je kratek nočni počitek, potem pa je že navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Jezusa iščejo, da bi ga pripeljali nazaj v isti kraj. On pa odhaja drugam, da oznanja in izganja.

   Jezus nam s svojim zgledom kaže, da je človek ustvarjen pravzaprav za dvoje: za delo in molitev. Simonova tašča najbrž po Jezusovem zgledu potem, ko je bila ozdravljena, ni šla počivat, ampak jim je stregla. Jezus je razumel počitek kot sredstvo za delo. Delo pa je bilo zanj, po dvajsetih letih tesarjenja oznanjevanje, ozdravljanje in izganjanje. Kakor je potreben počitek za telesni napor, pa je za duhovni napor potrebna molitev. Zato Jezus telesnemu počitku doda molitev. Vse delo je usmerjeno v dejavno ljubezen. Lahko bi rekli, da s počitkom in molitvijo najprej poskrbi zase – ljubi sebe; ko poskrbi za zdravo telo in zdravega duha, je njegova naloga ljubiti bližnjega in svojega Očeta kakor sebe.

   Sem pa prepričan, da je naša izgorelost in pogosto nezadovoljno življenje povezano z zgrešenim pogledom na delo. Bogu čast in oblast, da bo delo imelo božjo vrednost in bo za nas samo po sebi vrednota.

   Jezus pravi v današnjem evangeliju: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam pridigal, kajti za to sem prišel.«

   Prvo, kar poudari Jezus je zavest o poslanstvu: Za to sem prišel! Kje pa smo mi s tem? Ali nam je ves čas jasno, kaj je naše poslanstvo, čemu smo na svetu? Ko sem v teh dneh dobil v roke Katekizem za mlade, me je v njem nagovoril že odgovor na prvo vprašanje, ki se glasi: Čemu smo na zemlji?, odgovor pa: Na zemlji smo, da bi Boga spoznali in ljubili, po njegovi volji delali dobro in nekoč prišli v nebesa.

   Pojasnilo, ki sledi, pravi: Biti človek pomeni: priti od Boga in iti k Bogu. Semkaj prihajamo veliko bolj od daleč kot od naših staršev. Prihajamo od Boga, v katerem je doma vsa sreča nebes in zemlje, On nas pričakuje v svoji večni, brezmejni blaženosti. Vmes živimo na tej zemlji. Včasih čutimo bližino našega Stvarnika, pogosto pa ne čutimo sploh nič. Da bi našli pot domov, nam je Bog poslal svojega Sina, ki nas je osvobodil greha, nas odrešil vsega zla in nas zanesljivo vodi v resnično življenje. On je »pot, resnica in življenje.« (Jn14,6)

   Prepričan sem, da nam ta odgovor o poklicanosti, o tem, da smo na poti od Boga k Bogu, pogosto uide iz glave. Potem nas zagrabi panika in tekamo gor in dol, bežimo v razne odklope, ali pa se nesrečni sesedemo v kot in čakamo, da vse mine. Mir bomo našli, če nam bo ves čas jasno, da smo poklicani.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2023/09/05/6-september-petrova-tasca/

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     6. septembra, 2023 at 12:16

     SVETI ZAHARIJA: PREROK MESIJANSKEGA UPANJA

     SV. ZAHARIJA JE STAROZAVEZNI PREROK, PREDZADNJI (ENAJSTI) IZMED TAKO IMENOVANIH »MALIH« PREROKOV.

     Domneva se, da je poleg preroške opravljal tudi duhovniško službo, deloval pa je v času vladavine perzijskega kralja Darija, konec 6. stoletja pred Kristusom. Napovedal je, da se bo ljudstvo vrnilo iz pregnanstva in mu prinesel oznanilo miroljubnega kralja, kar je Kristus Gospod s svojim zmagovitim vhodom v Jeruzalem izpolnil.

     IZ ŽIVLJENJA …

     Sv. Zaharija je predzadnji od tako imenovanih “malih” prerokov. Mali so v tem pomenu, da so njihovi spisi manj obsežni. Zaharijevo ime v hebrejščini pomeni »Jahve svari«. Zaharija je živel v babilonski sužnjosti in se iz ujetništva z Judi vrnil v domovino. Bil je Agejev sodobnik in zato se je tako kot on osredotočil na obnovo templja, vero in moralo v pričakovanju velikih mesijanskih upanj. Imenujejo ga »prerok mesijanskega upanja«.

     Skupaj s prerokom Agejem sta dosegla, da so Judje leta 516 tempelj dozidali. Tolažila sta jih, da bo novi tempelj, čeprav manjši in ne tako veličasten, imenitnejši, ker bo vanj stopil Mesija – Odrešenik.

     Zaharija je s preroškim duhom gledal daleč v prihodnost. Znamenita je njegova prerokba o Kristusu, mesijanskem Kralju, ki bo krotak in miroljuben:

     »Silno se raduj, hči sionska, vzklikaj, hči jeruzalemska!
     Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, pravičen je in zmagovit,
     krotak je in jezdi na osličku, na žrebetu oslice.
     Uničil bo vozove v Efrajimu in konje v Jeruzalemu,
     uničil bo bojni lok in narodom oznanil mir.
     Njegova oblast bo segala od morja do morja,
     od veletoka do koncev zemlje.« (Zah 9,9–10).

     Prerok Zaharija je med svojim ljudstvom užival veliko spoštovanje in imel velik vpliv na reševanje takratnih družbenih problemov v Izraelu. Iz njegovih prerokb se kaže kot človek, ki ga v življenju vodi velika ljubezen do domovine, do templja in Gospodove postave. Zanj je Gospodov zakon izvor vse sreče in napredka, blagostanja.

     Veliko govori o potrebi po socialni pravičnosti in v tem pogledu je zelo sodoben. Prerok zelo ostro označi tiste, ki teptajo socialno pravičnost, ki varajo preproste, še posebej, če to počno slabi pastirji in lažni preroki. Zanj tudi hvalevredno dejanje nima vrednosti, če ni povezano s konkretnimi dobrimi deli.

     Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/23642/2023-09-06/

     Odgovori
5. Miro says:

   6. septembra, 2023 at 8:25

   ŠKOF JAMNIK ČLANOM GIBANJA VERA IN LUČ: ‘NAJ LUČKARSKO VESELJE NAPOLNJUJE NAŠA SRCA VSAK DAN, NA VSAKEM KORAKU’ (Brezje, 2.9.2023)

   40 LET VERE IN LUČI V SLOVENIJI – SLOVESNO PRAZNOVANJE PRI MARIJI POMAGAJ

   »SVETEL PLAMEN NAJ GORI V TVOJI MLADI DUŠI, ZAHVALJUJ GOSPODU SE, KER ON TA PLAMEN JE!«

   »Ob 40-letnici delovanja Vere in luči v Sloveniji so mi povsem spontano prišli na misel verzi iz pesmi, ki jo skupaj z vami rad prepevam. Svetel plamen je v vas, drage lučke, v vas dragi prijatelji lučk in v vas starših in sorodnikih. Veliko lepega vedno znova doživim ob vas, še posebej na romanju v Lurd (2023) pa sem živo začutil vaše veselje do življenja. Kakšen žar je v vaših očeh, nikoli ne godrnjate česa nimate, ampak ste hvaležni za vsak trenutek življenja, ki vam ga je Gospod podaril. Prav veselja do življenja in hvaležnosti naj bi se vsi od vas vedno znova učili. Kako zgovorno je prijateljstvo med vami, radi ste skupaj, pa naj bo to na romanju, ali pa po skupnostih v Sloveniji.«

   Iz uvodnega dela nagovora škofa Jamnika

   Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/skof-jamnik-clanom-gibanja-vera-in-luc-naj-luckarsko-veselje-napolnjuje-nasa-srca-vsak-dan-na-vsakem-koraku

   Brezjanska Mati Božja, Marija Pomagaj, prosi za nas!

   Odgovori
6. Miro says:

   6. septembra, 2023 at 8:05

   ODPRTO SRCE, KI JE POLNO SOČUTJA

   »V današnjem evangeliju (Mr 8,14-21) so učenci s seboj v čoln pozabili vzeti zadostno količino kruha in tako vanje pride zaskrbljenost za materialne stvari. Kot pravi evangelij, ‘so se med seboj pogovarjali, da nimajo kruha’. Jezus je za to vedel in jim je rekel: ‘Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne doumete in ne razumete? Ali imate srce zakrknjeno? Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Ali se ne spominjate, ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč ljudi, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?’

   KJER NI SOČUTJA, STA IDOLATRIJA IN IDEOLOGIJA

   Evangeljski odlomek nam pomaga razumeti razliko med zakrknjenim srcem, kakršno je bilo srce učencev, in sočutnim srcem, kakršno je bilo Gospodovo in ki izraža Njegovo voljo. Gospodova volja je sočutje: ‘Usmiljenja hočem in ne žrtev.’ Srce brez sočutja je malikovalsko srce, je samozadostno srce, ki hodi s pomočjo lastnega egoizma, ki postane močno samo z ideologijami. Pomislimo na štiri ideološke skupine v Jezusovem času: farizeji, saduceji, eseni in zeloti. Štiri skupine, ki so imele zakrknjeno srce in so uresničevale načrt, ki ni bil Božji. Ni bilo prostora za Božji načrt, ni bilo prostora za sočutje.«

   Del nagovora papeža Frančiška, 18.2.2020

   Celoten nagovor na: http://arhiv.mirenski-grad.si/odprto-srce-polno-socutja

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
7. Miro says:

   5. septembra, 2023 at 13:43

   KAJ IMAŠ TI Z NAMI …?

   Tisti čas je prišel Jezus v Kafarnáum, in jih je v soboto učil. In strmeli so nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila polna oblasti. V shodnici pa je bil človek, ki je imel hudega duha, in je zakričal z močnim glasom: »Pusti! Kaj imaš ti z nami, Jezus Nazarečan? Si prišel, da nas pogubiš? Vem, kdo si – svetnik Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Hudi duh ga je vrgel na sredo ter šel iz njega in ga ni nič poškodoval. Groza je obšla vse in govorili so med seboj: »Kakšna je ta beseda, da z oblastjo in močjo ukazuje hudim duhovom in odhajajo?« In širil se je glas o njem po vseh krajih v okolici.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   Shodnica v Kafarnaumu je bila tisto soboto nabito polna. Po mestu se je namreč raznesla vest, da bo nastopil učenik, ki govori drugače, kot so bili navajeni slišati pismouke. Pričakovanja so se izpolnila. Poslušalci so strmeli nad novostjo in modrostjo nauka. Sredi razlage, ko je bila pozornost na višku, se je v tišino dvorane nenadoma zarezal divji krik: »Kaj imaš ti z nami, Jezus Nazarečan?!«

   Podobne prizore srečujemo pri branju evangelijev še in še. Kakorkoli si jih razlagamo, razkrivajo navzočnost nekoga, ki ne more prenesti Jezusove bližine. Tudi zgodovina Cerkve ve za podobne primere. Pojavljajo se na različne načine in v raznih oblikah, vsi pa imajo isto značilnost – vprašanje, ki kar kriči: »Kaj imaš ti, Jezus, z nami?«

   Enega od njih bi mogli imenovati kletev. Človek se vpraša, kaj sili preklinjevalce, da si izmišljajo najneverjetnejše izraze, ki z njimi blatijo vse, kar je sveto. Ko moramo včasih verni poslušati takšne besede, čutimo, da jih navdihuje sovraštvo nekoga, ki ne more prenesti Jezusove bližine. Težko si je razložiti drugače.

   Preklinjanje je slišati vsepovsod. Celo v restavracijah in trgovinah pogosto slišimo goste in stranke, ki v svoji popolni brezobzirnosti do okolice preklinjajo.

   Javno preklinjanje je danes tako pogosto, da se zdi cenzuriranje v prevladujočih medijih vse bolj utopično.

   Morda se boste vprašali, kakšna škoda se dela s tem, saj so konec koncev to le besede. A vendarle večina izmed nas čuti, da je nekaj narobe s tem. Zakaj bi torej morali prenehati?

   Običajno preklinjanje je nesramno, je psihološko in duhovno nezdravo in celo izniči “koristnost” samega preklinjanja. Zaradi vseh teh razlogov bi morali prenehati s to navado.

   Težava je seveda ta, da beseda zares zlahka uide iz ust, ko se tega navadimo, še posebej v razgretem trenutku, ko se kletve najpogosteje uporabljajo. In ko je enkrat beseda izrečena, je ne moremo več priklicati nazaj. Winston Churchill je rekel: »Smo mojstri neizrečenih besed in sužnji tistih, ki nam uidejo.«

   Obstaja nekaj načinov, kako lahko prekinete s to navado. Prvi je ta, da vadite, da preprosto ničesar ne rečete. Drug način, ki se mi zdi zelo uporaben, je ta: kadarkoli vam uide kletvica, se ji postavite po robu z molitvijo. To bo pomagalo pri vaši odločitvi, da boste prenehali preklinjati, prav tako bo posvetilo vaš jezik. Presenečeni boste, kako hitro se boste znebili te navade.

   Kristus nas svari, da bomo odgovarjali za vsako nepremišljeno besedo, ki jo bomo izrekli. Zato pazimo na svoj jezik in se poskusimo dvigniti nad vulgarnostjo, ki nas obdaja.

   Ko v nekem kraju lokalni duhovnik blagoslovi nove prostore šole ali občinske knjižnice ali kaj podobnega, iz nekih oddaljenih odmevov že slišimo krike: »Kaj pa imaš ti, Jezus, z nami? Kaj počneš na takih dogodkih?«

   Zakaj je tako težko priti do potrebnih papirjev za gradnjo novih cerkva, kapel … Za vsako lokalno pisarno, gostišče ali še kaj pa so dovoljenja hitro pripravljena. – »Kaj imaš ti, Jezus, z nami?« Je še potrebno naštevati?

   Morda pa so ravno ti vsakodnevni pojavi znamenje, da vendarle obstaja nekaj, kar ima Jezus z nami in mi z njim.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     5. septembra, 2023 at 13:49

     SVETA MATI TEREZIJA: “ANGEL” REVNIH IN UBOGIH

     SV. MATI TEREZIJA JE BILA LE 6 LET PO SVOJI SMRTI RAZGLAŠENA ZA BLAŽENO, 19 LET PO SMRTI PA ZA SVETNICO.

     IZ ŽIVLJENJA …

     Sv. Mati Terezija se je rodila v katoliški albanski družini leta 1910 v Skopju kot Agnes Gonxha Bojaxiu. Imela je lepo otroštvo, a pri devetih letih ji je umrl oče. Obiskovala je jezuitsko gimnazijo in že pri dvanajstih letih želela postati misijonarska. Ko je leta 1924 skopski škof postal slovenski lazarist bl. Janez Frančišek Gnidovec, je s svojim svetniškim zgledom vplival tudi nanjo. Osemnajstletna se je pridružila loretskim sestram v Dublinu na Irskem, ki so jo takoj poslale v Indijo, kjer je delala kot učiteljica v Kalkuti in pozneje postala tudi ravnateljica njihove dekliške šole. Ko je leta 1931 tam izrekla redovne zaobljube, si je zaradi občudovanja sv. Terezije Deteta Jezusa, zavetnice misijonarjev, privzela redovno ime Terezija.

     10. septembra 1946 je med vožnjo z vlakom skozi Kalkuto zaslišala Kristusov klic »Žejen sem«, ki ga je razumela kot povabilo, da služi najrevnejšim. Od škofa in vodstva reda je prejela dovoljenje, da zapusti samostan in dela ter živi v slumih (barakarskih naseljih). Tako kot tamkajšnji ljudje je nosila le preprost beli sari z modro obrobo. Odprla je šolo, skrbela za bolne in brezdome gobavce. K njej so prihajale nekdanje učenke in pomočnice, da bi jo podpirale pri njenem delu. Tako je leta 1950 nastal nov red Kongregacija misijonark ljubezni. Agnes je iz sestre Terezije postala Mati Terezija; to ime se je hitro razširilo po vsem svetu. Ko je na ulici našla umrlo ženo, je ustanovila hospic za najrevnejše umirajoče. Sestram so se kmalu pridružili tudi bratje misijonarji ljubezni.

     Delo matere Terezije je bilo služiti Kristusu v ubogih, za kar je prejela številna priznanja, med drugim tudi Nobelovo nagrado za mir leta 1979. Svoj nagovor ob sprejemu Nobelove nagrade za mir pa je porabila za boj proti splavu:

     »Danes je največji uničevalec miru na svetu krik nedolžnega, nerojenega otroka. Če mati lahko umori svojega lastnega otroka v svojem naročju, kaj potem ustavi tebe in mene, da bi ubila drug drugega? … Kdo bo dal obračun Bogu za vse milijone in milijone otrok, ki jim ni bila dana možnost živeti in izkusiti, da ljubijo in so ljubljeni? … Če je kakšen otrok, ki ga ne marate ali ga ne morete nahraniti ali vzgajati, dajte tega otroka meni. Nobenega otroka ne bom zavrnila …«

     Mati Terezija je telesno izčrpana, a še vedno močna v duhu, izdihnila 5. septembra 1997 v Kalkuti. Imela je državni pogreb, na katerem je sodeloval ves svet.

     Papež Janez Pavel II. jo je razglasil za blaženo 19. oktobra 2003, papež Frančišek pa 4. septembra 2016 za svetnico.

     Obstojijo številne fotografije, na katerih je Mati Terezija v zrelih letih v redovni obleki misijonark ljubezni (bel sari, obrobljen z modrimi črtami in s križcem na levi rami).

     Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mati-terezija-angel-revnih-in-ubogih/2023-09-05/

     Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

     Odgovori
     • Miro says:

       5. septembra, 2023 at 13:52

       MISLI MATERE TEREZIJE

       https://revija.ognjisce.si/knjizne-izdaje-zalozbe-ognjisce%20/90-podarim-ti-misel/misli-po-avtorjih/2253-misli-matere-terezije

       Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

       Odgovori
8. Miro says:

   4. septembra, 2023 at 12:14

   JEZUS ME REŠUJE OD ZLA. ODPRL SE BOM NJEGOVEMU DUHU IN SPREJEL NJEGOVO MOČ NAD ZLOM

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 4,16-30)

   Tisti čas je Jezus prišel v Nazaret, kjer je bil vzrejen; po svoji navadi je šel sobotni dan v shodnico in je vstal, da bi bral. Dali so mu knjigo preroka Izaija. Odprl je knjigo ter našel mesto, kjer je bilo pisano: »Gospodov duh je nad menoj; ker me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim; da naznanim jetnikom oproščenje in slepim pogled, da izpustim zatirane v prostost in oznanim leto Božjega usmiljenja.« Zaprl je knjigo, jo dal služabniku in sédel; vseh oči v shodnici so bile vanj uprte.

   Začel jim je govoriti: »Danes se je to pismo spolnilo, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali in so se čudili besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust – pa so govorili: »Ali ni to Jožefov sin?«

   Rekel jim je: »Kajpada mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sam sebe!‹ Kar smo slišali, da si storil v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v svojem kraju.«

   Rekel je pa: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju. V resnici vam povem: Mnogo vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dnevih, ko se je zaprlo nebo za tri leta in šest mesecev in je nastala velika lakota po vsej deželi: pa k nobeni izmed njih ni bil Elija poslan razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. In mnogo gobavih je bilo v Izraelu ob času preroka Elizeja, pa nobeden izmed njih ni bil očiščen razen Naamána, ki je bil Sirec.«

   Vsi v shodnici so se razsrdili, ko so to slišali. Vstali so, ga vrgli iz mesta ter odvedli na rob hriba, na katerem je bilo njih mesto sezidano, da bi ga pahnili v prepad. Toda on je šel po sredi med njimi – in je odhajal.

   MISEL OB PRIČUJOČEM EVANGELJSKEM ODLOMKU

   Jezus pove, da prinaša napovedano oznanilo o odrešenju v moči Svetega Duha. Toda domači ljudje ga ne sprejmejo. Jezus me rešuje od zla. Odprl se bom njegovemu Duhu in sprejel njegovo moč nad zlom. Gospod, pomagaj mi, da bom sprejemljiv za tvoj dar. Odpravi iz mene vsa napačna pričakovanja in predsodke.

   Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     4. septembra, 2023 at 12:15

     SVETA ROZALIJA: ZAVETNICA PRITI KUGI

     SV. ROZALIJA JE POLEG SV. ROKA IN SV. BOŠTJANA VELJALA ZA ZAVETNICO PRED KUGO. PRI NAS SO JI POSVEČENE TRI CERKVE IN ENA KAPELA.

     IZ ŽIVLJENJA …

     Sv. Rozalija se je rodila okoli leta 1130 na Siciliji v Italiji v grofovski družini. Mladost je preživela na dvoru v Palermu, kjer so jo vzgajali kot kraljično. Ker je bila lepa in pametna, ji ni manjkalo snubcev, a zanje se ni zmenila. Odločila se je za drugačnega Ženina. Pridružila se je redovnikom, ki so živeli v samoti po pravilih sv. Bazilija v votlini na Monte Reale. Iz dvorca je s seboj vzela le križ in nekaj pobožnih knjig. Ker pa je imela občutek, da je še vedno preblizu ljudi, se je umaknila v bolj nedostopno skalno votlino na gori Monte Pellerino. Tu je živela asketsko in se strogo postila, molila. Izpred njene votline je bil lep razgled na Palermo, hišo njenih staršev, ki niso vedeli, kje je in so jo povsod neuspešno iskali.
     Tu je po šestnajstih letih samotnega življenja umrla 4. septembra 1166.

     Po njeni smrti so v skali našli njen napis: »Jaz, Rozalija, hči Sinibalda, gospodarja Coschine in Rosa, sem se iz ljubezni do svojega Gospoda Jezusa Kristusa odločila prebivati v tej votlini.« Sprva so ji napravili grob kar v tej votlini. Njeno češčenje se je hitro razširilo, potem pa so nanjo pozabili.

     Skoraj pol tisočletja kasneje (leta 1624), ko je v Palermu razsajala kuga, se je prikazala v videnju lovcu, ki je lovil blizu votline. Tedaj so njene relikvije v slovesni procesiji prinesli v mesto in čez tri dni je kuga prenehala.

     Sv. Rozalija je poleg sv. Roka in sv. Boštjana veljala za zavetnico pred kugo. Je zavetnica Palerma in Sicilije. Umetniki jo najpogosteje upodabljajo kot puščavnico oblečeno v rjavo oblačilo z razpuščenimi lasmi in z vencem belih vrtnic na glavi. V rokah drži križ in lobanjo.

     Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-rozalija-proti-kugi/2023-09-04/

     Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
     Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
     Sv. Rozalija, prosi za nas!

     Odgovori
9. Miro says:

   3. septembra, 2023 at 17:40

   PAPEŽ FRANČIŠEK: SAMO LJUBEZEN POTEŠI ŽEJO SRCA IN DAJE RESNIČNO VESELJE

   Papež Frančišek je sveto mašo med apostolskim potovanjem v Mongoliji daroval v nedeljo, 3. septembra 2023 ob 16. uri po krajevnem času dvorani Steppe Arena, imenovani tudi Ledena palača. Med homilijo je poudaril, da samo ljubezen poteši našo najglobljo žejo srca, ozdravi naše rane in nam daje resnično veselje. To pot nam je odprl Jezus s svojo daritvijo na križu: tudi mi smo poklicani hoditi za Njim, ki nam podarja življenje v obilju, polno ljubezni in veselja, za večnost. (s. Leonida Zamuda SL – Vatikan)

   HOMILIJA PAPEŽA FRANČIŠKA

   Z besedami psalma smo molili: »O Bog, […] mojo dušo žeja po tebi; moje telo koprni po tebi na suhi, izčrpani zemlji brez vode« (Ps 63,2). Ta čudovit vzklik spremlja potovanje našega življenja, sredi puščav, ki smo jih poklicani prehoditi. In prav na tej suhi zemlji nas doseže vesela novica: na naši poti nismo sami; naše suše nimajo moči, da bi za vedno naredile naše življenje neplodno; krik naše žeje ne ostane neuslišan. Bog Oče je poslal svojega Sina, da bi nam podaril živo vodo Svetega Duha, da bi potešil žejo naše duše (prim. Jn 4,10). In kot smo pravkar slišali v evangeliju, nam Jezus kaže pot, na kateri se lahko odžejamo: to je pot ljubezni, ki jo je On prehodil do konca, vse do križa, in po kateri nas vabi, naj mu sledimo tako, da »izgubimo svoje življenje, da bi ga ponovno našli« (prim. Mt 16,24-25).

   Celotna homilija svetega očeta na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-09/papez-francisek-samo-ljubezen-potesi-zejo-srca-in-daje-resnicno.html

   Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik!

   Odgovori
10. Miro says:

    3. septembra, 2023 at 9:22

    116. OBLETNICA KRONANJA MILOSTNE PODOBE MARIJE POMAGAJ NA BREZJAH

    PRVI KONEC TEDNA V SEPTEMBRU JE V SLOVENSKEM MARIJINEM NARODNEM SVETIŠČU NA BREZJAH
    POSVEČEN SPOMINU NA KRONANJE MILOSTNE PODOBE MARIJE POMAGAJ.

    Slovesno sveto mašo bo v nedeljo, 3. septembra 2023, ob 10. uri daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

    1. septembra 1907 je takratni škof dr. Anton Bonaventura Jeglič kronal milostno podobo Marije Pomagaj. Dogodka se vsako
    leto spomnimo s slovesnostjo, ki jo pri Mariji Pomagaj imenujejo Kronanca.

    Več na: https://katoliska-cerkev.si/116-obletnica-kronanja-milostne-podobe-marije-pomagaj-na-brezjah

    BREZJANSKA MATI BOŽJA, MARIJA POMAGAJ, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
    • Miro says:

      3. septembra, 2023 at 9:26

      BREZJE, SLOVENSKO MARIJINO NARODNO SVETIŠČE

      VSAK ČLOVEK IMA SVOJO POT. IN VSAKA POT IMA SVOJ POMEN. ZATO SI MORAMO NA
      SVOJIH POTEH VZETI ČAS, SE USTAVITI IN POGLEDATI, V KATERO SMER NAS PELJEJO.
      TUDI NAŠE ŽIVLJENJE JE LE KRATKO POTOVANJE PROTI VEČNOSTI.

      https://marija.si/

      Odgovori