Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.995 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    JEZUS: »GLEJTE, DA NE BOSTE ZANIČEVALI KATEREGA TEH MALIH; KAJTI POVEM VAM, DA NJIHOVI ANGELI V NEBESIH VEDNO GLEDAJO OBLIČJE MOJEGA OČETA, KI JE V NEBESIH.«

    V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: »Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. Glejte, da ne boste zaničevali katerega teh malih; kajti povem vam, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.«

    Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 18,1-5.10)

    Vsi sveti angeli, prosite za nas!

    • Miro says:

      SVETI ANGELI VARUHI

      V KATOLIŠKI CERKVI 2. OKTOBRA PRAZNUJEMO SVETE ANGELE VARUHE.

      Podlaga za češčenje angelov je nauk Svetega pisma. Že Stara zaveza pozna angele, ki varujejo ljudi v nevarnostih. Kakšni dve stoletji pred Kristusom se je pri Judih izoblikovala vera v angele varuhe in v tem smislu Jezus pravi: »Varujte se, da ne boste zaničevali katerega teh malih! Povem vam: njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega nebeškega Očeta« (Mt 18,10). Z besedo ‘mali’ Jezus ne misli na otroke, ampak na ljudi v telesni ali duhovni stiski.

      NA TEMELJU SVETEGA PISMA JE TEOLOG FRANC SUAREZ VLOGO ANGELOV VARUHOV V ODNOSU DO NAS POVZEL V ŠEST TOČK:

      1. odstranjajo od nas nevarnosti, ki ogrožajo naše telo in našo dušo;

      2. nagibljejo nas k temu, da delamo dobro in se varujemo hudega;

      3. odstranjajo od nas napade hudobnih duhov in zmanjšujejo moč njihovih skušnjav
      pa tudi moč nevarnosti, ki izvirajo iz naših slabih nagnjenj in priložnosti za greh;

      4. naše molitve prinašajo pred božje obličje;

      5. prosijo za nas;

      6. grajajo nas in na neki način kaznujejo, če je to za nas koristno in zveličavno.

      Češčenje angelov kot osebnih varuhov slehernega človeka se je v Cerkvi uveljavljalo postopoma. Na Zahodu je postalo bolj izrazito zlasti od 9. stoletja naprej. Vse do 15. stoletja pa je bilo v bogoslužju povezano s praznikom sv. Mihaela nadangela 29. septembra. Poseben praznik angelov varuhov je nastal najprej v Španiji v 15. stoletju. Od tam se je razširil v Francijo in deloma drugod po Evropi.

      V bogoslužnih knjigah, ki jih je po tridentinskem koncilu izdal papež Pij V. (1570), ni posebnega praznika angelov varuhov, zato je njegov naslednik Gregor XIII. leta 1582 ta praznik dovolil španski škofiji Valencia. Papež Pavel V. pa je leta 1608 dovolil za vso Cerkev rimskega obreda obhajati praznik angelov varuhov na prvi prosti dan po sv. Mihaelu, torej na 2. oktober. Klemen IX. je leta 1667 določil, naj bo praznik angelov varuhov na prvo nedeljo v septembru in pri nas je ta nedelja dobila ime angelska nedelja. Papež Klemen X. je praznik angelov varuhov leta 1670 ukazal za vso Cerkev in ga nastavil na 2. oktober. V naših krajih pa tudi po drugih avstrijskih deželah so ga še naprej obhajali na prvo nedeljo v septembru. Zdaj je god angelov varuhov v vsej zahodni Cerkvi 2. oktobra.

      Sveti angel, varuh moj,
      bodi vedno ti z menoj;
      stoj mi noč in dan ob strani,
      vsega hudega me brani!
      Prav prisrčno prosim te,
      varuj me in vodi me. Amen.

      Ta pesmica je ena prvih molitev, ki jih z ustnic svojih vernih mater (pogosto starih mater) poberejo nedolžni otroci. Morda je prav zaradi tega nastala zgrešena podoba angela varuha: najpogosteje ga slikajo, kako spremlja otroka čez ozko brv, ki predstavlja življenjske nevarnosti. Bogoslovni pisatelji pravijo, da angel spremlja slehernega človeka od začetka do konca njegove življenjske poti. Romano Guardini je zapisal: »Angel je najbolj zgodaj ustvarjena božja stvar. Njegovo bitje je silna moč. Če se prikaže človeku, se njegova prva beseda glasi: ‘Ne boj se!’ – kar pomeni toliko kot trditev, da on sam daje moč … Med Bogom in njim vlada soglasje v tem, da angel skrbi za to, kar je svetega v človeku, ki mu je izročen od Boga; in angel čuva to sveto skozi zablodelost, trpljenje in smrt.«

      Premnogim kristjanom je misel na angele varuhe v veliko oporo pri resnem prizadevanju za življenje po evangeliju.

      Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/sveti-angeli-varuhi

      Vsi sveti angeli, prosite za nas!

  2. Miro says:

    ŠKOF TURNŠEK NA TEHARJAH: VELIKO JE ŠE IDEOLOŠKE MEGLE (Radio Ognjišče)

    NEDELJA MINEVA V ZNAMENJU OBLETNE MAŠE ZA TEHARSKE ŽRTVE V SPOMINSKEM PARKU TEHARJE. VODIL JO JE UPOKOJENI MARIBORSKI NADŠKOF MARJAN TURNŠEK, KI JE V PRIDIGI POVEDAL, DA JE TO KRAJ NESREČNEGA IMENA, ZATO GA JE TREBA SPREMINJATI, DA BI POSTAL KRAJ BLAGEGA SPOMINA. A TO JE DOLG PROCES, KI SO GA SPOSOBNI LE DUHOVNO PREBUJENI LJUDJE, JE DEJAL.

    Več o nagovoru škofa Turnška na: https://radio.ognjisce.si/sl/266/novice/37081/skof-turnsek-na-teharjah-veliko-je-se-ideoloske-megle.htm

    • Miro says:

      TEHARJE: KRAJ NESREČNEGA, A HKRATI BLAGEGA SPOMINA (Družina)

      https://www.druzina.si/clanek/teharje-kraj-nesrecnega-hkrati-blagega-spomina

      • Miro says:

        MOLIMO ZA SPRAVO:

        O Bog,
        ti si Oče vseh ljudi
        in želiš,
        da bi vsi prišli
        do spoznanja resnice
        in se zveličali.

        Boli te,
        ko se ljudje med seboj
        izključujemo in sovražimo,
        še zlasti, če si jemljemo
        osnovne pravice ali celo življenje.

        Prosimo te za vse žrtve
        vojnega in povojnega nasilja: daj pokojnim večni mir,
        daj živečim, da bi se med seboj spravili,
        da žalostna preteklost
        ne bi obremenjevala
        sedanjosti in prihodnosti,
        daj da bi raslo vzdušje odpuščanja
        in medsebojnega zaupanja.

        Saj si ti naš skupni Oče
        in tvoj Sin Jezus Kristus
        je daroval svoje življenje za nas vse.
        Prosimo te,
        podeli nam spravo
        po njegovem zasluženju.
        Amen.

        (molitev za spravo, župnija Teharje)

        Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
        Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
        Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas

  3. Miro says:

    JEZUS JIM JE DEJAL: »RESNIČNO, POVEM VAM: CESTNINARJI IN NEČISTNICE POJDEJO PRED VAMI V BOŽJE KRALJESTVO.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 21,28-32)

    Tisti čas je Jezus rekel velikim duhovnikom in starešinam ljudstva: »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ Ta je odgovóril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovóril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam po poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi pôtlej niste skesali, da bi mu verjeli.«

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    • Miro says:

      PAPEŽ FRANČIŠEK MED OPOLDANSKIM NAGOVOROM: NE POZABITE! GREŠNIKI DA, POKVARJENCI NE!

      »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! DANES EVANGELIJ GOVORI O DVEH SINOVIH, KI JU JE OČE PROSIL, NAJ GRESTA DELAT V VINOGRAD (prim. Mt 21,28-32)«. S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO ANGEL GOSPODOV Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA NA DANAŠNJO 26. NEDELJO MED LETOM. (po zapisu p. Ivana Hercega)

      Eden od njiju je takoj odgovoril »da«, a potem ni šel. Drugi pa je rekel »ne«, a se je pokesal in je šel. Kaj reči o teh dveh obnašanjih? Takoj pride na misel, da delo v vinogradu zahteva žrtev in da postati svet, žrtvovati se stane, ne pride spontano, čeprav z lepo mislijo, da smo otroci in dediči. Toda problem tukaj ni toliko vezan na odpor, da bi se šlo delat v vinograd, ampak na iskrenost ali neiskrenost pred očetom in pred sabo. Čeprav se nobeden od obeh sinov, ne obnaša brezgrajno, prvi laže, medtem ko drugi pogreši, a ostane iskren.

      Poglejmo na sina, ki je rekel »da«, pa potem ni šel. On noče spolniti očetove volje, a prav tako noče vstopiti v razpravo in mu povedati. Tako se skrije za tem »da«, za lažno privolitvijo, ki zakrije njegovo lenobo in mu za trenutek ohrani dobro ime. Je hinavec. Izvlekel se je torej brez sporov, je pa brez dolžnega spoštovanja preslepil in razočaral svojega očeta na najslabši možen način, kar mu prav gotovo ne bi prizadejal z odkritim »ne«. Problem človeka, ki se tako obnaša ni samo, da je grešnik, ampak je pokvarjenec, saj se brez problema zlaže, da bi, ne da bi sprejel kakršen koli pogovor ali pošteno soočenje, pokril in zakrinkal svojo neposlušnost.

      Drugi sin, tisti, ki reče »ne«, a potem gre, je pa nasprotno iskren. Ni popoln, je pa iskren. Gotovo, všeč nam bi bilo, če bi ga videli takoj reči »da«. Pač ni tako, vendar vsaj na odkrit in v nekem smislu na pogumen način pokaže svoj odpor. Prevzame odgovornost za svoje obnašanje in deluje pri »belem dnevu«. Potem s to poštenostjo v ozadju pride do razprave in začne razumevati, da je pogrešil in se vrne nazaj na svojo pot. Lahko bi rekli, da je grešnik, vendar ni pokvarjen. Dobro poslušajte tole, ta je grešnik, a ni pokvarjen. Za grešnika je vedno upanje za rešitev. Za pokvarjenca pa nasprotno je to precej težje. Njegovi lažni »da«, njegov eleganten, a hinavski videz ter njegova pretvarjanja, ki so postala navade, so kot debel »gumijast zid«, za katerim se skriva pred očitki vesti. Ti hinavci storijo veliko zla. Bratje in sestre, grešniki da, saj smo vsi, pokvarjenci ne. Grešniki da, pokvarjenci ne.

      Poglejmo sedaj sebe in v luči vsega tega si postavimo kakšno vprašanje. Pred naporom živeti pošteno in velikodušno življenje in s prizadevanjem – jaz in vsak naj reče, s prizadevanjem glede na Očetovo voljo, sem pripravljen reči vsak dan »da«, četudi to stane? In ko ne zmorem, sem do Boga iskren glede svojih težav, svojih padcev, krhkosti? Ko rečem »ne«, se vrnem nazaj in se z Gospodom pogovorim o tem? Ko pogrešim, sem pripravljen pokesati se in se vrniti na svojo pot? Ali pa se delam, da ni nič in živim naprej tako, da si nadenem masko in skrbim za to, da bom se zdel dober in za dobro? In končno, sem grešnik kot vsi, ali pa je v meni kaj pokvarjenega? Ne pozabite, grešniki da, pokvarjenci ne.

      Marija, ogledalo svetosti, naj nam pomaga, da bomo iskreni kristjani.

      Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papez-francisek-med-opoldanskim-nagovorom-ne-pozabite-gresniki.html

      Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  4. Miro says:

    PAPEŽEV MOLITVENI NAMEN ZA OKTOBER 2023: ZA SINODO

    V MESECU OKTOBRU 2023 MOLIMO PO PAPEŽEVEM NAMENU ZA CERKEV, DA BI SPREJELA POSLUŠANJE IN DIALOG KOT SLOG ŽIVLJENJA NA VSEH SVOJIH NIVOJIH IN BI SE PUSTILA VODITI MOČI SVETEGA DUHA NA PERIFERIJE SVETA.

    Papež Frančišek

    V srcu Cerkve je poslanstvo. Še več. Ko se v Cerkvi odvija sinoda, se ta sinodalna dinamika hrani izključno iz misijonarske poklicanosti. Oziroma iz odgovora na Jezusovo zapoved oznanjati evangelij.


    Papežev molitveni namen
    Za sinodo

    Hočem vas spomniti, da se tukaj ne bo nič sklenilo, ampak se bo od tu nadaljevala sinodalna pot. Gre za pot, po kateri hodimo kakor Emavška učenca v poslušanju Gospoda, ki vedno prihaja v sredo med nas. On je Gospod presenečenja.

    Preko molitve in razločevanja, nam Sveti Duh pomaga uresničevati »apostolat ušesa«, torej, da poslušamo z ušesi Boga, da bi lahko govorili z besedo Boga. S tem se približujemo Kristusovemu srcu, iz katerega se poraja naše poslanstvo in glas, ki nas priteguje k Njemu. Glas, ki nam razodeva središče poslanstva, ki je doseči vse, iskati vse, sprejeti vse, vključiti vse, ne da bi kogarkoli izključili.

    Molimo za Cerkev, da bi sprejela poslušanje in dialog kot slog življenja na vseh svojih nivojih in bi se pustila voditi moči Svetega Duha na periferije sveta.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-09/papezev-molitveni-namen-za-oktober-2023-za-sinodo.html

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    DOBRO POSLUŠAJTE TE BESEDE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,44-45)

    Ko so se vsi čudili vsemu temu, kar je Jezus delal, je rekel svojim učencem: »Dobro poslušajte te besede: Sin človekov bo namreč izdan ljudem v roke.« Oni pa te besede niso umeli; bila je namreč zakrita pred njimi, da je niso razumeli, toda bali so se ga vprašati o tej stvari.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    SIN ČLOVEKOV BO IZDAN V ROKE LJUDEM

    Te Jezusove besede zmrazijo učence. So besede, ki so zanje bile tako skrivnostne, da niso doumeli smisla, a so se ga bali karkoli vprašati. Zanje je bilo »bolje ne govoriti«, bilo je »bolje ne razumeti, kot razumeti resnico«, o kateri je govoril Jezus.

    Ne samo učenci in ne samo Peter, tudi Jezus se je bal križa. Ni mogel varati samega sebe, vedel je. Jezusov strah je bil tako velik, da je tisti četrtkov večer potil krvavi pot. Jezusov strah je bil tako velik, da je skoraj povedal enako kot Peter: Oče, vzemi ta kelih od mene. A zgodi naj se tvoja volja. V tem je bila razlika od Petra in apostolov.

    Krščansko življenje gre vedno skozi trenutke križa in včasih se zdijo neskončni. Pretekle generacije so bile težko zaznamovane s časom okupacije, s tesnobo tistih, ki so bili deportirani, z negotovostjo zaradi tistih, ki se niso vrnili, s sramom ovaduštva, izdaje. Knjiga modrosti nam govori o pravičnem, ki je preganjan, o tistem, ki ga žalijo in mučijo zgolj zato, ker je dober (prim. 2,10-20). Koliko izmed vas bi vas lahko v prvi osebi ali iz življenja katerega izmed sorodnikov izrazilo isto. Koliko vas je doživelo, da se je zamajala vaša vera, ker se ni pojavil Bog, da bi vas branil; dejstvo, da ste ostali zvesti, ni zadostovalo, da bi On posegel v vašo zgodovino.

    Vendar pa učenci niso želeli, da bi jim Jezus govoril o bolečini in križu; ničesar ne želijo vedeti o preizkušnjah in tesnobah. In sv. Marko spominja, da so jih zanimale druge stvari, da so med potjo domov razpravljali o tem, kdo je največji.

    Želja po oblasti in slavi je najobičajnejši način ravnanja tistih, ki ne zmorejo ozdraviti spomina svoje zgodovine in si morda prav zato niti ne želijo prizadevati za delo sedanjosti. Tako se razpravlja o tem, kdo je najbolj blestel, kdo je bil najčistejši v preteklosti, kdo je bolj upravičen do privilegijev v primerjavi z drugimi. In tako zanikamo svojo zgodovino, »ki je slavna, kolikor je zgodovina žrtev, upanja, vsakodnevnih bojev, življenja v služenju, stanovitnosti pri napornem delu« (Apostolska spodbuda Veselje evangelija, 96). Gre za neplodno in prazno držo, ki ne želi sodelovati pri izgradnji sedanjosti ter tako izgublja stik s trpečo stvarnostjo našega človeštva.

    Moramo prositi milost, da ne bi pobegnili s križa, ko bo prišel. Tega nas je namreč strah. A hoja za Jezusom se konča tam.

    Najbližja Jezusu na križu je bila njegova mati. Morda bi bilo prav, da danes, prosimo za milost, da se ne bi prestrašili in pobegnili pred križem. Marija je ostala pod križem in ve, kako je treba biti blizu križa.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/29/30-september-sin-clovekov-bo-izdan-v-roke-ljudem/

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  6. Miro says:

    SVETI NADANGELI MIHAEL, GABRIEL IN RAFAEL

    V SVETEM PISMU SO PO IMENU PREDSTAVLJENI TRIJE BOŽJI POSLANCI S POSEBNIMI NALOGAMI, ZATO JIM PRAVIMO NADANGELI.

    V bogoslužju je v četrti evharistični molitvi v hvalospevu na Boga Očeta, lepo rečeno: »Edini ti si dober in vir življenja, vse si ustvaril zato, da bi svoje stvari napolnil z blagoslovom in mnoge razveselil s sijajem svoje luči. Pred teboj stoje neštete množice angelov, ki ti noč in dan služijo, gledajo slavo tvojega obličja in te nenehno poveličujejo.« V Svetem pismu so po imenu predstavljeni trije božji poslanci s posebnimi nalogami, zato jim pravimo nadangeli. To so: Mihael, Gabriel in Rafael. Po prenovljenem bogoslužnem koledarju obhajamo njihov praznik skupaj 29. septembra, ko je bil poprej praznik nadangela Mihaela; praznik nadangela Gabriela je bil 24. marca, nadangela Rafaela pa 24. oktobra.

    MIHAEL pomeni ‘kdo kakor Bog?’. Že po imenu je Mihael postavljen v bojno nasprotje s prišepetavanjem kače–satana v raju, ki hoče prvega človeka zapeljati v odpad od Boga. Prvikrat ime Mihael navaja prerok Daniel, ki Mihaela označuje kot ‘velikega kneza’. V Novi zavezi ga vidimo v prepiru s hudičem zaradi Mojzesovega trupla. V knjigi Razodetja pa Mihael nastopa kot voditelj angelov, ki v boju s satanom in njegovimi angeli dosežejo sijajno zmago. Na to se nanaša molitev k nadangelu Mihaelu kot zavetniku vesoljne Cerkve v boju zoper zalezovanje hudih duhov, ki se je od papeža Leona XIII. naprej molila po vsej katoliški Cerkvi po tihih mašah. Nadangela Mihaela najpogosteje upodabljajo z mečem in sulico kot borcem zoper zmaja – satana.

    GABRIEL pomeni po hebrejskem deblu ‘božji mož’ ali ‘božji junak’. V Stari zavezi je omenjen le v Danielovi knjigi, v Novi zavezi pa Gabriel oznani rojstvo Janeza Krstnika in Jezusovo rojstvo. Najprej in najbolj pogosto so ga upodabljali v zvezi z Gospodovim oznanjenjem Mariji. Pri oznanilu rojstva Janeza Krstnika duhovniku Zahariju se angel predstavi: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico.« Češčenje nadangela Gabriela se je uveljavilo po 10. stoletju, šele papež Benedikt XV. je njegov praznik leta 1921 raztegnil na vso Cerkev in določil, naj se povsod praznuje 24. marca, dan pred praznikom Marijinega oziroma Gospodovega oznanjenja. Pij XII. je leta 1952 nadangela Gabriela razglasil za nebeškega zavetnika radia in vseh sredstev družbenega obveščanja. V ljudski vernosti pa so nadangela Gabriela kot svojega zavetnika že prej častili sli, poštni uradniki in raznašalci časopisov.

    Nadangel RAFAEL, čigar ime pomeni ‘božje zdravilo’ ali ‘Bog je ozdravil’, se omenja v svetopisemski Tobijevi knjigi. Ko pride v hišo pobožnega Tobija, se predstavi: »Jaz sem Rafael, eden izmed sedmih, ki stojimo pred Gospodom.« Spremljal je njegovega sina, mladega Tobija, na potovanju v daljno deželo, da je njegovo bodočo ženo Saro rešil mučenja hudobnega duha in da je po vrnitvi ozdravil starega Tobija. Zato velja nadangel Rafael v krščanskem izročilu za angela, ki pomaga človeku predvsem dosegati zdravje, pa tudi kot tistega, ki spremlja ljudi na potovanjih. Krščanska organizacija za pomoč izseljencem se imenuje Rafaelova družba. Nadangela Rafaela navadno slikajo kot popotnika s palico in bučko, včasih z ribo in kot spremljevalca mladega Tobija. Njegov praznik so od 11. stoletja dalje obhajali na različne datume, papež Benedikt XV. pa je leta 1921 določil, naj se po vsej zahodni Cerkvi obhaja 24. oktobra.

    Imena vseh treh nadangelov so tudi priljubljena krstna imena: pri nas ima največ varovancev nadangel Mihael, nekaj manj Gabriel, še nekoliko manj pa Rafael. Uveljavljene so številne moške in ženske oblike teh imen.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/sveti-nadangeli-mihael-gabrijel-in-rafael2020

    Sveti nadangeli Gabrijel, Mihael in Rafael, prosite za nas!

  7. Miro says:

    MIHAEL IN NJEGOVI ANGELI SO SE VOJSKOVALI ZOPER ZMAJA; TUDI ZMAJ SE JE VOJSKOVAL IN NJEGOVI ANGELI, TODA NISO ZMOGLI IN TUDI NI BILO V NEBESIH VEČ MESTA ZANJE

    BERILO IZ KNJIGE RAZODETJA (Raz 12,7-12)

    V nebesih je nastala vojska: Mihael in njegovi angeli so se vojskovali zoper zmaja; tudi zmaj se je vojskoval in njegovi angeli, toda niso zmogli in tudi ni bilo v nebesih več mesta zanje. In pahnjen je bil veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič in satan, ki zapeljuje ves svet; pahnjen je bil na zemljo in njegovi angeli so bili pahnjeni z njim.

    Slišal sem močan glas v nebesih, ki je govoril: »Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje našega Boga in oblast njegovega Kristusa, kajti pahnjen je bil tožnik naših bratov, ki jih je tožil pred našim Bogom noč in dan. Oni so ga premagali z Jagnjetovo krvjo in z besedo svojega pričevanja in niso ljubili svojega življenja do smrti. Zato se radujte, nebesa in vi, ki prebivate v njih.«

    JEZUS: »RESNIČNO, RESNIČNO, POVEM VAM: VIDELI BOSTE NEBO ODPRTO IN BOŽJE ANGELE GOR IN DOL HODITI NAD SINOM ČLOVEKOVIM.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 1,47-51)

    Ko Jezus vidi, da prihaja k njemu Natanael, reče o njem: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natanael ga vpraša: »Od kod me poznaš?« Jezus mu odgovori: »Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl.« Natanael mu pravi: »Učenik, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« Jezus mu odgovori: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še kaj večjega kot to boš videl.« In reče mu: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebo odprto in Božje angele gor in dol hoditi nad Sinom človekovim.«

    Sveti nadangeli Gabrijel, Mihael in Rafael, prosite za nas!

    • Miro says:

      NADANGELI GABRIJEL, MIHAEL IN RAFAEL

      V Svetem pismu na več mestih najdemo omenjene dogodke, ko se komu prikaže angel, ki nosi posebno sporočilo od Boga. Beseda angel v grščini pomeni poslanec, glasnik. Vendar izstopajo trije, ki jih imenujemo tudi nadangeli, saj so imeli izredno pomembno vlogo in so prinesli posebno sporočilo v zgodovini odrešenja.

      NADANGEL GABRIJEL

      Morda nam je še najbolj poznan nadangel Gabrijel, ki ga evangelist Luka kar dvakrat omenja z njegovim imenom: najprej, ko se prikaže Zahariju in napove, da bo njegova žena Elizabeta rodila sina, ki ga poznamo kot Janeza Krstnika, in nekoliko pozneje, ko se angel prikaže Devici Mariji in ji napove rojstvo Odrešenika. Zato ga v litanijah tudi imenujemo naznanilec odrešenja, saj je oznanil rojstvo Janeza Krstnika, ki je nato pripravil ljudstvo za Jezusov prihod in pokazal nanj.

      Gabrijel je tisti, ki prinaša veselo oznanilo, predvsem glede spočetja otrok, kot je bilo pri Elizabeti in Mariji. K njemu se zato pogosto priporočajo v stiski neplodnosti kakor tudi nosečnice.

      NADANGEL MIHAEL

      Nadangela Mihaela najbolj poznamo iz knjige Razodetja, kjer je opisan kot voditelj, general nebeške vojske angelov, ki se bori proti hudiču, ki nastopa v podobi zmaja. Zato je Mihael upodobljen kot oborožen vojak, ki se bori zoper hudiča. Prav tako je večkrat upodobljen s tehtnico, kar se navezuje na preroka Daniela, ki v videnju vidi nadangela Mihaela, ki tehta duše, od katerih nekatere pridejo v večno slavo, druge pa v pogubljenje. Še najmanj znana je omemba iz Judovega pisma, kjer je Mihael omenjen kot tisti, ki se je s hudičem prerekal za Mojzesovo truplo, a si ni upal po nemarnem izgovoriti Božjega imena, kar je značilno za hudiča.

      Mihael je predstavljen kot bojevnik, zato se k njemu zatekamo predvsem kot k priprošnjiku v skušnjavah in stiskah. Pred drugim vatikanskim koncilom je bil tudi večkrat omenjen v bogoslužju kor rešitelj vernikov in Cerkve pred hudim.

      NADANGEL RAFAEL

      Rafaela zelo dobro poznamo iz starozavezne Tobitove knjige, kjer se spusti na zemljo v podobi človeka in gre skupaj s Tobijem na pot, da bi pridobil denar, ki ga je njegov oče Tobit posodil svojemu prijatelju.

      Ime Rafael pomeni Bog ozdravi in pisec Tobitove knjige, potem ko navede Tobitovo stisko, ko oslepi, in stisko Sare, ki je na poročno noč izgubila že sedem mož, zapiše, da je bila “v istem trenutku pred obličjem Božje slave uslišana molitev obeh. Rafael je bil poslan, da ozdravi oba,” Tobita njegove slepote in Saro hudega duha.

      Rafaelu se priporočamo tako za zdravje kakor tudi za varstvo na poti, saj je mladega Tobita srečno vodil po nevarni poti, rešil stisk ter pripeljal nazaj domov. Tako je večkrat upodobljen kot popotnik oziroma spremljevalec mladega Tobita.

      Čeprav angele velikokrat povezujejo z newagevskim gibanjem in podobnimi nekrščanskimi stvarmi, to ni res, saj so angeli ustvarjeni od Boga in naši priprošnjiki in pomočniki v stiskah in veselju.

      Vsi trije omenjeni nadangeli se predstavijo kot tisti, ki stojijo pred Bogom in zrejo njegovo obličje, kar je mogoče le res svetim. Kličimo jih na pomoč in se z zaupanjem zatekajmo k njim.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2023/09/28/29-september-nadangeli-gabrijel-mihael-in-rafael/

      Sveti nadangeli Gabrijel, Mihael in Rafael, prosite za nas!

  8. Miro says:

    HEROD PA JE REKEL: »JANEZA SEM DAL JAZ OBGLAVITI; KDO JE PA TA, O KATEREM SLIŠIM TAKE REČI?«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,7-9)

    Tisti čas je slišal četrtni oblastnik Herod o vsem, kar se je godilo; bil je v skrbeh, ker so nekateri govorili, da je Janez Krstnik vstal od mrtvih, nekateri, da se je prikazal Elija, nekateri zopet, da je vstal kateri izmed starih prerokov. Herod pa je rekel: »Janeza sem dal jaz obglaviti; kdo je pa ta, o katerem slišim take reči?« In želel je videti Jezusa.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    JANEZA SEM DAL JAZ OBGLAVITI

    Je še komu znan občutek soočenja s trenutkom, ko nekaj ali nekdo potrka na njegovo vest? Herodu se je po smrti Janeza, ki jo je zakrivil, začela oglašati vest. Ko se vest začne oglašati, si lahko zamašimo ušesa, da tega glasu ne slišimo več, a kmalu potem se posledično zaprejo tudi naša usta, da ne govorimo več resnice in besed, ki bi nekaj pomenile, temveč ostajamo zaprti v krogu vsakdanjih fraz. Naše življenje postane tako podobno življenju gluhomenega, ki mu je preprečena komunikacija in tako pot do srečanja z drugim ali Drugim, ki bi lahko v naši notranjosti nekaj premaknil.

    Klic vesti me ne neha vznemirjati. Je klic, ki je tako tih, neslišen za ušesa, da se ni težko narediti gluhega. Je klic, ki s svojo jakostjo ne prodre do naših ušes. Pa vendar obstaja, živi in je ustvarjen z vsem dostojanstvom in ga je Bog podeli človeškemu bitju.

    Evangelij nam daje upanje, da ozdravimo od naše gluhote. Klic vesti prej ali slej odpre naša ušesa in tako v sebi zaslišimo klice, ki kličejo k življenju, in odpre lahko naša usta, da spregovorimo resnico, v katero verjamemo. In to na vseh ravneh življenja.

    Jezus tudi danes zbuja radovednost, pa tudi zmedenost. Mnogi bi ga želeli videti in odkriti njegovo skrivnost. Toda Jezus se umakne goli radovednosti, modi. Njega najdemo samo v ljubezni in z ljubeznijo, v popolni razpoložljivosti za človeško nedoumljive stvari: Bog, ki je človek.

    Vprašajmo se, kaj nas privlači k Jezusu: ljubezen in predanost ali pa lahkotna in neobvezujoča radovednost, s katero ne bomo nikoli srečali Jezusa in tudi ne bomo vedeli kdo je Jezus!

    Ljudi Jezus zanima bodisi zaradi slabih ali dobrih razlogov. Herod se je spraševal o njem in ga končno tudi videl v času njegovega trpljenja. A zaradi njegovega življenjskega sloga bi bilo vsako srečanje z Jezusom norčevanje. Jezus je to vedel in se mu ni hotel pustiti poniževati. Ta, ki je obglavil Janeza Krstnika pa je dejansko na koncu pomagal tudi Jezusa poslati v smrt.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2023/09/27/28-september-janeza-sem-dal-jaz-obglaviti/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    MOLITVENO BDENJE ZA SINODO V LJUBLJANI

    V ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA 2023, BO OB 20.00 V LJUBLJANI V CERKVI SV. JOŽEFA NA POLJANAH MOLITVENO BDENJE ZA SINODO IN PRIPRAVO NA EVROPSKO SREČANJE MLADIH.

    Molitveno bdenje pod geslom Together – srečanje Božjega ljudstva bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

    Dogodek v Ljubljani bo povezan z ekumenskim molitvenim bdenjem, ki bo potekalo tik pred začetkom 15. rednega generalnega zasedanja škofovske sinode, ki se bo odvijalo 4. do 29. oktobra 2023 na temo Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Preko 50 skupin je vključenih v pripravo srečanja. Na povabilo iz Taizéja in s tesnim sodelovanjem z Generalnim tajništvom za sinodo v Rimu in dikasteriji se bodo mladi različnih krščanskih denominacij in narodnosti konec septembra zbrali v molitvi v Rimu. Poleg vikend programa, kjer bo v osrčju medsebojno srečanje, bo vrhunec dogodka ekumenska vigilija na trgu sv. Petra s papežem Frančiškom in predstavniki drugih cerkva ter vsem Božjim ljudstvom.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/molitveno-bdenje-za-sinodo-v-ljubljani

  10. Miro says:

    POSLAL JIH JE OZNANJAT BOŽJE KRALJESTVO IN OZDRAVLJAT BOLNIKE IN JIM JE REKEL: »NIČ NE JEMLJITE NA POT, NE PALICE NE TORBE NE KRUHA NE DENARJA; TUDI NE IMEJTE DVEH OBLEK.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,1-6)

    Jezus je sklical dvanajstere apostole in jim dal moč in oblast nad vsemi hudimi duhovi in da bi ozdravljali bolezni. Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike in jim je rekel: »Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. In v katero koli hišo pridete, tam ostanite in od tam odhajajte. In kjer koli vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje.« Šli so torej in hodili od vasi do vasi, oznanjali blagovest in povsod ozdravljali.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    NIČ NE JEMLJITE NA POT

    Marsikdo vidi v krščanstvu in učenju Cerkve zgolj kopico zapovedi in prepovedi, ki neprijetno posegajo v sproščeno vsakdanjost, človeka utesnjujejo. Vedno samo zahteve, kaj moraš, česa ne smeš!

    Jezus postavlja pred nas čisto drugačno podobo. Govori o miru, sproščenosti, nevezanosti, svobodi.

    Poglejmo, kako Gospod pošilja na delo svoje učence: Ničesar ne jemljite na pot, ne palice, ne torbe ne kruha ne denarja, tudi ne imejte dveh oblek.

    Razločno poudarja: ne zanašajte se na svoje pripomočke, na svoje reči, nikakor ne gradite na oblastnosti! Zakaj take zahteve? Ker sicer ne bodo mogli biti pričevalci, nosilci resničnega miru – ker ne bodo mogli sesti skupaj s preprostimi ljudmi za preprosto mizo; ker beseda ‘približalo se je vam je božje kraljestvo’ ne bo verodostojna.

    Kolikor se kot posamezniki ali kot skupnost, Cerkev, pustimo omrežiti z materialnimi dobrinami ali z oblastjo, toliko bolj smo v skušnjavi, da bi sklepali kompromise, da bi bili preračunljivi, da bi vedno popuščali. Oznanjali bi besedo, ki nikogar tudi v njegovih slabih namenih in dejanjih ne bi vznemirjala.

    Gospod ve, kaj bodo z njim storili jeruzalemski mogočniki, kljub temu se ne odpove svobodi svoje besede in delovanja, še več, to priporoči tudi učencem.

    Jezus pa svoje apostole očitno pošilja na pot praktično brez vsega. Ker jih hoče naučiti, da je on tisti, ki je “šef projekta”. Da bo on poskrbel še za večje stvari, kot je recimo, da bo prevladalo njegovo Kraljestvo – in kaj potem ne bi poskrbel za svoje poslance?

    To je zelo zgovorna spodbuda za Cerkev danes, ki se hoče odpravljati na isto pot apostolov.

    Boga ne smemo ljudem vsiljevati. Božja ljubezen in skrb sta povabilo vsakemu izmed nas, da pustimo Bogu, da je del našega življenja. Jezusovi učenci naj gredo naprej, če niso sprejeti. Sovražnost se lahko nalepi nate kot prah na noge in zatre nadaljnjo rast. V molitvi lahko opustimo zamero, bolečino, antipatijo. Kadar molimo, vedno obstaja bodočnost, upanje in svoboda.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/26/26-september-nic-ne-jemljite-na-pot/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    • Miro says:

      SVETNIK DNEVA

      SVETI VINCENCIJ PAVELSKI: USTANOVITELJ LAZARISTOV

      SV. VINCENCIJ PAVELSKI JE APOSTOL KRŠČANSKE LJUBEZNI. USTANOVIL JE MISIJONSKO SKUPNOST LAZARISTOV, SKUPAJ S SV. LUDOVIKO DE MARILLAC PA DRUŽBO HČERA KRŠČANSKE LJUBEZNI, ZNANE KOT USMILJENKE.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Vincencij Pavelski se je rodil leta 1581 kot tretji izmed šestih otrok v kmečki družini nedaleč od Daxa v jugozahodni Franciji. V otroških letih je pasel živino.

      Ker je bil bistre glave je šel na šolanje v Dax in nato v Toulouse. Leta 1600 je bil posvečen v duhovnika ter nadaljeval študij. Kmalu nato so ga, ko je bil na poti iz Marseilla v Toulouse, ujeli turški morski roparji, ga vklenili in odpeljali v Afriko, kjer je dve leti preživel kot suženj med muslimani. V tem času je bil trikrat prodan. Zadnji njegov lastnik je bil odpadli duhovnik, ki se mu je prebudila vest, potem ko je njegova žena sv. Vincenca zelo rada poslušala prepevati krščanske pesmi. Možu je potem očitala, kako je mogel odpasti od tako lepe vere. Prebudila se mu je vest, tako da je skupaj z Vincencem in ženo ušel na ladjici in se izkrcal v Franciji.

      Leta 1608 je prišel v Pariz, kjer je spoznal kardinala Berulla, močno duhovno osebo, in tudi sam začel živeti resnejše duhovno življenje. Vse bolj je bil aktiven v pastorali in tudi druge spodbujal k skrbi za uboge.

      Leta 1625 je ustanovi misijonsko skupnost lazaristov, katere glavno poslanstvo je oznanjevanje evangelija ubogim, zlasti z ljudskimi misijoni. To družbo duhovnikov je poimenoval po matičnem samostanu sv. Lazarja v Parizu.

      Leta 1633 je skupaj s sv. Ludoviko de Marillac (goduje 15. marca) ustanovil še Družbo hčera krščanske ljubezni oz. usmiljenke, kateri glavna skrb so bolniki in ubogi.

      Bil je zelo aktiven, prisoten na cerkvenem, državnem in vojnem področju. Umrl je leta 1660.

      Sv. Vincencij Pavelski je zavetnik krščanskih dobrodelnih ustanov, lazaristov, usmiljenk, sirot … Umetniki ga najpogosteje upodabljajo v duhovniški obleki, obdanega z otroki, sužnji ali jetniki. Na nekaterih upodobitvah v roki drži goreče srce. Obstoji tudi njegov avtentični portret, na katerem ja naslikan kot dobrotljiv starejši moški s čepico na glavi.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vincencij-pavelski-ustanovitelj-lazaristov/

      Sv. Vincencij Pavelski, prosi za nas!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja