Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.995 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: BLIŽNJI VZHOD NE POTREBUJE VOJNE, AMPAK MIR

    OB KONCU SPLOŠNE AVDIENCE, 11. OKTOBRA, JE PAPEŽ FRANČIŠEK SPREGOVORIL O DOGODKIH V IZRAELU IN PALESTINI, KI JIH SPREMLJA – KOT JE DEJAL – »S SOLZAMI IN STRAHOM«. POUDARIL JE, DA BLIŽNJI VZHOD NE POTREBUJE VOJNE.

    Sveti oče je zagotovil molitev »za družine, ki so videle, kako se je praznični dan spremenil v dan žalovanja«, ter pozval, naj se talce takoj izpusti.

    »Pravica napadenega je, da se brani, vendar pa sem zelo zaskrbljen zaradi popolnega obleganja, v katerem živijo Palestinci v Gazi, kjer je prav tako bilo veliko nedolžnih žrtev. Terorizem in ekstremizmi ne pomagajo doseči rešitev konflikta med Izraelci in Palestinci, ampak podžigajo sovraštvo, nasilje in maščevanje ter povzročajo trpljenje tako enih kot drugih,« je dejal papež ter poudaril: »Bližnji vzhod ne potrebuje vojne, ampak mir, ki je zgrajen na pravičnosti, dialogu in pogumu bratstva.«

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papez-francisek-bliznji-vzhod-ne-potrebuje-vojne-ampak-mir.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  2. Miro says:

    PRIDIGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA PRI SVETI MAŠI OB ZAČETKU ŠTUDIJSKEGA LETA 2023/24 (torek, 10. oktober)

    DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBRODOŠLI IN LEPO POZDRAVLJENI V LJUBLJANSKI STOLNICI SV. NIKOLAJA. ZBRALI SMO SE, DA BI SE OB ZAČETKU ŠTUDIJSKEGA LETA SKUPAJ PRIPOROČILI SVETEMU DUHU, ZA KATEREGA JE JEZUS REKEL, DA NAS BO UČIL VSEGA IN SPOMNIL VSEGA, KAR JE ON SAM POVEDAL (prim. Jn 14,26).

    Čeprav o tem nismo povsem prepričani, vendar nekje v ozadju čutimo, da ob svojih intelektualnih sposobnostih, ob svoji pridnosti in delovnih navadah, potrebujemo še nekaj, nekakšno dopolnitev vsega, kar smo in kar imamo, da bi mogli ob doseganju študijskih uspehov in doseganja raznih nazivov rasti tudi v zrele in odgovorne ljudi. V svoji vsakdanji govorici imamo navado reči, da ob vsem ostalem potrebujemo še malo sreče, da bi se nam pričakovanja izpolnila, Jezus pa nam pove, da smo mi tisti, ki sadi, in tisti, ki zaliva, nujno pa potrebujemo tudi tistega, ki daje rast (prim. 1 Kor 3,7), je uvodoma poudaril nadškof Zore.

    Celoten nagovor nadškofa Stanislava Zoreta na:
    https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi-ob-zacetku-studijskega-leta-202324

  3. Miro says:

    KATEHEZA: SV. JOŽEFINA BAKHITA, PRIČEVALKA KRISTUSOVEGA ODPUŠČANJA

    MED PRIČEVALCI APOSTOLSKE GOREČNOSTI JE TUDI SVETA JOŽEFINA BAKHITA, SUDANSKA SVETNICA IZ 19. STOLETJA, O KATERI JE PAPEŽ FRANČIŠEK GOVORIL MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 11. OKTOBRA.

    Kot sedem letna deklica je postala sužnja in bila žrtev strašnega trpljenja in mučenja. V Božji ljubezni, ki jo je na skrivnosten način vedno spremljala, je našla moč za odpuščanje in služenje. Kot je dejal papež, odpuščanje je izvir gorečnosti, ki postane usmiljenje in poziva k ponižni in radosti svetosti.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/kateheza-sv-jozefina-bakhita-pricevalka-kristusovega-odpuscan.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Jožefina Bakhita, prosi za nas!

  4. Miro says:

    SVETNIK DNEVA: SVETI JANEZ XXIII.

    PAPEŽ JANEZ DOBRI, ODPRL 2. VATIKANSKI KONCIL

    IZ ŽIVLJENJA …

    Rojen je bil 25. novembra 1881 v lombardski vasici Sotto il Monte pri Bergamu v revni kmečki družini kot četrti otrok od štirinajstih z imenom Angelo Giuseppe Roncalli. Obiskoval je semenišče v Bergamu in nadaljeval študij teologije v Rimu, kjer je bil leta 1904 posvečen v duhovnika.

    V času prve svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko kot bolničar. V škofiji Bergamo je služil v semenišču ter delal z mladimi.

    V Rimu je bil profesor patristike na lateranski univerzi. Leta 1925 je bil posvečen za škofa. »Pokorščina in mir« je bilo njegovo škofovsko geslo. Vstopil je v diplomatsko službo Svetega sedeža in odšel v Bolgarijo, Turčijo in Grčijo, a to je bilo med drugo svetovno vojno. Leta 1945 postane nuncij v Parizu (Francija), leta 1953 pa beneški patriarh in kardinal.

    Po smrti papeža Pija XII. je 28. oktobra 1958 izvoljen za papeža. Kot papež si je izbral ime Janez. Morda so zaradi njegove visoke starosti pričakovali, da bo le »prehodni papež«, tradicionalni papež, a navdihnjen s Svetim Duhom za božič leta 1959 napove 2. vatikanski koncil in ga odpre 11. oktobra 1962 v baziliki sv. Petra. Sam je vodil sicer le dve seji koncila; umrl je za rakom v Rimu 3. junija 1963 na binkoštni ponedeljek, v starosti 82 let.

    Danes je znan kot »revolucionarni« papež, ki je odprl okna, da bi v Cerkvi zapihal svež veter. Je eden izmed najvplivnejših papežev v zgodovini.

    »Il Papa buono – dobri papež«, kot ga ljubkovalno imenujejo Italijani, počiva pod Hieronimovim oltarjem v baziliki sv. Petra. Leta 2000 je bil razglašen za blaženega, leta 2014 pa za svetnika.

    Njegov praznični dan je ponekod dan otvoritve drugega vatikanskega koncila, in ne dan njegove smrti.

    S petnajstimi leti je začel pisati duhovni dnevnik Dnevnik duše, ki je izšel tudi v slovenščini.

    Iz njegovih fotografij lahko opazimo, da je bil majhne in čokate postave, a človek velike dobrote in miline.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-xxiii-dobri-papez-revolucionarni-papez/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Janez XXIII., prosi za nas!

  5. Miro says:

    GOSPOD, NAUČI NAS MOLITI, KAKOR JE TUDI JANEZ NAUČIL SVOJE UČENCE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,1-4)

    Nekoč je Jezus na nekem kraju molil in, ko je nehal, mu je rekel eden izmed njegovih učencev: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« In rekel jim je: »Kadar molite, recite: ›Oče, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne; in odpusti nam naše grehe; saj tudi mi odpuščamo vsakemu, kateri nam je dolžan; in ne vpelji nas v skušnjavo!‹«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    GOSPOD, NAUČI NAS MOLITI

    V sodobnem času, ko je družba že močno razkristjanjena in nam splošno okolje ne more ponuditi trdne opore v krščanskem življenju, je potrebno klic na pomoč »Nauči nas moliti« vzeti zelo resno. V tem odlomku Jezus svoje učence uči molitev, ki jo vsi poznamo in postaja včasih že tako zelo stereotipna: »Oče naš«. Morda zato, ker ne znamo več moliti s srcem in vse to postaja samo še ponavljanje nekih obrazcev, velikokrat tudi z miselnostjo, da je to neka magična formula, da nam Bog po nekih vnaprej določenih tehnikah izpolni vsako željo, še tako sebično. Toda temu ni tako.

    Molitev »Oče naš« je, če jo vsebinsko analiziramo, najprej globoko slavilna. Če takšno molitev nauči sam Jezus, učlovečeni Bog, Beseda, ki je postala meso, ima to veliko težo: sam Bog uči nas, ustvarjena bitja, kako sploh moliti.

    Slavimo njegovo Ime; ime Jezus dejansko prihaja iz imena, s katerim se je Bog v Stari zavezi razodel Mojzesu: Jahve – in ime Ješua pomeni: Jahve rešuje. V tej molitvi nas Bog torej vabi, da ga najprej počastimo in iščemo Njegovo kraljestvo, preden ga sploh kaj prosimo. In da dajemo prednost izpolnitvi Njegove volje za nas.

    Prošnja za vsakdanji kruh, torej preživetje do dne, ko bomo stali pred Njim kot usmiljenim sodnikom, je tu osnovna prošnja, prav tako odpuščanje, saj smo ga vsi potrebni, tudi med seboj. Če smo sami trdi in zamerljivi, si zapiramo pot do Božjega usmiljenja.

    Pustimo ob strani razpravo, ali je naš obrazec, ki pravi »ne vpelji nas v skušnjavo«, ustrezen. Gre za to, da prosimo Boga za varstvo pred skušnjavami in za rešitev iz stisk. To ne pomeni, da ne bomo več imeli preizkušenj, temveč da se Bog proslavlja v naših stiskah. V nebeškem kraljestvu pa bomo izvedeli, česa vsega smo bili po Božji previdnosti obvarovani v času zemeljskega veka.

    S prvim delom molitve Oče naš vzpostavimo pravilen in intimen odnos z Bogom in vstopimo v bližino njega, ki je naš Oče. V tej drži ga zmoremo nato prositi z vsem zaupanjem kot njegovi ljubljeni sinovi/hčere.

    Ko ga prosimo, naj nam da vsakdanji kruh, ozaveščamo, da prejemamo vse iz njegovih rok kot brezplačen dar, čeprav je mnogo stvari sad dela naših rok. Končno je tudi to, da lahko delamo, sad Očetove ljubezni in skrbi za nas. Potopljeni v odrešenje, ki nam ga je Oče podaril s prihodom svojega kraljestva, vemo, da so nam vsi grehi že odpuščeni. To nas usposablja in obvezuje, da odpuščamo tudi drugim tako, kot je nam odpuščeno. Na ta način vedno bolj živimo Božje odpuščanje in mu postajamo podobni.

    Molitev mora ostati to, kar je v osnovi bila, to, kar je razvidno iz Jezusovega zgleda: pogovor z našim Očetom. Ta pa je prijazen, spoštljiv, spontan …, obogaten s tem, kar prihaja iz našega srca.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/10/11-oktober-gospod-nauci-nas-moliti/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLIMO:

      OČE NAŠ

      Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime,
      pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja
      kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš
      vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor
      tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji
      nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega.
      Amen.

      ZDRAVA MARIJA

      Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj,
      blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je
      sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja,
      prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.
      Amen.

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
      Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  6. Miro says:

    JEZUS: »MARTA, MARTA, SKRBI IN VZNEMIRJA TE MNOGO STVARI, A LE ENO JE POTREBNO. MARIJA SI JE IZVOLILA NAJBOLJŠI DEL, KI JI NE BO VZET.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,38-42)

    Tisti čas je prišel Jezus v Betanijo in neka žena, po imenu Marta, ga je sprejela. Ta je imela sestro, z imenom Marija, ki je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo. Marta pa si je dala veliko opraviti s postrežbo. In pristopila je ter rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    MARTA IN MARIJA

    Marta in Marija dobita na obisk Jezusa in njegove prijatelje. Predstavljam si njuno veselo vznemirjenje. Marta jih je povabila, naj sedejo, se zapodila v kuhinjo, pripravila osvežilno pijačo, jim ponudila najboljše, kar so imeli doma, ponovno napolnila vrč s pijačo …, skratka vrtela se je okrog gostov in skrbela za njihovo dobro počutje. Njena sestra Marija pa je srečna sedla ob Jezusa in vpijala njegovo prisotnost, bližino, besede in pogovore.

    In Marti se to sčasoma ni zdelo več prav. Tudi ona bi sedela in poslušala. Med svojim delom ni slišala čisto vseh celih stavkov, ni se mogla posvetiti povedanemu, ni mogla gledati v oči. Ona jim je stregla. Pa bi bila z veseljem deležna vseh blagoslovov, ki jih je v hišo prinesel Jezusov obisk. Ni si mogla več pomagati, Marijo je javno okarala. In namesto, da bi ji Jezus potrdil, ji je rekel, da se je Marija odločila bolje.

    Verjetno je Jezusov odgovor Marto precej pretresel. Ves njen trud za dobro počutje gostov je bil razvrednoten. Pa je bil res?

    KAKO JE V NAŠEM ŽIVLJENJU?

    Če bi se moral opisati, sem ob obiskih najprej nekoliko Marta, potem pa hitro rad postanem Marija. Saj veste – tista klasika, najprej nekaj postaviš na mizo, potem pa sedeš ob človeka, ki te je prišel obiskat, se pogovarjaš, poslušaš, govoriš. Na prvi pogled je vse čisto sprejemljivo. Pa je res? Kam me večkrat zanese?

    Ko nepričakovano pozvoni, kaj najprej pomislim? Ali pomislim – oh, krasno, obisk! Kaj novega lepega si bomo povedali?

    Nimam pojma kako je pri vas, ampak jaz se prepogosto ustavim samo na prvem vprašanju, ki mu takoj sladi naslednje – kaj naj postrežem. V glavi se mi zgodi pravi pravcati vihar. Sledi strežba in skrb za telesno udobje gosta. Šele potem, dolgo za tem, sledi miren klepet.

    Svetopisemski odlomek nam ponuja priložnost, da razmislimo o svojem odzivanju na potrebe ljudi, ki nas obkrožajo. Najprej so tu naši domači. Se v svoji potrebi po služenju zadovoljimo s tem, da jim postrežemo, jih uredimo, jim pomagamo, zanje ali celo namesto njih vse naredimo? Ali jim predvsem pokažemo, da smo jih veseli, da imamo zanje čas, da so nam pomembni, da jih radi poslušamo in nam je iskren pogovor najvišja vrednota, da radi z njimi delimo svojo notranjost?

    Razmislek mi prinese en sam odgovor. Biti Marta pomeni, da vse pripraviš, da si potem lahko Marija. In Marija ne moreš biti, če Marta ne opravi svojega dela. Verjetno je naravno in enostavneje biti najprej Marta. Vendar pa se potem ne smeš pozabiti preleviti v Marijo.

    Če se zatakneš v zunanje zadovoljevanje potreb drug drugega, potem smo nazadnje nezadovoljni, prazni in izpraznjeni vsi. Če pa izpolnjenim nujnim fizičnim ali materialnim potrebam sledi trenutek, ko sedeš v prijazno bližino in si pustiš dotakniti se src drug drugega, si zadovoljen. In če v tem zadovoljstvu opazimo, da z nami sedi še On, se preprost trenutek spremeni v blagoslov.

    Vsem nam privoščim veliko trenutkov, ko bomo v služenju drug drugemu prepoznavali ljubljenost in obdarovanost.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/09/10-oktober-marta-in-marija/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    • Miro says:

      SVETNIK DNEVA: SVETI DANIEL COMBONI, USTANOVITELJ KOMBONIJANCEV

      SV. DANIEL COMBANI, MISIJONSKI ŠKOF, JE DELOVAL KOT MISIJONAR V SUDANU, KJER JE PRED NJIM ORAL LEDINO SLOVENSKI SVETNIŠKI KANDIDAT IGNACIJ KNOBLEHAR. NEKAJKRAT STA SE OSEBNO SREČALA.

      Ustanovil je misijonski redovni skupnosti kombonijance in kombonijanke, ki imajo danes več kot 4000 članov po vsem svetu.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Daniel Combani se je rodil 15. marca 1831 v kraju Limone ob Gardskem jezeru v Italiji. Bil je edini preživeli od osmih otrok pobožne družine. Spodbudo za misijon v Afriki je dobil v šoli od duhovnika Nicola Mazza. Študiral je teologijo, medicino in mnoge tuje jezike. Leta 1854 je bil posvečen v duhovnika.

      Leta 1864 je sestavil misijonski za evangelizacijo Srednje Afrike, ki je med drugimi vključeval oznanjevanje evangelija s pomočjo domačih afriških duhovnikov in sodelavcev ter osvoboditev od suženjstva. Leta 1867 je našel priložnost, da je papežu Piju IX. predstavil svoj program, in v Veroni odprl svoj misijonski zavod za Afriko, iz katere so se razvili redovniki kombonijanci, in odprl svojo prvo podružnico v Kairu. Naslednje leto je iz zvestobe papežu zavrnil državno čast in več let potoval po Evropi, da je zbral sredstva za svoje misijonske projekte.

      Na 1. vatikanskem koncilu je sodeloval kot svetovalec veronskega škofa in za svoje projekte požel naklonjenost koncilskih očetov in papeža. Leta 1872 je v Veroni zaživela njegova ženska misijonska družina, pozneje imenovane misijonske sestre kombonijanke.

      Leto pozneje je sam odpotoval v Kartum in tu postal škof in apostolski vikar za osrednjo Afriko. V najtežjih pogojih je obiskoval misijonske postaje, ki jih je ustanovil in se sestal s krajevnimi plemenskimi voditelji, da bi se pogajal o odpravi suženjstva. V letih 1877 in 1878 je današnji Sudan zaradi naravnih nesreč in lakote izgubil polovico prebivalstva, vključno s številnimi sodelavci Combonija.

      V začetku oktobra 1881 ga je nenadoma začela tresti mrzlica, ki ji je podlegel 10. oktobra v Kartumu. Leta 1996 je bil razglašen za blaženega, leta 2003 pa za svetega.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-daniel-comboni-srecal-se-je-z-nasim-ignacijem-knobleharjem/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Daniel Combani, prosi za nas!

  7. Miro says:

    PAPEŽ: NAJ SE USTAVI OROŽJE, TERORIZEM IN VOJNA NE VODITA K NOBENI REŠITVI

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE PO NEDELJSKI OPOLDANSKI MOLITVI S PRIBLIŽNO 25.000 VERNIKI NA TRGU SVETEGA PETRA PONOVNO POZVAL K MOLITVI ZA MIR TER POUDARIL, DA JE VOJNA VEDNO PORAZ. PRAV TAKO SE JE ZAHVALIL VSEM, KI UDELEŽENCE SINODALNEGA ZASEDANJA SPREMLJAJO Z MOLITVIJO. (po zapisu s. Leonide Zamuda)

    Dragi bratje in sestre!

    Z zaskrbljenostjo in bolečino spremljam dogajanje v Izraelu, kjer je nasilje izbruhnilo s še večjo silovitostjo ter terjalo na stotine smrtnih žrtev in ranjenih. Izrekam svojo bližino družinam žrtev, molim zanje in za vse, ki preživljajo ure grozote ter tesnobe. Prosim, naj se ustavijo napadi in orožje ter se sprevidi, da terorizem in vojna ne vodita k nobeni rešitvi, temveč povzročata samo smrt in trpljenje številnih nedolžnih ljudi. Vojna je poraz: vsaka vojna je poraz! Molimo za mir v Izraelu in Palestini!

    V tem mesecu oktobru, ki je poleg misijonov posvečen molitvi rožnega venca, se ne naveličajmo na Marijino priprošnjo prositi za dar miru za številne države po svetu, ki jih zaznamujejo vojne in spopadi; in še naprej se spominjajmo drage Ukrajine, ki vsak dan zelo trpi.

    Zahvaljujem se vsem, ki sledijo in predvsem z molitvijo spremljajo sinodo, cerkveni dogodek poslušanja, podelitve in bratskega občestva v Duhu. Vse vabim, da njeno delo izročate Svetemu Duhu.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papez-naj-se-ustavi-orozje-terorizem-in-vojna-ne-vodita-k-nobe.html

    MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

  8. Miro says:

    KDO JE MOJ BLIŽNJI?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,25-37)

    Tisti čas je vstal neki učitelj postave, ki je takole skušal Jezusa: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo, in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor sam sebe.« – »Prav si odgovoril,« mu je rekel: »to izvršuj in boš živel.«

    Ta se je pa hotel opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran ter so odšli in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je šel po isti poti neki duhovnik in ga je videl in šel mimo. Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga videl, šel mimo.

    Ko pa je neki popoten Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil. Pristopil je in vlil v njegove rane olja in vina ter jih obvezal; in posadil ga je na svoje živinče, peljal do gostišča in zanj poskrbel. Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju ter rekel: ›Poskrbi zanj in, kar boš več potrošil, ti jaz nazaj grede povrnem.‹

    Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.« Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«

    KRATKA DUHOVNA MISEL: Gledam človeka, ki so ga napadli razbojniki. Duhovnik in levit gresta mimo. Tujec, Samarijan, se ustavi in mu pomaga. Jezus v njem pokaže usmiljeno ljubezen. Ob Jezusu bom pomagal ljudem v stiski, ne glede na to, kdo so. Gospod, hvala, ker me učiš ljubezni do človeka, ki jo potrebuje. Kažeš mi, da v njem srečujem tebe. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    • Miro says:

      SVETNIK DNEVA: SV. JOHN HENRY NEWMAN, SVETNIK, KI NAGOVARJA SRCE

      »KAKOR SE SONČNA URA RAVNA PO SONCU,
      TAKO SE HOČEM TUDI JAZ RAVNATI EDINOLE PO TEBI, GOSPOD,
      ČE ME LE HOČEŠ SPREJETI IN ME VODITI.«
      (J. H. Newman)

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature, matematike, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo, zaradi česar je zaslovel po vsej državi, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje.

      Leta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov, spreobrnil v katoliško vero, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil.

      Z nekaterimi prijatelji, ki so tudi postali katoličani, je odšel v Rim, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje. Ko se je vrnil v Anglijo, je v Birminghamu, kasneje pa tudi v Londonu, ustanovil oratorij, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.

      Neutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni.

      Priznanja je Newman doživel šele na stara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati. Umrl je leta 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu.

      Za njim je ostalo več kot 80 knjig pridig, teoloških del, dva romana in pesmi. Papež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-john-henry-newman-svetnik-ki-nagovarja-srce/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Janez Henrik Newman, prosi za nas!

  9. Miro says:

    BOG JE NEOMEJEN PRI KAZNOVANJU ZLA IN NAGRAJEVANJU DOBREGA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 21,33-43)

    Tisti čas je Jezus rekel velikim duhovnikom in starešinam ljudstva: »Poslušajte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasádil vinograd, ga obdal z ograjo, izkôpal v njem stiskalnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem viničarjem ter odpotoval. Ko se je približal čas trgatve, je poslal svoje služabnike k viničarjem, da bi pobrali njegov pridelek. Viničarji pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnáli. Nato je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako. Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Ko pa so viničarji zagledali sina, so sami pri sebi rekli: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!‹ Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili. Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo stóril s temi viničarji?« Rekli so mu: »Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.« Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih: ›Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Gospod je to narédil in čudovito je v naših očeh.‹ Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.«

    DUHOVNA MISEL

    SV. JANEZ KRIZOSTOM vidi v tej priliki številne teme, kot so Božja previdnost, nehvaležnost ljudstva zaveze, velika gospodarjeva skrb za svojo lastnino ter nenavadna sovražnost in nasilje njegovega starodavnega ljudstva. NEZNANI PISEC pa pravi: »Kristus je imenovan kamen, saj so njegovi temelji trdni in zlobni ga ne morejo preseči. Vsako storjeno zlo je storjeno proti Bogu. Kazen za storjeno zlo je sorazmerno z njegovo težo, kakor je slava za storjeno dobro. Bog je neomejen pri kaznovanju zla in nagrajevanju dobrega.« (komentar cerkvenih očetov, hozana.si)

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    SOBOTA 26. TEDNA MED LETOM

    KAKOR SE JE VAŠE SRCE NAGNILO K ODPADU OD BOGA, TAKO SE VRNITE Z DESETKRATNO VNEMO,
    DA GA POIŠČETE. (Bar 4,28)

    Iskati Boga z desetkratno gorečnostjo pomeni spreobrniti se; priznati pred njim svoje grehe, se pokesati, prositi
    odpuščanja, se truditi za popravo krivic in škode, vztrajno moliti in delati za spravo … Vse to se zdi prenaporno.
    Toda opogumlja nas zavest, da Bog ne čaka križem rok. Za en sam naš korak k njemu napravi on dva koraka
    naproti nam. Uči nas, Gospod, hoditi po Tvoji poti in pripelji nas bliže k sebi.

    Duhovna oaza (frančiškani.si)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    • Miro says:

      MOLIMO ZA SPREOBRNJENJE

      USMILJENI JEZUS JE SV. FAVSTINI KOWALSKI ZAUPAL NASLEDNJE BESEDE ŽIVLJENJA:

      »Želim si, da bi vedno globlje spoznavala ljubezen, ki v mojem Srcu gori za duše, in to boš razumela, ko boš premišljevala o mojem trpljenju. Kliči moje usmiljenje na uboge grešnike; želim si njihovega odrešenja. Ko boš izgovarjala to molitev s skesanim srcem in zaupanjem v imenu nekega grešnika, mu bom naklonil milost spreobrnjenja. Molitev je takšna:

      O KRI IN VODA, KI STA IZ SRCA JEZUSOVEGA PRITEKLI KOT VIR USMILJENJA ZA NAS, V VAJU ZAUPAM.« (Dnevnik sv. Favstine)

      To je preprosta molitev, ki nad dušo prikliče Božje usmiljenje.

      Več o tem na: https://si.aleteia.org/2019/02/21/sam-jezus-nam-je-dal-to-molitev-za-spreobrnjenje-prijatelja-ali-druzinskega-clana/

      Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja