Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.995 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    21. oktobra, 2023 at 14:59

    VSAKEMU, KDOR POREČE BESEDO ZOPER SINA ČLOVEKOVEGA, SE BO ODPUSTILO; KDOR PA IZREČE KLETEV ZOPER SVETEGA DUHA, SE MU NE BO ODPUSTILO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,8-12)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vsakega, kdor mene prizna pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli; kdor me pa zataji pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli. Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. Kadar vas bodo pa vlačili v shodnice, pred urade in pred oblasti, ne skrbite, kako ali s čim bi se zagovarjali ali kaj bi rekli. Sveti Duh vas bo namreč poučil v tisti uri, kaj je treba reči.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    KLETEV ZOPER SVETEGA DUHA

    To zastrašujoče svarilo se nanaša na greh zavračanja Božje milosti, na zavrnitev Božje ponudbe odrešenja – popolno zavrnitev dejanj, neprestanih vabil in svaril Svetega Duha. Volja človeka, ki bi storil ta greh, je tako otrdela, da si ne želi Božjega usmiljenja in zavrača Njegovo dobroto. Greh proti Svetemu Duhu je “neodpustljiv” ravno zato, ker grešnik sam ne dopušča, da bi mu Bog odpustil. Ker pa Bog spoštuje svobodno voljo, ki nam jo je namenil ob stvarjenju, spoštuje tudi odločitev grešnika, ki vztrajno zavrača Njegovo odpuščanje.

    SVETI PAPEŽ PIJ X. JE V SVOJEM KATEKIZMU ZAPISAL, DA OBSTAJA ŠEST DEJAVNIKOV GREHA PROTI SVETEMU DUHU:

    1. OBUP NAD ODREŠENJEM. To pomeni, da človek izgubi upanje v odrešenje, misleč, da je njegovo večno življenje že izgubljeno še pred poslednjo sodbo. Pomeni, da se nam Božja milost zdi majhna ter da ne verjamemo v Božjo pravičnost in moč.

    2. DOMNEVA O ODREŠENJU pomeni, da človek v svoji duši neguje predstave o lastni popolnosti, zaradi česar je precej prevzeten. Prepričan je, da je njegovo odrešenje zaradi vsega, kar je storil, že zagotovljeno.

    3. ZANIKANJE RESNICE, kakršno priznava nauk Cerkve. Če človek ne sprejme teh resnic oz. verskih dogem tudi po izčrpni doktrinalni razlagi, je to greh krivoverstva. Prepričan je, da je njegovo osebno razumevanje boljše od cerkvenih razlag in nauka Svetega Duha, ki je v pomoč nauku vere.

    4. ZAVIDANJE BOŽJE MILOSTI, ki jo Bog namenja drugim ljudem. Zavist je občutek nezadovoljstva, ker je nekdo prejel nekaj dobrega, četudi sami to že imamo ali pa bi nekoč lahko prejeli. Zavist pomeni, da svojemu bližnjemu ne želimo dobrega. S tem grehom sami sebe postavljamo v vlogo vsemogočnega razsodnika. Upiramo se Božji volji in zapovedi ljubezni do bližnjega.

    5. VZTRAJANJE V GREHU je trdna odločenost, da bomo še naprej živeli v zmoti, tudi potem ko smo prejeli razsvetljenje in pomoč Svetega Duha. Do tega pride, ko si človek postavi lastna merila za etično presojo ali pa preprosto ne sprejme kakršnihkoli etičnih načel in se na ta način loči od Božje volje ter zavrača odrešenje.

    6. DOKONČNA ZAKRKNJENOST je rezultat zavračanja Boga vse življenje. To pomeni, da človek vztraja v zmoti do bridkega konca. Podobno je, kot bi se posvetili vlogi Jezusovega nasprotnika. Tak človek se celo ob uri svoje smrti noče ponižno približati Očetu. Ni se pripravljen odzvati vabilu Svetega Duha.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/20/21-oktober-kletev-zoper-svetega-duha/

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

    Odgovori
  2. Miro says:
    20. oktobra, 2023 at 16:35

    PAPEŽ: POKLICANI SMO BITI BLIZU VSEM POPOTNIKOM, JIM REŠEVATI ŽIVLJENJA, CELITI RANE, BLAŽITI BOLEČINE

    V ČETRTEK, 19. OKTOBRA 2023, JE NA TRGU SV. PETRA PRED SKULPTURO LADJE Z MIGRANTI POTEKALA MOLITEV ZA MIGRANTE IN BEGUNCE, KI JO JE VODIL PAPEŽ FRANČIŠEK.

    Molitvi so pridružili zlasti udeleženci sinodalnega zasedanja. V svojem nagovoru je sveti oče izhajal iz odlomka o usmiljenem Samarijanu iz Lukovega evangelija. Vse zbrane je povabil: »Tako kot usmiljeni Samarijan smo danes poklicani biti blizu vsem popotnikom, jim reševati življenja, celiti rane, blažiti bolečine«.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papez-francisek-poklicani-smo-biti-blizu-vsem-popotnikom.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
  3. Miro says:
    20. oktobra, 2023 at 16:30

    VARUJTE SE FARIZEJSKEGA KVASA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,1-7)

    Ko se je nabralo na tisoče ljudstva, tako da so drug drugemu stopali na noge, je začel Jezus govoriti najprej svojim učencem: »Varujte se farizejskega kvasa, ki je hinavščina. Nič ni skritega, kar bi se ne razodelo, in tajnega, kar se ne bi zvedelo. Kar ste rekli v temi, se bo slišalo o belem dnevu, in kar ste povedali na uho v hramih, se bo oznanjevalo na strehah.

    Povem pa vam, svojim prijateljem: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, potem pa ne morejo storiti nič več. Pokazal pa vam bom, koga se bojte: Bojte se tistega, ki more usmrtiti in potem vreči v pekel. Dà, rečem vam, tega se bojte! Ali se ne prodaja pet vrabcev za dva novčiča? In ne eden izmed njih ni pozabljen pred Bogom. Pa tudi lasje na vaši glavi so vsi prešteti. Ne bojte se torej: več ko mnogo vrabcev ste vredni vi.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Ob današnjem odlomku se lahko ustavimo pri dveh vrstah ljudi, ki se razvijajo na dva različna in nasprotna si načina. Soočeni smo z izzivom, da nenehno hodimo naprej s »kvasom Svetega Duha«, ki nas vodi k tisti dediščini, ki nam jo je zapustil Gospod. Jezus govori o kvasu, ki povzroča rast. A obstaja še ena vrsta kvasa – slab kvas, ki uničuje, ki usmerja zgolj k notranjemu, k zaprtosti. To je farizejski kvas, kvas učiteljev postave tistega časa – to je hinavščina. Gre za ljudi, ki so zaprti vase, ki mislijo samo na zunanji videz, ki se pretvarjajo, ki dajejo miloščino in potem na veliko razglašajo o svojem dejanju. Glavna skrb teh ljudi je varovati, kar imajo v sebi, svoj egoizem, svojo varnost. Jezus ne tolerira hinavščine.

    Kvas, ki daje to rast, je kvas, ki daje rast brez prihodnosti, kajti v egoizmu, v usmerjenosti zgolj vase ni prihodnosti. Drugo vrsto ljudi pa vidimo pri drugačnem kvasu, ki je nasproten prejšnjemu – daje resnično in trajno rast, pomaga nam rasti kot dedičem, ki si prizadevajo dočakati svojo dediščino. Gre torej za način življenja, ki ga usmerja pristna vera v Božje obljube.

    Ti ljudje so zato predvsem veseli, radostni ljudje, kajti obljubljena jim je bila zelo velika sreča, ki bo slava in hvala Bogu. Zavedajo se, da so z vsakim dnem korak bližje svoji dediščini. Kvas ljudi, ki čakajo na svojo dediščino, je Sveti Duh, ki nas spodbuja, naj dajemo hvalo Božji slavi.

    Jezus želi, da vedno hodimo s kvasom Svetega Duha, ki nikoli ne daje takšne rasti, ki bi ostala zgolj zaprta v naših lastnih okvirjih.

    Rast, ki jo daje Sveti Duh, je namenjena izvrševanju Božje volje, ki obsega in dosega vse ljudi. Vžiga rast pri vseh ljudeh in je ni mogoče zapreti le v lastne, privatne okvirje.

    Eno rast vodi lasten egoizem in se osredotoča zgolj na rast za »lastne potrebe«, izolirano od vsega zunanjega. Takšno »rast« povzroča kvas egoizma, ki daje rast zgolj v smeri lastnih potreb. Druga vrsta ljudi pa bi morali biti vsi mi, pristni kristjani.

    Tudi kristjani nismo imuni na hinavščino. Zato nas Jezus opozarja. Kvas pristnih kristjanov je Sveti Duh, ki nas potiska navzven, k bližnjemu in nam daje rast, z vsemi težavami na poti, tudi z vsemi grehi, a vedno z upanjem. Sveti Duh je poroštvo tega upanja, tiste hvale, tistega veselja. V srcu so ljudje, ki imajo kvas Svetega Duha, radostni tudi sredi problemov in težav, medtem ko je prvi simptom tega, da postajamo hinavci, prav to, da pozabljamo, kaj pomeni biti vesel in radosten.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/19/20-oktober-varujte-se-farizejskega-kvasa/

    MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH …

    Odgovori
    • Miro says:
      20. oktobra, 2023 at 16:31

      SVETNIK DNEVA: SVETI VENDELIN, ZAVETNIK KMETOV, ŽIVINE

      SV. VEDELIN JE BIL NAJVERJETNEJE EDEN IZMED TISOČIH UČENIH MENIHOV NA IRSKEM.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Vendelin, imenovan Fionnalán, se je rodil okoli leta 550 na Irskem. Legenda pripoveduje, da je bil Vendelin irsko-škotski kraljevi sin, ki se je iz ljubezni do Boga odrekel svojemu kraljevemu življenju.

      Nekoč se je nekomu pridružil na romanju v Rim. Ko se je vračal, se je kot puščavnik naselil ob reki Moselle, na meji med Nemčijo in Luksemburgom. Proti koncu svojega življenja je živel v benediktinskem samostanu v Tholeyu, ki ga je vodil verjetno kot ustanovni opat in kjer je leta 617 tudi umrl.

      Nad njegovim kamnitim grobom so zgradili kapelo, kamor je prihajalo veliko romarjev. Kasneje je bila zgrajena velika božjepotna cerkev (bazilika), okoli katere je nastalo mesto St. Wendel v Posarju v Nemčiji. Na njegov grob romajo zlasti kmetje, poljedelci in pastirji.

      Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot pastirja s knjigo, pastirsko palico ali krono. Sv. Vendelin je zavetnik kmetov, pastirjev, polj in živine; proti boleznim živine.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vendelin-zavetnik-kmetov-zivine/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Vendelin, prosi za nas!

      Odgovori
  4. Miro says:
    19. oktobra, 2023 at 14:06

    PAPEŽ VABI K POSTU IN MOLITVI ZA MIR 27. OKTOBRA 2023

    »ODLOČIL SEM SE, DA PETEK, 27. OKTOBRA, RAZGLASIM ZA DAN POSTA, MOLITVE IN POKORE,« JE OB KONCU SREDINE SPLOŠNE AVDIENCE V VATIKANU V NAVZOČNOSTI VEČ DESET TISOČ ROMARJEV SPOROČIL PAPEŽ FRANČIŠEK.

    Sprte strani v bližnjevzhodnem sporu je pozval, naj se izognejo humanitarni katastrofi: »Morebitna širitev spora je zaskrbljujoča. Toliko vojnih front je že izbruhnilo. Naj orožje utihne, naj se sliši klic ubogih po miru, ljudi, otrok, bratov in sester!« V nadaljevanju je po navedbah spletnega portala Vatican News poudaril: »Vojna ne reši nobenega problema, seje le smrt in uničenje, povečuje sovraštvo in množi maščevanje. Vojna izbriše prihodnost!«

    Papež je zbrane vernike pozval, naj se »v tem spopadu za mir postavijo na določeno stran, vendar ne z besedami, temveč z molitvijo, s popolno predanostjo«. Da bi okrepil molitev za mir, je papež 27. oktober razglasil za svetovni dan posta in molitve za mir. »Vabim vse brate in sestre različnih krščanskih veroizpovedi, pripadnike drugih religij in vse, ki jim je mar za mir na svetu, da se po svoji presoji pridružijo in sodelujejo pri molitvi za mir,« je dejal Frančišek.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/papez-vabi-k-postu-in-molitvi-za-mir-27-oktobra-2023

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
  5. Miro says:
    19. oktobra, 2023 at 13:42

    KATEHEZA MED SPLOŠNO AVDIENCO POSVEČENA SV. KARLU DE FOUCAULDU

    SVETI OČE JE KATEHEZO MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 18. OKTOBRA, NAMENIL ŠE ENEMU PRIČEVALCU APOSTOLSKE GOREČNOSTI, IN SICER SVETEMU KARLU DE FOUCAULDU, KI SO MU »JEZUS IN NAJREVNEJŠI BRATJE IN SESTRE POSTALI GOREČNOST NJEGOVEGA ŽIVLJENJA«. (po zapisu Andreje Červek – Vatikan)

    Sveti Karel de Foucauld (15. september 1858 – 1. december 1916) je Jezusu pustil tiho delovati, saj je bil prepričan, da je »evharistično življenje« tisto, ki evangelizira. Verjel je, da je Kristus prvi evangelizator, zato je dolge ure prebil v adoraciji, prepričan, da ga »Jezus približuje oddaljenim bratom in sestram«, je dejal papež Frančišek med katehezo. Pričeval je »o lepoti oznanjevanja evangelija prek apostolata krotkosti« in se čutil brat vsem.

    Sveti Karel de Foucauld nam kaže evangelizacijsko moč krotkosti in nežnosti. Živel je Jezusovo dobroto, kar ga je vodilo v sklepanje bratskih in prijateljskih vezi z revnimi in oddaljenimi, s katerimi je počasi ustvarjal bratstvo, vključevanje in vrednotenje kulture drugega. Dobrota je preprosta in zahteva, da smo preproste osebe, ki se ne bojijo pokloniti nasmeha.

    Kateheza papeža Frančiška na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/kateheza-med-splosno-avdienco-posvecena-sv-karlu-de-foucauldu.html

    Sv. Karel de Foucauld, prosi za nas!

    Odgovori
  6. Miro says:
    19. oktobra, 2023 at 13:33

    GORJE VAM, KI ZIDATE GROBNICE PREROKOM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,47-54)

    Tisti čas je Gospod rekel učiteljem postave: »Gorjé vam, ker zidate grobnice prerokom, vaši očetje pa so jih umorili. Torej spričujete in potrjujete dejanja svojih očetov; oni so jih namreč umorili, vi pa jim zidate grobnice. Zaradi tega je tudi Božja modrost rekla: ›Pošiljam k njim preroke in apostole in izmed njih bodo nekatere umorili in nekatere pregnali, da se bo terjala od tega rodú kri vseh prerokov, ki je bila prelita od začetka sveta: od Abelove krvi, do krvi Zaharija, ki je bil ubit med templjem in oltarjem. Dà, rečem vam, terjala se bo od tega rodú.

    Gorjé vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ od spoznanja: sami niste vstopili, tistim, ki so hoteli vstopiti, pa ste zabranili.« Ko je pa Jezus šel ven, so začeli pismouki in farizeji silno vanj tiščati in ga spraševati o več rečeh, pri tem pa so nanj pazili, da bi iz njegovih ust kaj ujeli, česar bi ga tožili.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Bog vidi v notranjost. Vidi naše napore za dobro, prazna molitev in češčenje pa ga ne ganeta. Jezus je oster do pretvarjanja, da je življenje nekoga boljši zgled vere kot življenje drugega. Vabi nas k iskrenosti, ponižnosti in veri vanj.

    Smrt prerokov je v tem smislu najvišji izraz greha. Razkriva greh sveta. S tem, ko so stregli po življenju prerokom, so izrazili človekovo prepričanje, da je samozadosten, da lahko dela, kar hoče, neodvisno od Boga. Po krvi prerokov se bo prelila še ena kri. Ta ne bo samo osebno pričevanje za resnico, življenje in Boga, ampak bo odrešilna. Smrt prerokov je predhodnica Jezusove smrti, kar pomeni, da bo Jezusova smrt podobna njihovi. Samo daritev v smrti ima moč, da razbije zlo. Smrt prerokov razkriva napad na dobro in resnico, ljubosumnost in hinavščino višjih slojev družbe, ki si mislijo, da lahko delajo, kar hočejo in če je treba odrežejo glavo tistemu, ki jih opozarja na grešnost njihovega življenja.

    Smrt prerokov je v bistvu vrhunec življenja. Z njo so potrdil to, kar so bili, potrdili so svoje poslanstvo, učenje in tudi trpljenje. Na tisti besedi, s katero so oznanjali, so utemeljili tudi svojo smrt. Bila je najvišje darilo za vse, kar so prejeli in so mogli biti. Ljubezen je spremenila smrtno dejanje v najvišjo izpolnitev njihovega življenja.

    Človek lahko kar precej energije porabi za to, da izgleda, pravijo celo, da “obleka naredi človeka”. Pa ne gre samo za zunanjo podobo, gre za “imidž” v tistem širšem smislu: kaj pomenim … Svojo energijo lahko porabljam za to, da si ustvarjam neko “fasado” pred svetom, lahko pa za to, da nekaj v resnici postajam, sem. Za eno in drugo ni dovolj časa in moči – treba se je odločiti. Bom ustrezal okusu javnega mnenja, ideologije, mode – ali pa bom zvest temu, kar sem in kar vem, da je dobro?

    Jezus se jasno opredeli, da se nima namena posebej ukvarjati s tem, da ljudem njegova “javna podoba” ne ustreza – on ve, kdo je in kaj hoče. In, na drugi strani, vidi, kako površna je logika farizejev, da se samo “nekaj gredo”, niso pa to v resnici. Kot kakšna imenitna grobnica: kljub temu, da izgleda kot palača, je še vedno v vsakem primeru navaden grob in vsemu okrasju in napisom in svečam in cvetju navkljub tisti notri ni nič bolj živ.

    Jezus je premagal smrt in je več kot le neka mrtva konstrukcija. Živimo ne zgolj za fasado in ne dvolično, pač v Ljubezni, ki naj spremeni naše življenje v največjo izpolnitev.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/18/19-oktober-gorje-vam-ki-zidate-grobnice-prerokom/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      19. oktobra, 2023 at 13:34

      SVETNIK DNEVA: SVETI PAVEL OD KRIŽA, USTANOVITELJ PASIJONISTOV

      SV. PAVEL OD KRIŽA VELJA ZA NAJVEČJEGA MISTIKA 18. STOLETJA.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Rodil se je leta 1694 v družini trgovca Danei v Piemontu v Italiji kot drugi izmed šestnajstih otrok. Pri krstu so mu dali ime Pavel Frančišek. Že kot najstnik je kazal veliko zanimanje za molitev in cerkveno življenje. Dolgo je opazoval Kristusovo trpljenje (pasijon), veliko časa je preživel v češčenju Najsvetejšega in leta 1713 doživel »milostni poseg«, zaradi katerega se je odrekel ugodni poroki in ponujeni dediščini.

      Pri šestindvajsetih letih je imel navdih za ustanovitev bodoče misijonske skupnosti pasijonistov in v videnju dobil jasne predstave o svoji redovni obleki (dolg črn plašč, na njem pa na prsih izvezeno belo srce s križem in napisom »trpljenje Jezusa Kristusa«). Umaknil se je v samoto. Kasneje se mu je pridružil njegov rodni brat.

      Ustanovil je red Jezusovih ubožcev, ki se je kasneje preimenoval v red pasijonistov, in ki je bil s strani papeža potrjen leta 1741. Pavel si je tedaj izbral redovno ime Pavel od Križa. Pasijonisti poleg običajnih redovniških zaobljub čistosti, uboštva in pokorščine naredijo še četrto; to je da bodo premišljevali predvsem Kristusovo trpljenje in oznanjali njegov pomen.

      Pavel od Križa je postal eden najboljših pridigarjev svojega časa; že samo njegovo življenje je bilo najprepričljivejša pridiga. Sam se je zelo pokoril, od drugih pa tako strogega življenja ni zahteval. Samozatajevanja se je učil od sv. Janeza od Križa in sv. Terezije Avilske. Leta 1771 je nastala ženska redovna veja. Umrl je 18. oktobra 1775 v samostanu sv. Janeza in Pavla v Rimu.

      Od Pavla od Križa je ohranjenih več kot 200 pisem, pa tudi številni duhovni spisi in njegova redovna pravila. Red je danes razširjen zlasti v Severni Ameriki.

      Umetniki ga najpogosteje upodabljajo v črnem habitu njegove redovne skupnosti pasijonistov s knjigo, križem, rožnim vencem, lobanjo ali orodji Kristusovega trpljenja.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-pavel-od-kriza-ustanovitelj-pasijonistov/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Pavel od Križa, prosi za nas!

      Odgovori
  7. Miro says:
    18. oktobra, 2023 at 18:15

    JEZUS JE POSLAL PRED SEBOJ UČENCE PO DVA IN DVA V VSAKO MESTO IN KRAJ, KAMOR JE HOTEL SAM PRITI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,1-9)

    Tisti čas je Jezus določil drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je:

    »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite; glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte. V katero koli hišo pridete, recite najprej: ‚Mir tej hiši!‘ In če bo tam sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    JEZUS TUDI NAS POŠILJA

    Slišali smo, da je Jezus poslal pred seboj učence po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval. Tako tudi danes pošilja svoje učence, posvečene, poročene in neporočene med ljudi, da bi oznanili njegovo veselo novico. Na praznik apostola Petra in Pavla je bilo v Sloveniji posvečenje novomašnikov. Žal so bili posvečeni le štirje novomašniki. Gotovo je zato več vzrokov. Čas, v katerem živimo, do vere ni prijazen. A verjetno je prav, da se vprašamo globlje. Ali danes človek res ne potrebuje veselega oznanila? Ali v obilju, v katerem še vedno živimo in ga uživamo, res ni prostora za Boga? Ali je težava, da ga posvečeni ne znamo približati in verniki ne v tem duhu živeti?

    Težavo vidim v dvojem: nikomur se ne ljubi preveč truditi za karkoli. Dobro pa vedno zahteva napor. Najraje bi zagrabili za tisto, kar je lažje in zato gre vera mimo nas. Drugo težavo pa vidim v tem, da smo oznanjevalci togi in oznanila ne znamo približati današnjemu svetu in človeku.

    Jezus pošilja učence oznanjat Evangelij. Lahko vidimo, da je vera tudi danes živa.

    Mar ni skušnjava tega sveta, da z različnimi nakupi, novicami in še čem, zapolnimo vsa naša hrepenenja po lepem, polnem življenju? Naša vera je neprestano prizadevanje, da ne ugasnemo hrepenenj, ki jih je v nas položil Bog. Ta svet jo še vedno potrebuje.

    Tako z lahkoto sledimo različnim ponudbam. Pred nas se postavlja nujnost tehtanja. V življenju niso vse stvari enako dobre. Če je merilo evangelij, bomo lažje prepoznali resnično dobro. S tehtanjem in presojanjem bo naše življenje bolj polno.

    Vera je plavanje proti toku. Zavzeti se moramo za pot, v katero verjamemo, in premagovati moramo ovire. Vsi bi raje plavali s tokom. Prav vera nam pomaga, da ohranjamo jasno smer, da z molitvijo in zakramenti črpamo moč za boj: da smo zavzeti in vztrajni v boju za dobro.

    Čeprav imamo po naravi roke obrnjene k sebi, pa nas svetniki spominjajo, da smo ustvarjeni za druge. Naš cilj ne more biti naš trebuh, naše udobje. Kdo nas bo vabil na pot življenja za druge, če v nas ugasne vera. To še vedno potrebujemo, četudi se zdi, da je nekaj zastarelega. Vztrajajmo v tem življenju in ga približujmo ljudem okrog sebe.

    Tako lahko vidimo, da smo tudi mi poslani v svet. Kot je Jezus pošiljal svoje učence, danes pošilja tudi nas. Božje kraljestvo je še vedno odgovor na naša hrepenenja. Vstopajmo vanj in na to pot vabimo tudi druge!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/17/18-oktober-jezus-tudi-nas-posilja/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori
  8. Miro says:
    18. oktobra, 2023 at 10:00

    TRETJI TEDEN SINODE: ‘PRIZADEVANJE ZA VKLJUČEVANJE VSEH PO JEZUSOVEM ZGLEDU’

    Udeleženci rednega generalnega zasedanja škofovske sinode so na začetku tretjega tedna razmišljali o
    resničnem pomenu sinodalnosti, bogastvu različnosti, misijonskosti in medverskem dialogu, vlogi žensk
    v Cerkvi, digitalni dobi in drugem.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/tretji-teden-sinode-prizadevanje-za-vkljucevanje-vseh-po-jezusovem-zgledu

    Odgovori
  9. Miro says:
    17. oktobra, 2023 at 17:32

    KARDINAL ZUPPI OB DNEVU POSTA IN MOLITVE: PROSITE ZA MIR V JERUZALEMU

    KARDINAL MATTEO ZUPPI JE ZA DANAŠNJI DAN POSTA IN MOLITVE ZA MIR V SVETI DEŽELI, POSLAL PISMO VERNIKOM PO ITALIJI IN TUDI DRUGOD S BESEDAMI:

    »Zedinimo se s kristjani Svete dežele, v globini pa z vsemi verujočimi, ki tam prebivajo in morajo imeti možnost živeti skupaj. Dvignimo roke in se odločimo za post, saj se, kot nas opozarja Jezus, proti nekaterim duhovom lahko borimo samo z molitvijo in postom. S postom in molitvijo se bolj zavedajmo razmer, v katerih živijo številni naši bratje«.

    Pismo kardinala Mattea Zuppija na: https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2023-10/kardinal-zuppi-dnevu-posta-in-molitve-prosite-za-mir-jeruzalem.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      17. oktobra, 2023 at 17:48

      MOLIMO ZA MIR V SVETU:

      Gospod Jezus Kristus, ki se imenuješ Knez miru,
      ki si sam naš mir in naša sprava,
      ki si tako pogosto rekel: “Svoj mir vam dam,” podari nam mir.
      Naj bodo vsi možje in žene priče resnice, pravičnosti in bratske ljubezni.
      Preženi iz njihovih src vse, kar bi lahko ogrozilo mir.
      Razsvetli naše vladarje, da bodo zmogli zagotoviti in braniti veliki dar miru.
      Naj bodo vsi ljudje na zemlji bratje in sestre.
      Naj mir, po katerem tako hrepenimo, odslej cveti in vedno kraljuje nad nami.

      (molitev sv. Janeza XXIII. za mir)

      Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

      Več molitev za mir v svetu na:
      https://si.aleteia.org/2022/04/12/7-molitev-za-mir-v-svetu-in-konec-nasilja/

      Odgovori
  10. Miro says:
    17. oktobra, 2023 at 17:03

    ČE PA UMRE, OBRODI OBILO SADU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 12,24-26)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo meni služi, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    ZRNO

    Poskusimo pomisliti na majhno zrno, ki pade v zemljo. Če ostane zaprto vase, se ne bo nič zgodilo. Če pa se prelomi in se odpre, bo dalo življenje poganjku in zatem rastlini, ki bo obrodila sad.

    Jezus je prinesel na svet novo upanje in prinesel ga je v obliki semena. Postal je majhen kakor pšenično seme. Zapustil je svojo nebeško slavo, da bi prišel med nas – »padel je v zemljo«. A to še ni bilo dovolj. Da bi obrodil sad, je Jezus živel ljubezen do konca, ko se je pustil razlomiti smrti kakor seme, ki se pusti razlomiti v zemlji. Ravno tam, na skrajni točki ponižanja, ki je tudi najvišja točka ljubezni, je vzklilo upanje. In to upanje je vzklilo ravno zaradi sile ljubezni, kajti ljubezen vse upa in vse prenaša. Ljubezen, ki je življenje Boga, je prenovila vse, kar je dosegla. Jezus je z vstajenjem naš greh – s tem, da ga je vzel nase – spremenil v odpuščanje, našo smrt v vstajenje, naš strah v zaupanje. To je tudi razlog, zakaj je na križu rojeno naše upanje in zakaj se vedno na novo rojeva; zakaj se z Jezusom vsaka tema lahko spremeni v luč, vsak poraz v zmago, vsako razočaranje v upanje – in to prav vsako; upanje vse premaga, ker se rodi iz ljubezni Jezusa, ki je postal seme v zemlji in je umrl, da bi dal življenje, polno ljubezni in upanja.

    Ko se odločimo za Jezusovo upanje, počasi odkrijemo, da je zmagovalni način življenja način semena, način ponižne ljubezni. Ni druge poti za zmago nad zlom in za upanje na svetu. Morda bi kdo rekel, da je to logika poraza, kajti kdor ljubi, izgubi moč, kdor daje, se nečesa razlasti. V resnici pa je logika semena, ki umre, logika ponižne ljubezni, je pot Boga in samo ta da sad. To vidimo tudi v nas samih. Ko imamo nekaj nas vedno žene, da hočemo še nekaj drugega; pridobil sem si eno stvar in takoj želim imeti še drugo, večjo, in tako naprej – nikoli nisem zadovoljen. To je zelo slaba žeja: več ko imaš, več bi rad imel. Kdor je požrešen, ni nikoli sit. Kdor pa, sprejema, je na voljo in služi, živi po Božje, ta je zmagovalec, reši sebe in druge, postane seme upanja za svet. Lepo je pomagati drugim in jim služiti. Morda se včasih utrudimo, a srce se nam napolni z veseljem in upanjem. To pomenita ljubezen in upanje skupaj: služiti in dajati.

    Ta resnična ljubezen gre preko križa, žrtvovanja – kakor pri Jezusu: križ je obvezna pot, vendar pa ni cilj. Cilj je slava, kakor nam to kaže Jezusovo vstajenje.

    Ljubezen daje življenje in celo dá smisel bolečini. Ljubezen je motor, ki poganja naše upanje. Ljubim? Sem se naučil ljubiti? Se vsak dan učim še bolj ljubiti? Kajti ljubezen je motor, ki poganja naše upanje!

    Pustimo se oviti skrivnosti Jezusa, ki je kakor pšenično seme umrl, da bi nam dal življenje. On je seme našega upanja. Glejmo križanega, saj je vstal in postal vrelec upanja. In počasi bomo razumeli, da upati z Jezusom pomeni učiti se že sedaj videti rastlino v semenu, življenje v smrti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/16/17-oktober-zrno/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja