Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.994 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    31. oktobra, 2023 at 14:40

    ČÉMU JE PODOBNO BOŽJE KRALJESTVO?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 13,18-21)

    Tisti čas je Jezus govoril: »Čému je podobno Božje kraljestvo in čému naj ga primerjam? Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svojem vrtu; in zraslo je in postalo drevo in ptice neba so prebivale na njegovih vejah.«

    In zopet je rekel: »Čému naj primerjam Božje kraljestvo? Podobno je kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni prekvasilo.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    BOŽJE KRALJESTVO NASTOPA KAKOR GORČIČNO ZRNO

    Dve preprosti oznaki Božjega kraljestva lahko najdemo v današnjih prilikah. Ko Jezus govori o Božjem kraljestvu, ga najprej primerja s človekom, ki vrže seme v zemljo. Ne glede na to, ali spi ali vstaja, ponoči in podnevi, seme klije in raste, da sam ne ve, kako. Dozori ob svojem času, ne da bi pri tem mogel kaj dosti vplivati nanj. Druga prispodoba govori o gorčičnem zrnu, ki je tako drobno, da se zdi praktično neuporabno, da ne služi ničemur, nazadnje pa zraste iz njega veliko drevo, v katerem lahko gnezdijo ptice neba.

    Kakšno je torej Božje kraljestvo? Lahko bi rekli nepredvidljivo in za vse. In prav ti dve oznaki nam največkrat nista prav nič ljubi. Življenje imamo radi pod nadzorom. Radi vemo, kaj bo jutri – Jezus pa pravi, za to ne skrbite, dovolj je dnevu lastna teža. Radi bi vedeli, kaj še moramo storiti, da bo vse prav, Jezus pa na pot pošilja učence brez vsega, brez torbe, brez obuvala in brez hrane. Radi bi zagotovilo kot Zebedejeva sinova, da bomo sedeli na desni in levi v njegovem kraljestvu, on pa pravi, da to ni ne v naši ne v njegovi moči.

    Vera ni v preračunljivosti, vera je v zaupanju. Zaupanje pa raste prav v nepredvidljivosti, kjer kljub popolni negotovosti rečemo: Bog ti veš, ti vse vodiš, hočem te ljubiti, hočem ti služiti. Ko vse naredimo, lahko rečemo le: Ubogi hlapci smo, kar smo mogli, smo naredili. Radi bi vedeli, koliko naj vložimo, da bo zraslo to in ono. Jezus pa nas vabi, da zastavimo vse svoje življenje, naj ga izročimo njemu, on ga bo vodil. Naše vprašanje naj ne bo, koliko naj vložimo – vedno vse, niti, kaj bo zraslo – to vodi Bog! Narediti vse, kar je mogoče, prizadevati si za dobro do svojih meja – rezultat prepuščati Bogu! Naš cilj torej ni rezultat, naš cilj je pot. Pot, ki je v izpolnjevanju Božje volje. Če se spomnimo prilike o bogatem mladeniču, bi tudi mi radi kakor on – popolno srečo, popolno življenje, večno življenje. Radi bi zagotovilo. Jezus mu ravno tega ne daje, naroča pa mu, naj vse proda, da ubogim in hodi za njim. Namesto gotovosti – negotovost; namesto cilja – pot!

    Druga oznaka Božjega kraljestva ni nič bolj privlačna. Gorčično zrno je spet neugledno, kakor pšenično zrno ni nič posebnega. Ko pade v zemljo, se zdi še bolj ubogo kot prej. A prav to se mora zgoditi, da iz njega zraste drevo. In spet je tu neljuba podoba. Samo zase to drevo ni nič, koristi pa pticam neba. Mar ni veselje Božjega kraljestva v tem, da koristi drugemu, da je za vse, da daje prostor drugemu. A že apostoli so spraševali Jezusa, kaj bodo imeli od tega, da hodijo za njim. On jim odgovarja, da veliko. A veliko le v luči ljubezni: imeli bodo okrog sebe ljudi in zanje bodo morali skrbeti. Če jim je ljubezen v veselje, so dosegli stokratno, če pričakujejo udobje, so izgubili vse.

    Tako Jezus pokaže, da Božje kraljestvo ni za ‘ziheraše’, ni za tiste, ki hočejo predvsem mirno in udobno spanje. Božje kraljestvo zahteva od nas pogum, tveganje, napor. Bog hoče, da se v naporu prekalimo, rastemo v zaupanju in hodimo za njim. On sam bo dajal sadove.

    Božje kraljestvo ni za tiste, ki bi radi koristi zase. Božje kraljestvo je za tiste, ki bi radi ustvarjali dom za vse, prostor sprejetosti za vsakega. Kjer je v ospredju lastna korist, ni prostora ne za Boga ne za bližnjega, tam Božje kraljestvo ne more uspevati.

    Preprosti priliki, preprosti besedi – Božje kraljestvo je nepredvidljivo in za vse, ga hočemo graditi?

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2023/10/30/31-oktober-bozje-kraljestvo-nastopa-kakor-gorcicno-zrno/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  2. Miro says:
    31. oktobra, 2023 at 14:39

    PRIČEVANJE SINODALNEGA OČETA MAKSIMILIJANA MATJAŽA O PRVEM DELU ZASEDANJA SINODE

    CELJSKI ŠKOF MAKSIMILIJAN MATJAŽ, slovenski udeleženec XVI. rednega zasedanja škofovske sinode je ob sklepu prvega dela zasedanja za Radio Vatikan predstavil svojo enomesečno izkušnjo občestvenega življenja Cerkve škofov, duhovnikov, redovnic, moških in žensk, ki so svojo izkušnjo sinodalnosti podeljevali na kongregacijah, po majhnih jezikovnih in tematskih skupinah, v skupni molitvi ter obhajanju evharistije.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2023-10/pricevanje-sinodalnega-oceta-maksimilijana-matjaza-o-prvem-delu.html

    Odgovori
  3. Miro says:
    30. oktobra, 2023 at 16:40

    JEZUS OZDRAVI SKLJUČENO ŽENO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 13,10-17)

    Jezus je učil v neki shodnici v soboto. In glej, bila je tam žena, ki je bila bolna osemnajst let; bila je sključena in se ni prav nič mogla vzravnati. Ko jo je Jezus videl, jo je poklical in rekel: »Žena, rešena si svoje bolezni!« In položil je nanjo roke in takoj se je vzravnala in slavila Boga.

    Oglasil se je pa predstojnik shodnice, nejevoljen, da jo je Jezus ozdravil v soboto, in je govoril množici: »Šest dni je, v katerih je treba delati; ob teh torej prihajajte in se dajajte ozdravljati, ne pa sobotni dan.« Gospod pa mu je odgovoril: »Hinavci, ali ne odvezuje vsak izmed vas v soboto svojega vola ali osla od jasli in ga žene napajat? Te Abrahamove hčere, ki jo je satan imel zvezano, čujte, osemnajst let, pa ni bilo treba rešiti te vezi na sobotni dan?« In ko je to govoril, je bilo vse njegove nasprotnike sram, vsa množica pa se je veselila vseh veličastnih del, ki jih je storil.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Na začetku odlomka je pozornost najprej uprta v Jezusa. Označen je kot tisti, ki ob sobotah uči v judovski shodnici – in to vedno znova. Tam pa Jezus ne le poučuje, ampak tudi ozdravlja. Njegova posebna pozornost velja trpečim in bolnim, ki jih nikoli ne spregleda. Sedaj se premakne pogled od Jezusa na ženo, ki je tudi v shodnici. Edini podatki o njeni osebi so povezani z njeno dolgotrajno boleznijo (18 let) in posledicami te bolezni: sključenost oziroma nezmožnost, da se vzravna. V skladu s takratnimi svetovnonazorskimi predstavami je omenjeno, da je »satan« povzročitelj njene bolezni.

    Toda žena ni ne obsedena niti nima nečistega duha v sebi. Bolezen in šibkost sta tisti, ki upogibata njen hrbet in njeno notranjost. Zaradi dolgotrajne sključenosti hrbtenice je izključena tudi iz socialnega življenja. Ne more se vzravnati. Njen pogled je omejen, saj lahko vidi le tla pod svojimi nogami. Ne more gledati naravnost in priti v stik z drugimi ljudmi. Izključena je tudi iz vidnega polja drugih ljudi, saj ni na isti višini kot oni. Ljudje gledajo nanjo od zgoraj navzdol. Telesna drža je samo na tem mestu v Novi zavezi opisana z besedo »sključen«. Nezmožnost vzravnanosti ima za posledico tudi nesposobnost pomoči samemu sebi.

    Evangelist Luka uporabi glagol »vzravnati se« le še v odlomku, kjer omenja prihod Sina človekovega: »Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje.«

    Obratno doživlja ta žena. Zaradi sključenosti ne more videti prihoda svojega odrešenja, ne more videti Jezusa, ki je že v njeni bližini in ki jo že vidi. Ni se sposobna vzravnati »popolnoma« oziroma dobesedno. V judovski tradiciji se človek razlikuje od živali prav po pokončni drži, besedi, sposobnosti razlikovanja in pogleda v daljavo. Zato je podoben angelom. Sključena žena je na ta način oropana tako dela svoje človeškosti kot tudi stika z Bogom. Navzočnost sključene žene v shodnici pa je istočasno močno znamenje tega, da se ona sama ne želi zapreti niti pred Bogom niti pred ljudmi in da je vero in upanje postavila na Boga. Njena navzočnost v shodnici se izkaže kot pomemben dejavnik, ki omogoči srečanje z Jezusom. Čeprav je zaradi bolezni izolirana in odrezana od življenja in okolja, ni izgubila upanja in vere. Upravičeno jo Jezus kasneje imenuje »Abrahamova hči«.

    Dve stvari me nagovarjata v tej pripovedi: veselje žene, ki prvič po 18-ih letih lahko stoji zravnano, in nasprotovanje voditelju sinagoge, ki mu je več pomenil sistem kot pa ljudje, katerim bi naj sistem služil. Farizeji so vedno gledali na zunanjost in iskali napake; Jezus pa je gledal na notranjost in iskal možnosti. Molim, da bi zmogel gledati na zunanji svet in mojo notranjost tako kot Jezus – da prepoznam, kje me Božji Duh kliče k življenju.

    Gospod, zravnaj me, osvobodi moje srce slabih navezanosti.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2023/10/29/30-oktober-jezus-ozdravi-skljuceno-zeno/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  4. Miro says:
    29. oktobra, 2023 at 13:17

    LJUBI BOGA IN SVOJEGA BLIŽNJEGA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 22,34-40)

    Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na enem kraju. Eden izmed njih,
    učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je:
    »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved.
    Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in
    preroki.«

    Odgovori
    • Miro says:
      29. oktobra, 2023 at 13:20

      PAPEŽ FRANČIŠEK: VELIKO DOBREGA LAHKO STORIMO, ČE ODSEVAMO KOT KAPLJICA BOŽJO LJUBEZEN

      »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! DANES NAM EVANGELIJ GOVORI O NAJVEČJI ZAPOVEDI (prim. Mt 22, 34-40).« S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA NA DANAŠNJO 30. NEDELJO MED LETOM. (po zapisu p. Ivana Hercega)

      Učitelj postave je glede tega vprašal Jezusa in On je odgovoril z »največjo zapovedjo ljubezni«. »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem [… in] svojega bližnjega kakor samega sebe (vv. 37. 39.). Ljubezen do Boga in do bližnjega sta med sabo neločljivi. Ustavimo se malo pri razmišljanju o tem.

      Prvo dejstvo, da je ljubezen do Gospoda prva, nas spominja, da je Bog vedno pred nami in nas prehiteva s svojo neizmerno nežnostjo, s svojo bližino, s svojim usmiljenjem. On je vedno blizu, je nežen in usmiljen. Otrok se nauči ljubiti na kolenih mame ali očeta, mi pa se to naučimo v naročju Boga, kakor pravi psalm: »kakor otrok v naročju svoje matere«. Tako se moremo mi čutiti v naročju Boga. Tam vpijamo Gospodovo ljubezen. Tam se srečamo z ljubeznijo, ki nas preganja, da se z velikodušnostjo podarjamo. To nas spominja sveti Pavel, ko pravi, da ima Kristusova dejavna ljubezen v sebi moč, ki nas preganja ljubiti (prim. 2Kor 5,14). Vse se začne pri Njem. Ti ne moreš resnično ljubiti drugih, če nimaš te korenine, ki je ljubezen Boga, Jezusova ljubezen.

      Zdaj pa drugi vidik, ki odseva iz zapovedi ljubezni. Ta povezuje ljubezen do Boga s to do bližnjega. To pomeni, ko ljubimo brate, odsevamo kakor ogledalo Očetovo ljubezen. Odsevati ljubezen Boga. To je bistveno, saj ljubimo Njega, ki ga ne vidimo, preko brata, ki ga vidimo (prim. 1Jn 4,20). Nekega dne je sveta Terezija iz Kalkute novinarju, ki jo je spraševal, če si s tem, kar počne, domišlja, da bo spremenila svet, odgovorila: »Ne, ne, nikoli si nisem mislila, da bom lahko spremenila svet! Vedno sem le skušala biti kapljica čiste vode, v kateri bi lahko svetila Božja ljubezen« (Novinarska konferenca ob podelitvi Nobelove nagrade za mir, 1979). Poglejte zakaj je ona, tako majhna, lahko storila tako veliko dobrega, ker je odsevala kot kapljica Božjo ljubezen. In če bi kdaj, ko bomo gledali njo in druge svetnike, nam prišlo na misel, da so junaki, ki jih ni mogoče posnemati, pomislimo na to majhno kapljico. Ljubezen je majhna kapljica, ki lahko spremeni mnoge stvari. In kako se to stori? Tako, da napravimo prvi korak, vedno. Včasih ni lahko narediti prvi korak, pozabiti na stvari, narediti prvi korak. Naredimo ga! To je ta kapljica: narediti prvi korak.

      Tako, dragi bratje in sestre, ko pomislimo na ljubezen Boga, ki je vedno pred nami, se lahko vprašamo: sem hvaležen Gospodu, ki me prvi ljubi? Čutim Božjo ljubezen in sem mu hvaležen? Skušam odsevati njegovo ljubezen? Si prizadevam ljubiti brate in tako narediti drugi korak?

      Devica Marija naj nam pomaga, da bomo vsakdan živeli veliko zapoved ljubezni: ljubiti in se pustiti ljubiti Bogu ter ljubiti brate.

      Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papez-francisek-veliko-dobrega-lahko-storimo-ce-odsevamo.html

      Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

      Odgovori
      • Miro says:
        29. oktobra, 2023 at 13:34

        30. NEDELJA MED LETOM

        Ps 18,2-4.47.50-51b

        ZATO TE BOM, GOSPOD, SLAVIL MED NARODI.
        PEL BOM TVOJEMU IMENU.
        SVOJEMU KRALJU NAKLANJAŠ VELIKE ZMAGE.
        TI IZKAZUJEŠ DOBROTO SVOJEMU MAZILJENCU.

        Sem le ubog človek, tako majhen pred Gospodom, pa vendar sem velik
        v njegovih očeh. Dal mi je človeško dostojanstvo, pa ne samo človeško,
        ampak pri krstu tudi kraljevsko. Hvala ti Gospod za vse tvoje darove, da
        te morem in smem slaviti!

        Duhovna oaza (franciskani.si)

        Odgovori
  5. Miro says:
    28. oktobra, 2023 at 16:44

    SOBOTA 29. TEDNA MED LETOM

    Rim 8,10-11

    »ČE PA JE V VAS KRISTUS, JE TELO SICER MRTVO ZARADI GREHA,
    DUH PA JE ŽIVLJENJE ZARADI PRAVIČNOSTI. IN ČE PREBIVA V VAS
    DUH NJEGA, KI JE OBUDIL OD MRTVIH JEZUSA, BO ON, KI JE OBUDIL
    KRISTUSA OD MRTVIH, PO SVOJEM DUHU, KI PREBIVA V VAS,
    PRIKLICAL V ŽIVLJENJE TUDI VAŠA UMRLJIVA TELESA.«

    Gospod, verujemo in vemo, da si vstal od mrtvih in posvetil naše življenje.
    Prebivaj v nas, ki smo tempelj Svetega Duha, in pomagaj nam, da se nikoli ne
    ločimo od Tebe.

    Povzeto po: Duhovna oaza (franciskani.si)

    Odgovori
  6. Miro says:
    28. oktobra, 2023 at 11:35

    JEZUS JE PREČUL NOČ V MOLITVI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 6,12-16)

    Tisti čas je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst, ki jih je imenoval tudi apostole: Simona, ki ga je imenoval tudi Petra, njegovega brata Andreja, Jakoba, Janeza, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina, Simona, s priimkom Gorečnik, Juda, Jakobovega brata, in Juda Iškarijota, ki je postal izdajalec.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    V današnjem evangeliju zvemo, da je Jezus noč prebedel v molitvi in nato izbral dvanajstere.

    Če hočemo priti na jasno, potem moramo nujno pogledati, kaj molitev pravzaprav je za Jezusa; kaj je duša (bistvo) molitve, kaj je njena temeljna resničnost?

    Najprej je bistvo molitve ljubezen. Ko govorimo o molitvi, mi prihajajo na misel te besede: Ljubim? Torej molim. Sem ljubljen? Torej nekdo moli zame! Napredujem v ljubezni? Torej napredujem v molitvi. Če ne ljubim, nisem na poti molitve. Po teh poudarkih lahko razumemo, zakaj je Jezus celo noč prebedel v molitvi, preden je izbral apostole.

    Jezus je molitev označil kot ljubezen (izraz ljubezni), ko nam je predstavil vzorec, način, molitve Očenaša. Gre za 7 prošenj, 6 povabil k ljubezni. Ena sama prošnja zveni mogoče na zunaj malo egoistično: “daj nam danes naš vsakdanji kruh«. Vendar če to prošnjo razumemo v kontekstu celotne molitve, tu ni prostora za egoizem. Gre namreč za prošnjo po vsakodnevni pomoči (spremstvu), da bi opravili delo, za katerega smo na svetu.

    Jezusova molitev je bila ljubezen – najintimnejša molitev ljubezni, ki se je kadarkoli razlegla po zemlji.

    Molitev pa je lahko tudi vprašanje, kesanje, zahvala. Da, celo vprašanje je lahko molitev – vendar pravo vprašanje: npr. »Zakaj me imaš tako neizmerno rad, Oče?«

    Logična posledica molitve ljubezni je, da mora molitev biti vedno taka, da bo temeljila na resnici, iskrenosti, prosojnosti! Bog, ki je resnica, ne podpira megljenja. Pred Boga stopaj tak, kot si – nenarejeno! Z vsakim imenom apostola, ki ga je Jezus izbral, stopa pred nas iskrenost, prosojnost, jasnost!

    Velikega pomena je, da molitev začenjamo z ponižnim srcem. Prva in zadnja razsežnost molitve je: molitev, zavita v ponižnost, ima veliko možnosti, da postane prava ljubezen.

    Jezus nas s samim dejanjem molitve uči, kaj je potrebno za zdravo molitev! Imeti mora ljubezen – ljubiti Boga z vso svojo dušo in vsem svojim srcem … Molitev poslušanja je že uresničena ljubezen. Vendar vsako poslušanje kliče po odgovoru – in odgovoriti na neko poslušanje je nekaj čisto normalnega –Ljubezen torej kliče po tem, da ji odgovorimo. Dobra molitev naj bi torej vedno vsebovala te tri razsežnosti: pozornost, molitev poslušanja in molitev srca. Zaradi vsega tega lahko razumemo, da je Jezus ljubil svoje apostole, ker so odgovorili na ljubezen! Pa mi? Bomo odgovorili na tak način?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/27/28-oktober-jezus-je-precul-noc-v-molitvi/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      28. oktobra, 2023 at 11:38

      SVETNIK DNEVA

      SV. SIMON IN JUDA TADEJ: ZA BREZUPNE PRIMERE …

      Sv. Simon in Juda Tadej pri nas veljata za zimska svetnika, ker na ta dan nemalokrat že zapade sneg. Oba sta bila apostola; skupaj sta hodila za Jezusom Kristusom, skupaj sta oznanjala evangelij po vzhodni Mezopotamiji in Perziji, skupaj sta zaradi vere trpela in umrla mučeniške smrti. Oba sta bila vneta in »silovita« apostola!

      IZ ŽIVLJENJA …

      Simon z dodatnim imenom »Kananejec« oziroma »Gorečnik« je omenjen v seznamu apostolov v treh evangelijih in v Apostolskih delih (Mt 10,4; Mr 3,18; Lk 6,15; Apd 1,13). Njegovo dodatno ime Kananejec (iz hebrejske qana) ali Gorečnik pomeni, da je Simon prej pripadal verski skupnosti zelotov – gorečnikov, ki je bila prežeta s politično obravnavanim mesijanizmom. Bil je Alfejev sin, ki je bil brat Jezusovega krušnega očeta Jožefa. Potemtakem je bil Simon Jezusov bratranec. Po izročilu naj bi imel še dva brata: apostola Jakoba mlajšega in Juda Tadeja.

      Apostol Juda Tadej ima podobne značilnosti kot Simon, saj njegovo drugo ime (Tadej) v armejščini pomeni »Hraber, Srčni«. Juda Tadej je avtor kratkega ostrega novozaveznega Judovega pisma, v katerem v borbenem duhu opozarja in poziva svoje sodobnike k nasprotovanju tistim, ki jih opisuje s temi besedami: »Prikradlo se je namreč (med vas) nekaj ljudi, ki so bili že davno zapisani tej obsodbi. To so brezbožneži, ki sprevračajo v razuzdanost milost našega Boga in zanikujejo našega edinega Gospodarja in Gospoda Jezusa Kristusa.«

      Simon in Juda Tadej sta umrla mučeniške smrti v Edesi v Perziji. Izročilo pravi, da je tamkajšnji kralj organiziral razpravo, »intelektualni dvoboj«, med svojimi najboljšimi vrači in obema apostoloma. Ko sta apostola z besedami in idejami premagala svoje nasprotnike, so nanju najprej spustili kače. Ker pa so kače namesto apostolov začele pikati svoje gospodarje, so mučitelji postopek skrajšali: Juda Tadeja so pretepli do smrti, Simona Gorečnika pa z žago prerezali na dvoje. Zato je slednji zavetnik drvarjev in sekačev.

      Juda Tadej je priprošnjik v brezupnih zadevah in zavetnik srečne smrti.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-simon-in-juda-tadej-za-brezupne-situacije/

      Odgovori
  7. Miro says:
    28. oktobra, 2023 at 10:53

    PAPEŽEVA PROŠNJA: TI, GOSPA VSEH LJUDSTEV, SPRAVI SVOJE OTROKE, KI JIH JE ZAPELJALO ZLO

    V baziliki sv. Petra je v petek, 27. oktobra 2023, zvečer potekala molitvena ura z naslovom Pacem in terris ob koncu dneva posta in molitve s prošnjo za mir v svetu, ki ga zaznamuje nasilje. Papež Frančišek se je obrnil na Marijo in ji zaupal usodo človeštva: »Pretresi dušo tistih, ki so ujeti v sovraštvo, spreobrni tiste, ki podpihujejo konflikte. Suši otroške solze, odpri bleščice svetlobe v noči spopadov«.

    MOLITEV SVETEGA OČETA FRANČIŠKA
    OB SKLEPU MOLITVENE URE PACEM IN TERRIS
    27. oktober 2023

    Marija, poglej na nas! Tukaj smo, pred teboj. Ti si Mati. Poznaš naše napore in naše rane. Ti, Kraljica miru, trpiš z nami in za nas, ko vidiš, da je toliko tvojih otrok preizkušenih v spopadih, izmučenih zaradi vojn, ki trgajo svet.

    Temna ura je. Mati, temna ura je. V tej mračni uri se potapljamo v tvoje svetle oči in se izročamo tvojemu srcu, ki je občutljivo za naše probleme. Tvoje srce ni bilo brez vznemirjenosti in strahov. Kolikšna bojazen, ko v prenočišču ni bilo prostora za Jezusa, koliko strahu, ko ste v naglici zbežali v Egipt, ker ga je Herod hotel umoriti, koliko tesnobe, ko sta ga izgubila v templju! Vendar Mati, ti si bila v preizkušnjah pogumna in smela. Zaupala si v Boga in si na bojazen odgovorila z skrbjo, na strah z ljubeznijo, na tesnobo z darovanjem. Mati, nisi se umaknila, ampak si v odločilnih trenutkih prevzela pobudo. V naglici si odšla k Elizabeti, na svatbi v Kani si od Jezusa dosegla prvi čudež, v dvorani zadnje večerje si ohranjala enotnost učencev. In ko ti je na Kalvariji dušo prebodel meč, si ti, ponižna, močna žena, z velikonočnim upanjem prepletla noč bolečine.

    In sedaj, Mati, še enkrat prevzemi pobudo. Prevzemi jo za nas v teh časih, ki jih parajo spopadi in pustoši orožje. Obrni svoj usmiljeni pogled na človeško družino, ki je izgubila pot miru, ki je imela raje Kajna kot Abela, ki je izgubila čut za bratstvo in ne najde več ozračja doma. Zavzemi se za naš svet, ki je v nevarnosti in neredu. Nauči nas sprejemati življenje in skrbeti zanj – za vsako človeško življenje! – in zavračati norost vojne, ki seje smrt in briše prihodnost.

    Marija, ti si nam velikokrat prišla naproti, prosila za molitev in pokoro. Mi pa smo, prevzeti od svojih potreb in raztresenosti zaradi posvetnih koristi, bili gluhi za tvoja povabila. Ti pa Mati, ki nas ljubiš, ne naveličaj se nas. Primi nas za roko. Primi nas za roko in vodi nas k spreobrnjenju, daj, da bomo Boga spet postavili na prvo mesto. Pomagaj nam varovati edinost v Cerkvi in biti graditelji občestva v svetu. Spomni nas na pomembnost naše vloge, naj se čutimo odgovorni za mir, poklicani k molitvi in češčenju, k zavzemanju in skrbi za ves človeški rod.

    Mati, sami ne bomo zmogli, brez tvojega Sina ne moremo ničesar storiti. Ti nas vračaš k Jezusu, ki je naš mir. Zato, Božja in naša Mati, prihajamo k tebi, iščemo zavetja v tvojem brezmadežnem Srcu. Prosimo za usmiljenje, Mati usmiljenja; za mir, Kraljica miru! Preišči duše tistih, ki so ujeti v sovraštvo, spreobrni tiste, ki gojijo in netijo konflikte. Obriši solze otrok, ki to uro tako zelo jokajo, pomagaj osamljenim in ostarelim, podpiraj ranjene in bolne, obvaruj tiste, ki so morali zapustiti svojo deželo in svoje najdražje, tolaži obupane, obujaj upanje.

    Izročamo in posvečamo ti svoja življenja, vsako vlakno našega bitja, da bi s pričevanjem svetu o Jezusovi ljubezni bila znamenje sloge in bila orodje miru. Posvečamo ti naš svet, posebno ti posvečamo države in področja v vojni.

    Verno ljudstvo te imenuje zora zveličanja. Mati, odpri žarke luči v noči spopadov. Ti, prebivališče Svetega Duha, navdihni voditeljem narodov poti miru. Ti, Gospa vseh ljudstev, spravi svoje otroke, ki jih je zapeljalo zlo, ki sta jih zaslepila moč in sovraštvo. Ti, ki si vsakemu blizu, skrajšaj naše oddaljenosti. Ti, ki imaš sočutje z vsemi, nauči nas skrbeti za druge. Ti, ki razodevaš Gospodovo nežnost, naredi nas za priče njegove tolažbe. Mati, Ti, Kraljica miru, vlij Božjo harmonijo v naša srca. Amen.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papezeva-prosnja-ti-gospa-vseh-ljudstev-spravi-svoje-otroke.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
  8. Miro says:
    26. oktobra, 2023 at 11:27

    OGENJ NA ZEMLJI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,49-53)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kaj hočem? Da bi se že vnel! S krstom pa moram biti krščen in kako bridko mi je, dokler se ne izvrši. Ali mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo? Ne, rečem vam, ampak razdor! Odslej jih bo namreč v eni hiši pet razprtih: trije se bodo razprli proti dvema in dva proti trem; oče bo proti sinu in sin proti očetu, mati proti hčeri in hči proti materi, tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Tekom zadnjih nekaj poletij smo bili priča mnogim požarom. Ob besnenju požarov navadno vidimo samo negativni vidik ognja, kar pa je vsekakor daleč od resnice.

    V kolikor imamo ogenj pod nadzorom, lahko delamo z njim dobre stvari. Z ognjem namreč lahko ogrevamo prostore, lahko svetimo, prav tako lahko z njim prečiščujemo drage kovine, na primer zlato in srebro.

    Če ob branju Jezusovih besed razmišljamo o uničujoči razsežnosti ognja, jih gotovo ne bomo razumeli. Jezus želi s prispodobo ognja povedati, da je z njegovim prihodom prišel čas za razjasnitev in prečiščenje našega življenja pod njegovo lučjo. V moči Jezusovega »ognja« lahko spoznamo kdo smo, kdo je naš bližnji, predvsem pa lahko spoznamo kdo je Gospod in kakšno vlogo ima v našem življenju.

    Jezusov »ogenj« naše življenje prečiščuje, tako da odstranjuje iz njega vse tisto, kar nas ovira na naši življenjski poti.

    Ravno zadnje naštete lastnosti so trn v peti miselnosti današnje družbe. Naša zahodna družba je namreč pristala v zamegljenosti, kjer se ne ve več, kdo je kdo ter kaj je prav in kaj ni. Postali smo družba, kjer je vseeno, kaj kdo je in kaj počne. Če kdo reče samo kakšno mnenje ali pomislek zoper določen način življenja, je označen za nestrpneža in fašista.

    Današnji čas dobesedno vpije po »ognju, ki prečiščuje«. Zdi se namreč, da danes, ko sicer praktično vsi govorimo, da razmišljamo s svojo glavo, v resnici namesto nas razmišljajo drugi.

    Zato je zadnji čas, da se velika večina tistih, ki molči zaradi agresivnosti manjšine prebudi in začne najprej prečiščevati lastno življenje v ognju Gospodove ljubezni.

    Kdor se pusti prečistiti z Gospodovo ljubeznijo, bo najprej našel lastno podobo. Živeti lastno podobo pomeni živeti tisto, kar jaz sem in kar želim podariti svetu.

    Živeti v Gospodovi ljubezni pomeni goreti od veselja do življenja. Kdor gori od veselja, si upa vsak dan pogumno stopiti naproti novim izzivom. Kdor gori v Gospodovi ljubezni, postaja svetilnik za tiste, ki še živijo v megli in so še brez lastne podobe. Zato lahko naše razmišljanje zaključimo s Slomškovim stavkom: »Če hočeš druge vneti, moraš najprej sam goreti.«

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/25/26-oktober-ogenj-na-zemlji/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  9. Miro says:
    25. oktobra, 2023 at 14:46

    OB URI, KO NE MISLITE, BO PRIŠEL SIN ČLOVEKOV

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,39-48)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Veste, da bi hišni gospodar, ko bi vedel, ob kateri uri pride tat, ne pustil podkopati svoje hiše. Tudi vi bodite pripravljeni; zakaj ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov.« Rekel pa je Peter: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali tudi za vse?«

    In Gospod je rekel: »Kdo neki je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga bo gospod postavil nad svoje služabnike, da jim ob svojem času odmeri živež? Blagor služabniku, ki ga bo njegov gospod ob svojem prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje imetje ga bo postavil. Ako bo pa ta služabnik mislil: ›Še dolgo ne bo mojega gospoda,‹ in bo začel pretepati hlapce in dekle, pojedati in popivati in se upijanjati, bo prišel gospod tega služabnika ob dnevu, ko se ga ne nadeja, in ob uri, za katero ne ve, in ga bo odstranil od sebe in mu dal delež z neverniki.

    Oni služabnik, ki je spoznal voljo svojega gospoda, pa se ni pripravil ali ni storil po njegovi volji, pa bo zelo kaznovan; tisti, ki je ni spoznal, a je storil kaj kazni vrednega, pa bo malo kaznovan. Od vsakogar, komur je bilo dano mnogo, pa se bo mnogo zahtevalo; in komur so zaupali mnogo, od njega bodo še več terjali.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Današnji evangelij je ves usmerjen v prihodnost, v nebo. Vernik namreč ostaja buden in čuječ, da bo lahko sprejel Jezusa, ko bo prišel v svoji slavi. Gospod preko zgledov iz vsakdanjega življenja opominja svoje učence, torej nas, da bi živeli v tej notranji pripravljenosti kot tisti služabniki iz prilike, ki čakajo na prihod svojega gospodarja. »Blagor tistim služabnikom,« pravi Jezus, »ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel čuječe« (Lk 12,37). Bedeti moramo torej v molitvi in izvrševanju dobrih del.

    Jezus nam je v današnjem evangeliju preko prilik pokazal, kako nas mora pričakovanje njegovega prihoda spodbujati k vedno bolj obilnem življenju, polnem dobrih del. Povabil nas je torej, naj uporabljamo stvari brez sebičnosti, žeje po posedovanju ali obvladovanju, temveč po Božji logiki, ki je pozornost do drugega, logiki ljubezni, kakor je jedrnato napisal Romano Guardini: »V takšni obliki odnosa, ki izhaja iz Boga in je usmerjen v Boga.«

    Današnje bogoslužje nas hoče torej povabiti k razmišljanju o ‘življenju v prihodnjem veku’, kakor vsakič v veroizpovedi izpovemo našo vero. To je povabilo, naj naše bivanje mineva na moder in previden način, s pozornim pogledom na našo usodo, torej na resničnosti, ki jim pravimo poslednje: smrt, poslednja sodba, pekel in raj. Ravno s tem pa prevzemamo odgovornost za ta svet in tako gradimo boljši svet.

    Kristjan je vedno v neki napetosti, gibanju, pričakovanju, čuječnosti in nenehnem razponu med tem, kar je že dosegel, in končnim ciljem, ki ga ima pred seboj – združenje z Bogom v nebeškem kraljestvu. Naše pravo delovanje je služenje bližnjemu in Bogu, ki biva v njem.

    Vera je temelj slehernega upanja. Zelo pomembno je, da zaupamo svojemu Stvarniku in Odrešeniku.

    Kaj pa lahko naredi človek brez Boga? Mi si sicer domišljamo, da smo mogočni, a nas lahko uniči mikroskopsko majhna bakterija. Vse naše bogastvo nam nič ne pomaga, če nimamo zaupanja v Božjo previdnost. Jezus nas vabi, da ne navezujemo svojega srca na minljive stvari, ki nas zadovoljujejo v tem življenju, ampak imamo oči in srce odprto za to, kar ostane večno – za ljubezen in dobroto, predvsem pa usmiljenje. Jezus nas vedno znova vabi k čuječnosti, da ne pademo v miselni tok tega sveta, ki temelji na uživaštvu in je brezbrižen do ubogih in ljudi, ki so v stiski. Zato zgradimo svoje življenje na pravem temelju: na Bogu, ki se nam razodeva v Svetem pismu.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/24/25-oktober-ob-uri-ko-ne-mislite-bo-prisel-sin-clovekov/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Miro says:
    25. oktobra, 2023 at 14:34

    KATEHEZA NAMENJENA SVETIMA CIRILU IN METODU

    KATEHEZO MED SPLOŠNO AVDIENCO JE PAPEŽ FRANČIŠEK NAMENIL SVETIMA CIRILU IN METODU. POGLOBLJENO STA SE SEZNANILA S KULTURO SLOVANSKIH LJUDSTEV, IZUMILA ČRKOPIS GLAGOLICO TER SVETO PISMO IN BOGOSLUŽNA BESEDILA PREVEDLA V JEZIK, KI SO GA SLOVANI RAZUMELI.

    Krščanska vera jim več ni »tuja«, ampak postane njihova vera, govorjena v njihovem maternem jeziku. Papež je omenil še edinost, inkulturacijo ter svobodo kot tri vidike, ki zaznamujejo evangelizacijsko poslanstvo teh dveh apostolov Slovanov.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/kateheza-namenjena-svetima-cirilu-in-metodu.html

    Sv. brata Ciril in Metod, prosita za nas!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja