Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.976 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    6. decembra, 2023 at 9:08

    GOD SV. NIKOLAJA – MIKLAVŽA

    GOD SV. NIKOLAJA ALI MIKLAVŽA, ENEGA IZMED NAJBOLJ PRILJUBLJENIH SVETNIKOV, S KATERIM JE POVEZANO TRADICIONALNO OBDAROVANJE OTROK, PRAZNUJEMO 6. DECEMBRA.

    ŽIVLJENJEPIS

    Sv. Nikolaj je živel v 4. stoletju in je bil škof v mestu Mira v Mali Aziji (današnji Demre v Turčiji). Bil je sin edinec, saj njegova starša dolgo časa nista mogla imeti otrok. Starša sta bila odprta za reveže, sin Nikolaj (v grščini njegovo ime pomeni zmaga ljudstva) ju je v tem posnemal. Ko sta mu starša zapustila lepo premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. Ko je v Miri umrl škof, so se verniki odločili, da bodo za škofa izbrali tistega duhovnika, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev. To je bil ravno Nikolaj. Ko je nastopil škofovsko službo, so kristjane v rimski državi še preganjali in tudi sam je bil zaradi vere v zaporu. Leta 325 se je udeležil zgodovinskega cerkvenega zbora v Niceji. Vernikom je hotel biti zgled, zlasti v dobrodelnosti. Po izročilu je priskrbel primerno doto trem obubožanim dekletom, ki bi sicer zabredle v sramoto, tako pa so se lahko pošteno poročile. Kmalu po smrti okrog leta 350 so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi dobrote je postal priprošnjik v različnih življenjskih stiskah.

    Sv. Nikolaj je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov vzhodne Cerkve. Njegov spomin so v carski Rusiji obeleževali z dvema praznikoma: 6. decembra, ko je spomin njegove smrti, in 9. maja, ko je spomin prenosa njegovih posmrtnih ostankov. Leta 1086 so namreč pomorščaki iz italijanskega mesta Bari v Miri ukradli njegove relikvije in jih prenesli v Bari, kjer so shranjene še danes.

    Za svojega zavetnika ga častijo mornarji, brodarji in splavarji. Prve cerkve njemu v čast so postavljali ob vodah. Ljubljanska stolnica, ki je posvečena sv. Nikolaju, je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev. Na Slovenskem je temu priljubljenemu svetniku posvečenih največje število cerkva – okoli 200. Po mnogih cerkvah so naslikani prizori iz legende o njegovem življenju. Ime Nikolaj je povsod, posebno pa v Rusiji, zelo pogosto (pri nas so poleg Nikolaja in Miklavža znane še druge oblike: Niko, Niki, Miko, Mikec, Milček – Nikolaja, Nika in Nikica).

    IZROČILO OBDAROVANJA OTROK

    V 19. stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Po legendi namreč ta svetnik na predvečer svojega godu s spremstvom (angeli in parkeljni) hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe. Njegov godovni dan je ponekod še posebej namenjen krščanski dobrodelnosti.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-nikolaja-miklavza

    Sv. Nikolaj, prosi za nas!

    Odgovori
  2. Miro says:
    5. decembra, 2023 at 20:39

    PRAV TISTO URO SE JE RAZVESELIL V SVETEM DUHU IN REKEL:
    “SLAVIM TE, OČE, GOSPOD NEBA IN ZEMLJE, KER SI TO PRIKRIL
    MODRIM IN RAZUMNIM, RAZODEL PA OTROČIČEM. DA, OČE,
    KAJTI TAKO TI JE BILO VŠEČ.”

    TEDAJ SE JE OBRNIL K UČENCEM IN JIM NA SAMEM REKEL:
    “BLAGOR OČEM, KI VIDIJO, KAR VI GLEDATE!” (Lk 10,21.23)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C21.23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Bog se proslavlja po nemočnih in zatiranih. Prav takšnim, včasih tudi neukim,
    razodeva največje skrivnosti Božjega kraljestva, ki so modrim in razumnim čestokrat
    prikrite, saj so le ti preveč zagledani vase, v svoj razum. Zato prosimo Gospoda danes,
    da se bomo vedno zavedali svoje človeške nemoči ter se povsem navezali na Boga.
    Gospod, daj mi Svetega duha, da bom zmogel uvideti skrivnosti, ki so nam pripravljene.

    Duhovna oaza (franciskani.si)

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    Odgovori
  3. Miro says:
    5. decembra, 2023 at 11:53

    JEZUS SE VESELI V SVETEM DUHU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,21-24)

    Tisti čas je rekel Jezus: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče, zakaj tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne ve, kdo je Sin, razen Očeta; in kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.«

    Posebej se je obrnil k učencem in rekel: »Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite! Povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    SREČNE VAŠE OČI, KER VIDITE

    Velika življenjska sreča in dar je, če poznamo Jezusa Kristusa, če smo ga srečali, kar pomeni, če smo kdaj živo spoznali in začutili njegovo edinstvenost, neprimerljivost in verodostojnost.

    Danes se nam ponujajo različni življenjski pogledi in nauki. Ko jih tehtamo in primerjamo, potem pa uvidimo, da se z Jezusom ne da primerjati nobena filozofija in nobena človeška modrost, tedaj srečamo Jezusa.

    Srečamo ga, če se lahko pridružimo apostolu Petru, ki Jezusu pravi: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.«

    Veliko je poti in načinov, kako uvidimo izjemno in neprimerljivo vrednost in vzvišenost Jezusovega zgleda in nauka, ki ga sprejemamo v krščanski veri. Predvsem pa je to njegovo osrednje sporočilo, da je Bog ena sama ljubezen, katero Jezus uteleša in predstavlja med nami na najpopolnejši način. Jezus je Bog med nami. Razdalje in prepada ni več. Nebo se je spustilo na zemljo in zemlja se je povzdignila v nebo.

    Vezni člen je ljubezen. V Jezusu Kristusu je med nami postala navzoča sama Božja ljubezen, oziroma bolje rečeno, Bog, ki je ljubezen. V Jezusovi ljubezni do nas je med nami navzoč Bog sam, ki je ljubezen.

    S tem je postala Božja ljubezen naša norma.

    Sedaj vemo, za kaj smo rojeni: da uresničimo vsaj nekaj tiste Božje ljubezni, kakršno nam je razodel Jezus.

    Biti srečen. Življenjski cilj marsikoga. Skoraj že naloga – sebi in svojim zagotoviti, da smo “srečni”. Kaj to sploh pomeni? Da se ne bojimo jutrišnjega dneva? Da “pozitivna” čustva prevladujejo? Da izpolniš to, kar si si zadal? Poznam ljudi, ki so živčni in nestrpni, ker niso “srečni”, vseskozi razmišljajo, kaj delajo narobe. Pa je “sreča” res merilo?

    Naša največja sreča je, da imamo Jezusa. Boga, ki rešuje. Ki daje za nas svoje življenje. V luči njegove ljubezni trpljenje, bolečina, celo smrt, dobi drugačen okus. Če si z njim, to zadostuje. Morda nisi samo zaradi njega v trenutku popolnoma srečen – veš pa, da če boš vztrajal z njim, da je dobro.

    Videti Boga sredi vrveža današnjega sveta je pridržano le očem vere, ki more vzkliti iz semena, ki je padlo v srce malega in ponižnega človeka. Videti Boga pomeni videti obličje Očeta v Sinu, ki se nam razodeva po Svetem Duhu. Videti Boga pomeni skozi človeško nemoč zreti Božjo moč, skozi pohujšanje in nespamet križa zreti Božje veličastvo. Prosimo Svetega Duha, naj razsvetli oči našega srca, da bomo zmogli naše težave, padce, stiske in zablode gledati v luči skrivnosti Božjega učlovečenja, smrti in vstajenja.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    Odgovori
  4. Miro says:
    5. decembra, 2023 at 7:45

    POGLEJTE SI OSREDNJE PRIČEVANJE MISIJONARJA PEDRA OPEKE (Radio Ognjišče)

    V ŠPORTNI DVORANI V MEDVODAH SE JE ODVIL VRHUNEC OBISKA MISIJONARJA PEDRA OPEKE
    V DOMOVINI. PRED VEČ KOT 2500 GLAVO MNOŽICO JE PRIČEVAL O SVOJEM ŽIVLJENJU IN DELOVANJU.

    Njegovo pričevanje in glasbene vložke si lahko ogledate tukaj:
    https://radio.ognjisce.si/sl/269/novice/37392/poglejte-si-osrednje-pricevanje-misijonarja-pedra-opeke.htm

    Odgovori
  5. Miro says:
    4. decembra, 2023 at 12:48

    JEZUS TUDI MENI PRINAŠA BESEDO, KI OZDRAVLJA. OKREPIL BOM VERO V MOČ NJEGOVE BESEDE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 8,5-11)

    Ko je Jezus prišel v Kafarnaum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil: »Gospod, moj služabnik leži doma mrtvouden in zelo trpi.« Rekel mu je: »Pridem in ga ozdravim.«

    Stotnik mu je pa odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Tudi jaz, ki sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj, rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.«

    Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam, tolike vere nisem našel pri nikomer v Izraelu! Povem vam pa, da jih bo veliko prišlo od vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu.«

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Stotnik prosi Jezusa, da bi ozdravil bolnega služabnika. Jezus je pripravljen iti k njemu, vendar se stotnik zanese na učinkovitost njegove besede. Tudi meni Jezus prinaša besedo, ki ozdravlja. Okrepil bom vero v moč njegove besede. Gospod, hvala za tvoje odrešenje. Naj želim ozdraveti in se trudim živeti kot novi človek. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    Odgovori
  6. Miro says:
    4. decembra, 2023 at 9:29

    PEDRO OPEKA PRI MAŠI V LJUBLJANI: NAJ VERA V SLOVENIJI NIKOLI NE USAHNE (Družina

    NA PRVO ADVENTNO NEDELJO JE BILO V ŽUPNIJSKI CERKVI MARIJINEGA OZNANJENJA NA TROMOSTOVJU PRI FRANČIŠKANIH ŠE POSEBEJ SLOVESNO MAŠO, SAJ JE PRI MAŠI OB 10. URI SOMAŠEVAL IN PRIDIGAL MISIJONAR PEDRO OPEKA, KI JE PO OSMIH LETIH V TEH DNEH SPET NA OBISKU V SLOVENIJI.

    »Živimo Jezusa v naših družinah, tam, kjer delamo, pa tudi v naših župnijah. Ko vstopamo v cerkev, se zavedajmo, da smo Jezusovi bratje in sestre, da smo Božja družina,« je med drugim poudaril Pedro Opeka.

    Več na: https://www.druzina.si/clanek/pedro-opeka-pri-masi-v-ljubljani-naj-vera-v-sloveniji-nikoli-ne-usahne-foto

    Odgovori
  7. Miro says:
    3. decembra, 2023 at 15:34

    ADVENTNI ČAS

    ČAS DUHOVNE IN BOGOSLUŽNE PRIPRAVE NA BOŽIČ ZAČENJAMO S PRAZNOVANJEM PRVE ADVENTNE NEDELJE, KI JE LETOS 3. DECEMBRA, IN GA SKLENEMO V TEDNU PO ČETRTI ADVENTNI NEDELJI NA SVETI VEČER, 24. DECEMBRA.

    Za razliko od postnega časa, ki ga obhajamo kot pripravo na veliko noč in traja štirideset dni, adventni čas ni omejen na točno število dni. Z adventnim časom v Katoliški cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (sv. trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst ter Gospodovo darovanje v templju ali svečnica), so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem.

    Več o adventnem času na: https://katoliska-cerkev.si/adventni-cas-2014201520162017

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    Odgovori
    • Miro says:
      3. decembra, 2023 at 15:56

      VSTOPILI SMO V ADVENT (Radio Ognjišče)

      VSTOPILI SMO V ADVENTNI ČAS, ČAS DUHOVNE PRIPRAVE NA BOŽIČ. ZAČELI SMO GA SINOČI Z VIGILIJO PRVE ADVENTNE NEDELJE IN GA BOMO SKLENILI NA ČETRTO ADVENTNO NEDELJO, KI BO HKRATI ŽE SVETI VEČER, 24. DECEMBRA. POKLICANI SMO, DA GA ŽIVIMO POLNO.

      Več o pomenu adventnega časa v nadaljevanju, prisluhnimo pa tudi nagovoru nadškofa STANISLAVA ZORETA.

      https://radio.ognjisce.si/sl/269/novice/37383/vstopili-smo-v-advent.htm

      Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

      Odgovori
  8. Miro says:
    3. decembra, 2023 at 7:41

    PRVA ADVENTNA NEDELJA

    ČUJTE, KER NE VESTE, KDAJ SE VRNE HIŠNI GOSPODAR

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 13,33-37)

    Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Pazíte in čujte, ker ne veste, kdaj pride čas! Tako bo kakor s človekom, ki je zapústil svoj dom in šel na potovanje. Svojim služabnikom je izróčil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naróčil, naj čuje. Čujte torej, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: Čujte!«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Danes vsa Cerkev začenja novo bogoslužno leto, novo pot vere, ki jo bomo živeli skupaj v krščanskih skupnostih, pa tudi, kakor vedno, prehodili znotraj zgodovine sveta, da bi se odprli Božji skrivnosti ter odrešenju, ki prihaja iz njegove ljubezni. Bogoslužno leto se začenja z adventnim časom. Ta čudoviti čas prebuja v srcih pričakovanje Kristusovega prihoda ter spomin njegovega prvega prihoda, ko je slekel svojo božansko slavo ter prevzel naše umrljivo meso.

    ‘Čujte!’ To je Jezusov poziv iz današnjega evangelija. Ne nameni ga samo svojim učencem, temveč vsem: ‘Čujte!’ (Mr 13,37). To je koristen opomin, ki nas spomni, da življenje nima samo zemeljske razsežnosti, temveč se razteza ‘onkraj’, kakor rastlina, ki klije iz zemlje ter se odpira proti nebu. Kot razmišljujoča rastlina bo vsak človek, obdarjen s svobodo in odgovornostjo, poklican, da bo dal obračun, kako je živel in kako je uporabljal svoje sposobnosti. A jih je obdržal zase ali pa jih je uporabil tudi za dobro sobratov.

    Tudi Izaija, prerok adventa, nam danes daje misliti s svojo užaloščeno molitvijo, s katero se v imenu ljudstva obrača na Boga. Prerok spoznava napake svojega ljudstva ter v določenem trenutku pravi: ‘Nikogar ni, ki bi klical tvoje ime, ki bi se prebudil, da bi se te držal, kajti skril si svoj obraz pred nami, prepustil si nas môči naše krivde’ (Iz 64,4). Nemogoče, da se nas ta opis ne dotakne? Zdi se, da odseva nekatere razsežnosti postmodernega sveta: mesta, v katerih je življenje postalo skrito, površinsko ter se zdi, da je Bog odsoten in je človek edini gospodar. Kakor, da je on edini ustvarjalec in režiser vsega: gradenj, dela, ekonomije, prometa, znanosti, tehnike. Vse se zdi, da je odvisno le od človeka. Občasno pa se v tem svetu, ki se zdi, da je popoln, zgodijo pretresljive stvari tako v naravi kot v družbi, zaradi katerih mislimo, da se je Bog umaknil, da nas je, če tako rečemo, prepustil nam samim.

    V resnici pa pravi ‘gospodar’ sveta ni človek, temveč Bog. Evangelij pravi: ‘Čujte torej, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar – zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori –, da vas, če pride nenadoma, ne najde spečih’ (Mr 13,35-36). Vsako leto nas adventni čas spomni na to, da naše življenje spet najde pravo smer k Božjemu obličju, ki pa ni obličje ‘gospodarja’, temveč Očeta in Prijatelja. Z Devico Marijo, ki nas vodi na poti adventa, sprejmimo za svoje naslednje prerokove besede: ‘Gospod, si ti naš oče! Mi smo glina, ti si naš upodabljavec, vsi smo delo tvojih rok’ (Iz 64,7).

    S prvo adventno nedeljo torej začenjamo novo bogoslužno leto. To dejstvo nas vabi, da razmislimo o razsežnosti časa, ki nas navdaja z neko skrivnostnostjo. Rad bi spregovoril o zelo konkretni ugotovitvi. Pravimo namreč, da ‘nam zmanjkuje časa’, saj je vsakodnevni ritem za vse postal dokaj divji. Tudi glede tega, Cerkev prinaša ‘veselo novico’. Bog nam podarja svoj čas. Mi imamo vedno premalo časa. Še posebej za Gospoda ga včasih ne znamo ali nočemo najti. Pa vendar, Bog ima čas za nas! To je prvo, kar na začetku bogoslužnega leta vedno znova z začudenjem odkrijemo. Da, Bog nam podarja svoj čas, saj je vstopil v zgodovino s svojo besedo ter s svojimi zveličavnimi deli, da bi naš čas odprl za večnost ter bi tako ta postal zgodovina zaveze. S tega vidika je čas že sam po sebi znamenje Božje ljubezni. Čas je dar, ki ga človek, kakor vsako drugo stvar, zna ceniti ali pa ga v zamolkli površnosti zapravi.

    Tri so velika središča časa, ki zaznamujejo zgodovino zveličanja. Na začetku je stvarjenje, v središču je učlovečenje in odrešenje ter na koncu paruzija, končni prihod z vesoljno sodbo. Vendar pa teh treh velikih trenutkov ne smemo razumeti v kronološkem zaporedju. Stvarjenje je sicer na začetku vsega, a se še vedno nadaljuje in uresničuje v nastajanju vesolja vse do konca časov. Prav tako učlovečenje in odrešenje, ki se je sicer zgodilo v točno določenem zgodovinskem trenutku, ko je bil Jezus na zemlji, a se njegovo delovanje razširja bodisi na čas pred tem dogodkom bodisi po tem dogodku. Podobno tudi drugi prihod in poslednja sodba, za katera ima vnaprejšen odločilen pomen Kristusov križ, vplivata na obnašanje ljudi vseh časov.

    V bogoslužnem času adventa obhajamo dvojni Božji prihod. Najprej nas advent vabi, da prebudimo pričakovanje Kristusove vrnitve v slavi. Vedno bliže ko bomo božiču pa nas bo advent vabil, da sprejmemo Besedo, ki je zaradi našega zveličanja postala človek. Sicer pa Gospod neprestano prihaja v naše življenje. Zato je zelo dobrodošel je Jezusov poziv, ki nam ga na prvo adventno nedeljo z vso močjo predlaga: »Čujte« (Mr 13,33.35.37). Namenjen je učencem, a hkrati vsem, saj bo vsak ob uri, ki jo samo Bog pozna, poklican, da bo dal obračun o svojem bivanju. Ta vključuje pravšnjo držo do zemeljskih dobrin, resnično obžalovanje lastnih napak, dejavno ljubezen do bližnjega, predvsem pa ponižno in zaupljivo izročitev v roke Boga, našega nežnega in usmiljenega Očeta.

    Misli Benedikta XVI. (hozana.si)

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    Odgovori
  9. Miro says:
    3. decembra, 2023 at 7:10

    PETER OPEKA: NI DENAR NAREDIL AKAMASOE, BILA JE LJUBEZEN, VERA, ZAUPANJE V LJUDI (Aleteia)

    S KATERIMI BESEDAMI JE PETER OPEKA NAGOVORIL ZBRANE PRI SV. JOŽEFU V CELJU?

    Zagotovo je misijonar lazarist Peter Opeka eden najdejavnejših, najuspešnejših in najprepoznavnejših misijonarjev sveta. Njegov čudež pa se je pravzaprav začel že pred njegovim rojstvom. Njegov oče Lojze, doma iz Begunj pri Cerknici, se je kot edini preživeli rešil z morišča, na katerem so partizani umorili več tisoč ujetnikov. Starši so se spoznali in poročili v političnem begunstvu v Argentini po drugi svetovni vojni …

    In po Božji previdnosti je Opeka v skoraj 50 letih na Madagaskarju s sodelavci zgradil več vasi in centrov Akamasoa, s katerimi želi dati ljudem s smetišča na obrobju glavnega mesta Antananarivo možnost dostojnega življenja. Skupnost je sicer zasnovana tako, da njeni prebivalci in uporabniki sami sodelujejo pri njeni izgradnji. Kljub temu mora Opeka vsako leto zagotoviti izdatna finančna sredstva iz darov velikih in malih darovalcev v Evropi, da Akamasoa, za katero trdi, da je “krhek čudež”, lahko nadaljuje s svojim poslanstvom.

    Več na: https://si.aleteia.org/2023/12/03/peter-opeka-ni-denar-naredil-akamasoe-bila-je-ljubezen-vera-zaupanje-v-ljudi/

    Odgovori
  10. Miro says:
    2. decembra, 2023 at 14:37

    MISIJONAR OPEKA OD ROJAKOV V AVSTRIJI ŽE NA SREČANJE Z ROJAKI V CELJU
    (Radio Ognjišče, 2. december 2023)

    »APOSTOL SMETIŠČARJEV IN BREZDOMCEV« Z MADAGASKARJA PEDRO OPEKA SE JE V ČETRTEK
    POSLOVIL OD ROJAKOV NA KOROŠKEM IN BO NEKAJ DNI MED NAMI V SLOVENIJI.

    Že sinoči so se ga razveselili v Celju, nocoj bo v Velikih Laščah, kjer so njegove korenine. Jutri bo maševal
    dopoldne v Ljubljani, popoldne v Mariboru in po evangeliju nagovoril zbrane. V ponedeljek zvečer se bo
    s pričevanjem v Medvodah predstavil širši javnosti.

    Več o srečanjih z misijonarjem Pedrom Opeko na: https://radio.ognjisce.si/sl/269/novice/37381/misijonar-opeka-od-rojakov-v-avstriji-ze-na-srecanje-z-rojaki-v-celju.htm

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja