Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.647 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
  1. Miro says:
    1. maja, 2024 at 17:18

    KATEHEZA O VERI. SVETI OČE: DAR, ZA KATEREGA JE TREBA VSAK DAN PROSITI.

    KATEHEZA MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 1. MAJA 2024, JE BILA NAMENJENA VERI, ENI OD TREH TEOLOGALNIH KREPOSTI. VERA JE PRVI BOŽJI DAR V KRISTJANOVEM ŽIVLJENJU, KI GA JE TREBA SPREJETI IN ZANJ VSAK DAN PROSITI, JE DEJAL PAPEŽ TER POVABIL, NAJ GOSPODA PROSIMO ZA POMNOŽITEV NAŠE VERE. (po zapisu Andreje Červek)

    Sveti oče je izhajal iz Katekizma, ki pravi, da po veri verujemo v Boga in vse, kar nam je Bog razodel, ter se mu svobodno v celoti izročimo. V Svetem pismu najdemo primere te vere, ki se kažejo v življenju oseb, kot so Abraham, Mojzes in Devica Marija. Podali so se na neznane poti, polne nevarnosti, in se v celoti izročili Bogu. Pa vendar se tudi med verniki zgodi, da včasih vera opeša in da jih prevzame strah. Papež je spodbudil, naj ne pozabimo, da je vera dar, za katerega je treba prositi z zaupanjem v moč Božje milosti, ki daje trdnost in moč našemu življenju. Tako kot učenci v čolnu, ki ga je na jezeru zajela nevihta, smo povabljeni, da se vsak dan obrnemo k Jezusu in ga prosimo: »Gospod, pomnôži nam vero!«

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Jn 9,35-38

    Jezus [je našel slepega, ki mu je povrnil vid, in] mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovoril ter rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se je pred njim poklonil do tal.

    KATEHEZA: GREŠNA NAGNJENJA IN KREPOSTI. VERA.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-05/kateheza-o-veri-papez-dar-za-katerega-je-treba-vsak-dan-prosi.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  2. Miro says:
    1. maja, 2024 at 11:20

    JEZUS JE BIL TESARJEV SIN

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 13,54-58)

    Tisti čas je prišel Jezus v svoj kraj in je ljudi učil v njih shodnici, da so strmeli in govorili: »Od kod ima ta to modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegova mati Marija? In njegovi bratje, ali niso Jakob in Jožef in Simon in Juda? In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Od kod ima vendar vse to?« In spotikali so se nad njim. Jezus jim je pa rekel: »Ni brez časti prerok razen v svojem kraju in na svojem domu.« In ni storil tam veliko čudežev zaradi njihove nevere.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    ALI NI TO JOŽEFOV SIN, SIN TESARJA

    Prebivalci Nazareta, ko so slišali Jezusa govoriti, so spraševali: »Ali ni to tesarjev sin?« Jezus je opravljal poklic svojega očeta.

    Tesar je bil precej naporen poklic, saj je bilo treba delati s težkimi materiali, kot so les, kamen in železo. Z ekonomskega vidika ni zagotavljalo velikega zaslužka, kar lahko sklepamo iz dejstva, da sta Marija in Jožef, ko sta Jezusa darovala v templju, darovala samo dve grlici ali dva goloba, kot je bilo predpisano po postavi za revne.

    Jezus se je torej kot mladostnik naučil od svojega očeta te obrti. Ko je kot odrasel začel pridigati, so se zato začudeni sosedje spraševali: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela?« in so se nad njim pohujševali.

    Ob tem biografskem podatku o Jezusu je prav pomisliti na vse delavce sveta, na poseben način na tiste, ki garajo v rudnikih in nekaterih tovarnah; na tiste, ki jih izkoriščajo z delom na črno; na žrtve dela; na otroke, ki so prisiljeni delati, in na tiste, ki brskajo po smetiščih in iščejo kaj uporabnega za prodajo.

    Misliti pa je potrebno tudi na tiste, ki so brez dela. Koliko ljudi trka na vrata tovarn, podjetij. »Je kakšno delo?« »Ne, ničesar ni, ničesar.« Pomanjkanje dela. Mislim tudi na tiste, ki čutijo, da je njihovo dostojanstvo prizadeto, ker ne morejo najti zaposlitve. Kar ti da dostojanstvo je, da zaslužiš za kruh. Delo je maziljenost z dostojanstvom.

    Mnogi mladi, mnogi očetje in matere doživljajo dramo, ker nimajo dela, ki bi jim omogočalo mirno življenje. Živijo iz dneva v dan. Iskanje je pogosto tako dramatično, da izgubijo vse upanje in željo po življenju.

    Premalo se upošteva dejstvo, da je delo bistvena sestavina človeškega življenja. Delo ne pomeni poskrbeti samo za preživetje. Je tudi prostor, v katerem izražamo sebe, kjer se čutimo koristne.

    Večkrat se vprašajmo: S kakšnim duhom opravljamo svoje vsakdanje delo? Kako pristopamo k utrujenosti? Ali vidimo svojo dejavnost povezano le z lastno usodo ali tudi z usodo drugih?

    Delo je tudi način, kako izrazimo svojo ustvarjalnost. Vsak opravlja delo na svoj način, s svojim stilom.

    Lepo je pomisliti, da je Jezus sam delal in se učil te umetnosti ravno pri svetem Jožefu. Danes se moramo vprašati, kaj lahko storimo, da bi povrnili vrednost delu. Obrnimo se k svetemu Jožefu delavcu.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/30/sreda-1-maj-ali-ni-to-jozefov-sin-sin-tesarja/

    Sv. Jožef Delavec, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      1. maja, 2024 at 15:22

      MOLIMO

      LITANIJE SVETEGA JOŽEFA

      Gospod, usmili se.
      Kristus, usmili se.
      Gospod, usmili se.
      Kristus, sliši nas.
      Kristus, usliši nas.

      Bog Oče nebeški, – usmili se nas.
      Bog Sin, Odrešenik sveta,
      Bog Sveti Duh,
      Sveta Trojica, en sam Bog,

      Sveta Marija, – prosi za nas.
      Sveti Jožef,
      Slavni sin Davidov,
      Luč očakov,
      Ženin Božje Porodnice,
      Odrešenikov varuh,
      Čisti varuh Device,
      Rednik Sina Božjega,
      Skrbni branitelj Kristusov,
      Služabnik Kristusov,
      Služabnik odrešenja,
      Glavar svete Družine,
      Jožef najpravičnejši,
      Jožef najčistejši,
      Jožef najmodrejši,
      Jožef najsrčnejši,
      Jožef najpokornejši,
      Jožef najzvestejši,
      Ogledalo potrpežljivosti,
      Ljubitelj uboštva,
      Zgled delavcev,
      Kras domačega življenja,
      Varuh devic,
      Steber družin,
      Opora v težavah,
      Tolažnik nesrečnih,
      Upanje bolnikov,
      Zavetnik izgnancev,
      Zavetnik potrtih,
      Zavetnik revežev,
      Zavetnik umirajočih,
      Strah hudobnih duhov,
      Zaščitnik svete Cerkve,

      Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod.
      Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod.
      Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas.

      Postavil si ga za gospodarja svoji hiši.
      In za vladarja vsej svoji posesti.

      Molimo. Dobri Bog, v svoji previdnosti si izbral svetega Jožefa za moža
      Materi svojega Sina. Častimo ga kot varuha na zemlji, naj nam bo tudi
      priprošnjik v nebesih. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

      Odgovori
  3. Miro says:
    1. maja, 2024 at 7:42

    1. MAJ – SV. JOŽEF DELAVEC

    V KATOLIŠKI CERKVI 1. MAJA OBHAJAMO GOD SV. JOŽEFA DELAVCA, MOŽA DEVICE MARIJE IN JEZUSOVEGA KRUŠNEGA OČETA.

    Sv. Jožef je bil po svetopisemskem izročilu mizar, zato velja za zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter skrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa.

    Vsebina godovnega dneva izhaja tudi iz zgodovinskih okoliščin delavskega vprašanja. Papež Leon XIII. (1878–1903) je leta 1891 objavil okrožnico Rerum novarum (Nove stvari), s katero je podprl delavsko vprašanje ter spregovoril o industrijskih delavcih, sindikatih in poštenih plačah. Okrožnica je postala temeljno besedilo sodobnega družbenega nauka Cerkve, saj je človekovo delo prvič obravnavala s krščanskega vidika, pri čemer je izhajala iz svetopisemskega izročila. Obsežno je spregovorila o položaju delavcev, ki so bili v tistem času socialno nezaščiteni, njihov status pa ni imel pravnega okvira. Okrožnice cerkvenega učiteljstva pomagajo vzpostavljati pravičen družbeni red in vrednotiti obstoječo družbeno ureditev.

    Navedene teme so v Cerkvi na Slovenskem in tudi širše aktualne tudi dandanes – tako zaradi svetovne finančno gospodarske krize kot tudi zaradi pastoralnega leta socialne pravičnosti oz. družbenega nauka Cerkve, ki od septembra 2011 do septembra 2012 potekal pod geslom Pravičnost v ljubezni.

    Zgodovina dela se za kristjane in Jude začne s stvarjenjem sveta. Stara zaveza predstavlja Boga kot delavca, ki oblikuje, postavlja in ureja svet (prim. npr. 1 Mz 1,1–2,4). Jezus si je pred začetkom javnega delovanja služil kruh z delom, verjetno kot obrtnik mizar, s čimer je človekovemu delu dal poseben pomen. Delo ni le ena izmed človekovih dejavnosti, ampak je povezano tudi z družbenimi in političnimi vprašanji. Delo mora biti cenjeno in spoštovano, ker človeku omogoča dostojanstven način življenja in zagotavlja materialne pogoje za preživetje.

    Lik sv. Jožefa je zgled tako za delavce kot delodajalce. Slednji so zavezani k zagotavljanju poštene plače, ki omogoča dostojno življenje. Višina plače mora ustrezati življenjskim potrebam in razmeram, v katerih delavci živijo. Vsi subjekti civilne družbe si morajo prizadevati za urejeno razmerje med delom in kapitalom ter z dialogom urejati delavska vprašanja, neomejeno konkurenco ekonomske moči in varovanje osebne lastnine, ki je namenjena družbeni funkciji.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/1-maj-sv-jozef-delavec-2012

    Sv. Jožef Delavec – prosi za nas!

    Odgovori
  4. Miro says:
    30. aprila, 2024 at 15:05

    MIR VAM ZAPUSTIM, SVOJ MIR VAM DAM; NE KAKOR DAJE SVET, GA VAM JAZ DAM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 14,27-31)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, ga vam jaz dam. Vaše srce naj se ne vznemirja in se ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: »Odhajam in pridem k vam.« Ko bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, zakaj Oče je večji od mene.

    Zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več toliko govoril z vami, vladar sveta namreč prihaja. Meni sicer ne more nič; vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da tako delam, kakor mi je naročil Oče.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    MIR VAM ZAPUSTIM, SVOJ MIR VAM DAM

    Verjetno bi težko precenili, kaj od vsega kar je Jezus bil in storil za nas, je najbolj dragoceno. Obravnavamo ga kot celoto – in kot celota, kot sopotnik človeštva dobrih trideset let je nekaj neubesedljivega in se izmika vsaki, definiciji. Višek je seveda v križu in vstajenju – a ob teh dejstvih lahko nek njegov učenec ostane popolnoma brezbrižen, celo nezainteresiran; drugemu pa je to podlaga za skoraj nasilno govorjenje in delovanje.

    Jezus poudari, da učencem zapušča svoj mir – ne takega, ki ga more dati svet. Mir je bil za tedanji čas pomemben duhovni pojem, ne le nekaj površinskega v smislu odsotnosti vojn ali prepirov. Povezan je bil pravzaprav s pojmovanjem vsakega človeka, z njegovo celotnostjo – šele iz te notranje usklajenosti, skladnosti, tako so verjeli, lahko potem nastane tudi medčloveški in mednarodni mir.

    Danes tako mnogi iščejo notranjo skladnost s takimi in drugačnimi držami, rutinami, vajami – ki so pogosto na nek način odstop od samega sebe, raztapljanje v nekakšni (včasih budistični ) vseenosti. Kot da bi človek ne mogel vztrajati v bližini s sabo in drugimi in ohraniti miru; kot da bi bila naša notranjost in medosebnost nujno boj, in to do tragične razsežnosti. Jezus tudi s svojimi besedami o križu, ki naj ga vzamemo, ko stopimo za njim, tega niti ne zanika – a obenem pove, da nam daje mir, ki je globlji od “boja na križu”, ki je mir ljubezni.

    Ne samo naše lastne ljubezni, za to vemo, kako hitro se izčrpa ali pa postane pasivno “sladka”, pač pa božje ljubezni. Če smo neskončno ljubljeni in do konca v varnem Naročju, potem je vsak “boj” le prehod, senca, površina. V globini pa je studenec miru – ki se ne izčrpa.

    Sistemi, režimi in ideologije, ki so v zgodovini obljubljali mir, pravičnost, enakost, skratka – raj na zemlji, so to vedno počeli na račun nekoga drugega. Za ohranjanje nebes na zemlji so nekateri morali plačati visoko ceno. Jezus pa ne govori o tem, da bi si na zemlji ustvarili nebesa. Vabi nas, da mu sledimo. Vabi nas, da svoje življenje zaživimo polno, kot tisti, ki so ljubljeni in odrešeni. Če se zares zavedam, da sem ljubljen, je moje življenje kljub stiskam in preizkušnjam lepo, polno in izpolnjeno. Če se zavedam, da sem odrešen, pa to lahko pomeni moj najgloblji bivanjski mir. Seveda me lahko še vedno vznemirjajo in težijo skrbi, preizkušnje in bolečine vsakdanjega življenja. Toda če živim kot odrešen, pomeni, da nisem kot ujetnik svoje končnosti, da ne živim v strahu pred smrtjo, s katero naj bi se vse končalo. Živeti kot odrešen pomeni, da se zavedam, da verujem, da s smrtjo ni vsega konec. Da v moči Jezusovega vstajenja od mrtvih pričakujem tudi svoje vstajenje in večno življenje. To je tisti najgloblji bivanjski mir, ki ostaja ne glede na trenutne okoliščine.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/29/torek-30-april-mir-vam-zapustim-svoj-mir-vam-dam/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  5. Miro says:
    29. aprila, 2024 at 18:12

    PAMETNE IN NESPAMETNE DEVICE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 25,1-13)

    Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: »Nebeško kraljestvo bo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle naproti ženinu. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet pametnih. Nespametne so vzele svetilke, niso pa vzele s seboj olja; pametne pa so vzele olje v posodicah s svetilkami vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolnoči pa nastane vpitje: ›Glejte, ženin gre, pojdite mu naproti!‹ Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo.‹ Toda pametne odgovorijo: ›Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite.‹

    Medtem ko so šle kupovat, pride ženin; tiste, ki so bile pripravljene, gredo z njim na svatbo in vrata se zaprejo. Pozneje pridejo tudi druge device in pravijo: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On jim pa odgovori: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas.‹ Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    Sicer mi je nenavadno, da bi bila svatba ponoči, a očitno je bilo včasih tudi tako. Skušajmo sami razmišljati, kakšen pomen so imele svetilke in čemu so služile. Najbrž ne gre toliko za to, da bi si device z njimi svetile na poti, ampak da bi s svetilkami pozdravile ženina. V temi ga namreč niso mogle pozdraviti s čim drugim kot s prižganimi svetilkami. Na svatbi pa so najbrž osvetlile prostor, kjer so bili zbrani svatje. V vsakem primeru lahko ugotovimo, da so svetilke sredstvo slavljenja, praznovanja in povezovanja. Še več, svetilke so tako znamenje služenja bližnjemu in tega namesto drugega ne moreš narediti. Zato olja ni mogoče deliti, ker je olje pripravljenost, da bomo služili. Nespametne device bi tudi s prižganimi svetilkami svetile le sebi, saj so se vrtele le okrog sebe.

    Biti pripravljen na Ženinov prihod, pomeni spremeniti logiko življenja iz sebične zagledanosti vase, v veselo življenje bližnjim. Z veseljem služiti bližnjemu je najbrž mogoče le, če nam je življenje dar – dar, ki kliče po hvaležnosti, hvaležnost pa vabi k služenju.

    Kako lepo bi bilo, če bi nam vse, kar vedno znova prejemamo ne ušlo izpred oči. Kako z lahkoto bi čakali Darovalca s prižganimi svetilkami, če bi se ves čas zavedali daru. Naj nas božja beseda, ki namiguje na konec časov, ne plaši, ampak vabi k hvaležnosti in veselemu služenju.

    Kaj nas Jezus želi poučiti s to priliko? Spominja nas, da moramo biti pripravljeni na srečanje z Njim. Jezus velikokrat v evangeliju opominja k čuječnosti in to stori tudi na koncu tega evangelija: ‘Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure!’ S to priliko pa nam pravi, da čuti, ne pomeni bedeti, ampak biti pripravljeni, saj so vse device pred ženinovim prihodom spale, toda, ko so se zbudile, so bile nekatere pripravljene, druge pa ne. Tu je torej pomen tega, da smo modri in preudarni, saj gre za to, da ne čakamo na zadnji trenutek svojega življenja za sodelovanje z Božjo milostjo, temveč da to storimo sedaj. Lepo je malo pomisliti na to, da bo en dan zadnji. Če je danes, kako sem pripravljen, pripravljena? To in to moram storiti… Pripravljati se, kakor da je zadnji dan. To bo dobro delo.

    Svetilka je tudi simbol za vero, ki razsvetljuje naše življenje, medtem ko je olje simbol za dejavno ljubezen, ki poživlja ter dela luč vere rodovitno in verodostojno. Pogoj za to, da smo pripravljeni na srečanje z Gospodom, ni samo vera, temveč krščansko življenje bogato z dejavno ljubeznijo, ljubeznijo do bližnjega. Če se pustimo voditi temu, kar se nam zdi bolj lagodno, torej iskanju lastnih interesov, postane naše življenje nerodovitno. S tem si ne nabiramo zaloge olja za svetilko naše vere. Vera bo tako ugasnila ob trenutku Gospodovega prihoda, ali pa morda že prej. Če pa smo čuječi in si prizadevamo delati dobro z dejanji ljubezni, podarjanjem, služenju bližnjemu v težavah, smo lahko mirni, medtem ko čakamo ženinov prihod, kajti Gospod lahko pride v katerem koli trenutku. Pri tem pa nas tudi spanec smrti ne plaši, saj imamo zalogo olja, zbranega z vsakodnevnimi dobrimi deli. Vera navdihuje dejavno ljubezen in dejavna ljubezen ohranja vero.

    Devica Marija naj nam pomaga napraviti našo vero preko dejavne ljubezni vedno bolj dejavno, da bo lahko naša svetilka svetila že tu na zemeljski poti in potem za vedno na svatbeni gostiji v raju.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/28/ponedeljek-29-april-pametne-in-nespametne-device/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

    Odgovori
  6. Miro says:
    28. aprila, 2024 at 8:57

    KDOR OSTANE V MENI IN JAZ V NJEM, TA RODI OBILO SADU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 15,1-8)

    Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti po besedi, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.«

    Odgovori
    • Miro says:
      28. aprila, 2024 at 9:00

      5. VELIKONOČNA NEDELJA (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

      Vinska trta je že v številnih starodavnih kulturah podoba vitalnosti, rodovitnosti, veselja in ustvarjalnosti. Med najpogosteje omenjenimi rastlinami v Svetem pismu je vinska trta, posebej še grozdje in vse, kar so iz njega pridobivali. Vinograd predstavlja eno najbolj dragocenih imetij.

      Tudi v naši slovenski kulturni zavesti je trta žlahtna rastlina. Blaženi A. M. Slomšek je o njej veselo zapel: »En hribček bom kupil, bom trte sadil, ….« Na istem ljudskem občutju do vinske trte je nastala ena najlepših slovenskih evharističnih pesmi: »Jezus, ti si vinska trta, polna milosti odprta. Mi mladike tvoje smo, ki na tebi rastemo.«

      Da rastlina lahko raste in postane mogočna, mora imeti globoke temelje, močne korenine, ki dajejo trdnost in moč.

      Zato je prav, da se ob današnjem evangeliju vprašamo: Na čem gradimo svoje življenje?

      Eno je jasno: brez močnih temeljev, brez prave zakoreninjenosti, smo izgubljeni. Usidran si takrat, ko nekje poženeš globoke korenine, ko si dejaven, popolnoma na razpolago skupnosti, v kateri živiš. Jezus je to zelo lepo prikazal s primero o trti in mladikah.

      Jezus je kot močna vinska trta, ki daje življenje vsemu človeštvu. Na tej trti smo namreč vsi. Seveda pa je treba upoštevati en pogoj: na tej trti moraš biti kot mladika aktiven, sicer se posušiš. Vse, kar je suho poberejo in vržejo v ogenj. V idealnih razmerah je vse v najlepšem redu, življenje pa ni nikoli idealno.

      Vinogradnik dobro ve, da na letino vpliva marsikaj. Spomladi se najbolj boji pozebe, ki lahko pridelek popolnoma uniči. Ko grozdje zori je večkrat nevarnost toče.

      Enako se dogaja v našem duhovnem življenju: ni dovolj, da si lepa mladika na trti, kajti škodljivcev, ki prežijo nate je zelo veliko.

      Kako se dovolj dobro zavarujemo? Jezus je glede tega dovolj jasen: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo!« Močna vera, zaupanje in ljubezen do Jezusa so najboljša garancija. Naš Bog je vsemogočen in bo naredil, kar bo potrebno. Še več, On je ljubeznivi Oče, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja z njegovimi otroki, zato nas vedno vabi v svoje zavetje. Pri njem smo na varnem.

      Zakaj pa je danes čutiti velik odpad od Boga? Ker je marsikdo prepričan, da ni mladika, ampak trta. Vsi bi radi bili voditelji, a marsikdo ne pomisli, da mu manjkajo prave izkušnje, ki jih po naravni poti ne more dobiti. Smo ustvarjeni bitja in zato omejeni s svojo naravo. Kdor hoče preseči svoje meje, se mora usidrati v tistem, ki je večji od njega, popoln in vsemogočen. Zato je dobro, da smo zdrave, krepke mladike na trti, od katere prejemamo vse potrebno za svoje življenje.

      Biti živa mladika na živi trti, to je ideal vsakega kristjana. Grozd vene, se suši, odpade – mnogi odnehajo, odpadejo, nimajo moči za Gospoda; v njih ni življenja, zato ker smo brez duhovne hrane nemočni. Grozd je pripet na trto – jaz sem pripet na Jezusa; Jezus me ne omejuje, ne ovira temveč me napaja z mirom, bogastvom ljubezni, življenjem. Kljub vsakodnevnim križem in težavam imam upanje, imam vir dobrote in povezanosti z Izvirom. Jezus je tu – v Kruhu in Vinu – zame in zate. Živim in Ga podarjam ljudem okoli sebe: z ljubeznijo, s pogledom, s stiskom roke, z nasmehom, z odpuščanjem, s pogovorom, z darovanjem, z iskrenostjo, z odpuščanjem ….vsak dan. Podarimo drugemu tisto, kar je najplemenitejše v nas. Kjer je ljubezen in dobrota, tam prebiva Bog …

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/27/nedelja-28-april-5-velikonocna-nedelja/

      JEZUS, TI SI VINSKA TRTA, POLNA MILOSTI ODPRTA!

      Odgovori
  7. Miro says:
    27. aprila, 2024 at 17:14

    PAPEŽ DEDKOM IN BABICAM: LJUBEZEN NAS NAREDI BOLJŠE, BOGATEJŠE IN MODREJŠE

    V VATIKANU JE V SOBOTO, 27. APRILA 2024, POTEKALO SREČANJE PAPEŽA FRANČIŠKA S STARIMI STARŠI IN VNUKI. PRIBLIŽNO ŠEST TISOČ SE JIH JE ZBRALO V DVORANI PAVLA VI., SVETI OČE PA JIM JE SPREGOVORIL O LJUBEZNI TER IZPOSTAVIL, DA NAS LJUBEZEN V VSEH STAROSTNIH OBDOBJIH NAREDI BOLJŠE, BOGATEJŠE IN MODREJŠE. (po zapisu Andreje Červek)

    LJUBEZEN NAS NAREDI BOLJŠE

    Ko se med seboj imamo radi, postanemo boljši. »In to vam pravim kot “dedek”,« je dejal papež, »z željo, da bi z vami delil vedno mladostno vero, ki združuje vse generacije. Tudi sam sem jo prejel od svoje babice, od katere sem prvič izvedel za Jezusa, ki nas ljubi, ki nas nikoli ne pusti same in nas spodbuja, naj smo si blizu in nikogar ne izključujemo.«

    Od svoje babice je papež tudi slišal zgodbo o družini, v kateri je bil dedek, ki je med jedjo za mizo vse umazal. Zato so ga poslali stran, da bi jedel sam. Vnuk pa si je naslednje dni dal opravka s kladivom in žeblji, in ko ga je oče vprašal, kaj počne, mu je odgovoril: »Delam ti mizo, da boš lahko jedel sam, ko boš star!«

    »Tega me je naučila babica in te zgodbe nisem nikoli pozabil. Tudi vi je ne pozabite, kajti le tako, da z ljubeznijo ostajamo skupaj in nikogar ne izključujemo, postanemo boljši, bolj človeški!« je dejal papež Frančišek.

    Več o nagovoru svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-04/papez-dedkom-in-babicam-ljubezen-nas-naredi-boljse.html

    Odgovori
← Older Comments

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja