Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.758 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    ČE STE SPOZNALI MENE, POZNATE TUDI MOJEGA OČETA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 14,7-14)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Če ste spoznali mene, poznate tudi mojega Očeta. Zdaj ga poznate in vidite ga.« Filip mu reče: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.«

    Jezus mu odgovori: »Toliko časa sem med vami, Filip, in me nisi spoznal? Kdor vidi mene, vidi Očeta. Kako moreš govoriti: ›Pokaži nam Očeta‹? Ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih jaz govorim, ne govorim sam od sebe. Oče, ki prebiva v meni, on izvršuje dela. Vérujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni. Če pa ne, vérujte zaradi del samih.

    Resnično, resnično, povem vam: Kdor vame veruje, bo tudi sam izvrševal dela, ki jih jaz izvršujem, in še večja ko ta bo izvrševal, ker grem k Očetu. Kar koli boste prosili v mojem imenu, to bom storil, da bo Oče proslavljen v Sinu. Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom spolnil.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    POKAŽI NAM OČETA IN ZADOSTI NAM BO

    Filip je očaran nad Jezusom. Zdaj pa se začne spraševati, kakšen je Oče. Tudi mi lahko mislimo, da mora biti Oče zelo drugačen od Sina. Toda v resnici je Sin navzočnost Očeta v vidni obliki. Jezusove besede in dejanja so Božje besede in dejanja. Prosim, da bi se še bolj poglobil v skrivnost, kdo Jezus v resnici je.

    Ljudje pravijo: ‘Nihče ne ve, kakšen je Bog!’ To je bilo res, preden je Jezus prišel, toda zdaj lahko vemo! Bog je kot Jezus, popolnoma na naši strani. Bog nas brezmejno ljubi. Boga se nam ni treba bati, ker je Bog najčistejša ljubezen do nas.

    Jezusove besede Filipu so osupljive. Lahko bi rekli, da je to vrhunec Janezovega evangelija in celo vse Nove zaveze. “Kdor vidi mene, vidi Očeta”. Jezus ni preprosto en sveti človek ali prerok ali Bogu podoben angel, ampak on je podoba nevidnega Boga, Božji samo-portret (Božji ‘selfi’).

    Oče je ‘v’ Jezusu kakor je Jezus ‘v’ Očetu. To je prisotnost, ki Jezusu daje, da lahko uresničuje velika dela in daje nam, da lahko delamo še večja dela. In vendar, že medtem, ko govori, Jezus ve, da bo izdan, da bi ga mučili, zlorabili in umorili. Njegova ‘moč’ se kaže v popolni nemoči in ranljivosti.

    V teh besedah smo tudi mi povabljeni, da postanemo soudeleženi v življenju in delu Boga, da delimo življenje z Bogom in delamo to, kar Bog dela.

    Vstali Jezus se da videti in tako omogoča videti Očeta. Najbolj resnično in najbolj popolno gledanje Boga je gledanje vstalega Jezusa, ki je umrl in premagal smrt, ki je trpel in iz ljubezni do nas in Očeta to trpljenje sprejel, ki je ljubil grešnike tako, da je dal samega sebe zanje. »Kdor je videl mene, je videl Očeta.« To se v polnosti uresniči v Vstalem Kristusu.

    Mi vstalega Kristusa ne vidimo na tak način kakor ljudje, ki živijo z nami. Naš stik z vstalim je skrivnosten in veliko globlji od čutnega gledanja. Omogoča nam, da se odpovemo čutnemu gledanju. Lepo je gledati Jezusove podobe ali ikone, a vsi dobro vemo, da je resnični in najgloblji stik z Njim mogoč le v srcu. Oči srca so tiste, ki dosežejo Jezusa v njegovi skrivnosti smrti in vstajenja, v njegovi skrivnosti daru samega sebe iz ljubezni do nas in Očeta.

    Gledanje Boga je gledanje s srcem. Boga je mogoče videti samo s srcem, s Kristusovim srcem.

    Sv. Filip in Jakob prosita za nas, da spregledamo z Jezusovim srcem.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/26/sobota-27-april-pokazi-nam-oceta-in-zadosti-nam-bo/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  2. Miro says:

    JEZUS JE POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE. NIHČE NE PRIDE K OČETU, RAZEN PO MENI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 14,1-6)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaše srce naj se ne vznemirja. Vérujete v Boga, tudi vame vérujte. V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. Če bi ne bilo tako, bi vam bil povedal, ker odhajam, da vam prostor pripravim, in če odidem in vam prostor pripravim, bom zopet prišel in vas k sebi vzel, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kam grem, veste in za pot veste.«

    Tomaž mu reče: »Gospod, ne vemo, kam greš; in kako bi mogli vedeti za pot?« Jezus mu reče: »Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    JAZ SEM POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE

    Današnje Jezusove besede govorijo o neverjetni edinosti oziroma enosti z Očetom. V odlomku je polno podob o tej edinosti.

    To me spominja na besede, ki govorijo o Jezusu dobrem pastirju in o njegovi želji, da bi ovce, ki jih želi zbrati, poslušale njegov glas in bo ena čreda, en pastir. Kakor sta on in Oče eno, želi, da mi postajamo eno. Kako vneto Jezus sporoča to željo, koliko podob najde, da bi ga razumeli, slišali, sprejeli in uresničili njegovo željo – da bi bili eno. Pa si res te edinosti želimo?! Zdi se, da nas preplavlja duh lažne svobode, v katerem vsak hoče početi, kar mu ugaja; hoče živeti sebi in po svoje; biti sam svoj gospodar in želi, da se v njegovo življenje nihče ne »vtika«.

    A sporočilo odlomka iz evangelija je še vedno zelo aktualno. Bog nas skozi vso zgodovino vabi k edinosti kot svoje ljudstvo, hudič pa si ves čas prizadeva, da bi ustvarjal razdor. Če se le malo ustavimo, moramo najbrž priznati, da je slednji neverjetno uspešen.

    Ubira taktiko odličnih ponudb in črnih groženj, ki jih vsi poznamo:

    – če ne boš smel delati tega, kar ti ugaja, boš podrejen drugemu in te pravzaprav ne bo,

    – če boš drugega vzel preveč resno, te bo izkoriščal in mu boš hlapec ali copata,

    – če se boš spustil v pogovor o tem, kaj je boljše, te bo drugi odvrnil od tega, kar bi rad počel, zato ne govori, raje kar naredi,

    – če se pogovarjaš, vedno drugi zmaga, zato je bolje molčati,

    – pogovor je izguba dragocenega časa in nepotrebno kompliciranje, saj te nihče ne razume.

    Prešernove besede »edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo« torej niso utopija. Edinost je mogoča, povabljeni smo, da jo ustvarjamo tam, kjer živimo. Naj si zanjo ne nehamo prizadevati in moliti.

    Če hočemo slediti Jezusu v večnost, se moramo navzeti logike, po kateri je vse na zemlji:

    – eno samo potovanje. Jezus je pot proti večnosti. Vse, kar živi, govori, moli, dela, ga vodi v večnost;

    – eno samo iskanje resnice, ki se v polnosti razodeva v večnosti. Tu je vse delno in minljivo. Večna resnica je Bog sam;

    – le boren in minljiv predokus večnega življenja.

    Gre za neverjetno pot, ki je mogoča samo v popolni poslušnosti njemu, ki nas vodi k Očetu.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/25/petek-26-april-jaz-sem-pot-resnica-in-zivljenje/

    Slava tebi, Jezus, Ti si pot, resnica in življenje!

  3. Miro says:

    PO VSEM SVETU OZNANJUJTE EVANGELIJ

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 16,15-20)

    Tisti čas se je Jezus prikazal enajsterim in jim rekel: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen. Tiste, ki bodo verovali, pa bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali hude duhove, govorili nove jezike, kače dvigali s tal, in če kaj strupenega izpijejo, jim ne bo škodovalo; na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«

    Gospod Jezus je bil vzet v nebo, potem ko je z njimi govoril, in je sédel na Božjo desnico. Oni pa so šli in učili povsod; Gospod je delal z njimi in besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    KDOR BO VEROVAL IN BO KRŠČEN BO ZVELIČAN

    Cerkev je občestvo krščenih, ki s svojim življenjem pričujejo o vstajenju Jezusa Kristusa. Bistveni poudarek je torej na pričevanju in ne na prepričevanju.

    Če pogledamo versko statistiko zadnjih let, ugotovimo, da število krstov v naši domovini vztrajno pada. Zdi se, da iz ljudi – tudi versko vzgojenih – počasi izginja zavest o pomembnosti krsta za zveličanje. Jezus je rekel: »Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan«. Dva pogoja torej postavlja za dosego zveličanja (za vstop v nebesa): VERO in KRST. Pomen in veličino krsta lahko primerjamo rojstvu otroka. Rojstvo je vstop v ta svet, v zemeljsko življenje, ki bo trajalo določeno število let. Krst pa je vstop v Božji svet, v Božje življenje, ki pa je večno. Za večnost smo rojeni!

    Starši, ki imajo količkaj vere, bodo vse storili, da bodo otroci tudi krščeni. Ker pa je za prejem vsakega zakramenta potrebna tudi vera, otrok je pa še nima, zato se pričakuje vsaj minimalna vera v Jezusa s strani tistih, ki prosijo za krst.

    V današnjem času je med mladimi starši ali tistimi, ki svojo družino šele načrtujejo, vse več takih, ki se odločijo, da svojih otrok ne bodo dali krstiti. Med njimi so tudi številni taki, ki so sami v otroštvu bili krščeni. Razmišljajo nekako takole: “Otrok ne bova dala krstiti. Se bodo že sami odločili za to, če bodo želeli oziroma ko bodo dovolj stari.”

    Poglejmo od bližje ta argument. Na prvi pogled gre za “demokratično gesto”, saj z njo otroku želimo pustiti svobodo. Otroka v nič siliti, dovoliti, da se sam odloča, da mu slučajno ne bi kratili kakšne pravice, to je v današnji družbi zelo moderno. Pa se je otrok res sposoben sam odločati?

    Če dobro premislimo, imajo otroci težavo odločiti se že za to, katere hlače bi oblekli zjutraj pred odhodom v vrtec oziroma šolo ali kaj bi jedli za malico. Kaj šele o nečem, kar je za njihovo življenje in razvoj osebnosti zares pomembno. Kaj bi se zgodilo ali kaj se zgodi, če starši otrokom prepuščajo večje odločitve o tem, kdaj se gre zvečer v posteljo, ali bodo naredili domačo nalogo, ali bodo hodili točno k pouku, in tako dalje?

    Otroci preprosto nimajo sposobnosti razsojanja o tem, kaj je zanje dobro in kaj ni. Zato bi bilo celo krivično, če bi od njih to pričakovali in nanje preložili svojo starševsko odgovornost odločanja o stvareh, ki so zanje pomembne.

    Ko govorimo o krstu, se moramo zavedati njegovega pravega pomena. Krst namreč odpira vrata Božjega kraljestva.” Gledano s tega stališča je na nek način krivično, če otroka prikrajšamo za to veliko milost; če ga s tem, da ga ne krstimo, odtegnemo od Boga. S tem otroku pravzaprav jemljemo svobodo postati Božji otrok.

    Argument “se bo že sam odločil, ko bo starejši” se seveda lahko nanaša tudi na že odraslega otroka, ki se bo – ali pa tudi ne – kot odrasel začel zanimati za vero in si zaželel, da bi se dal krstiti. Drži, nekateri odrasli se res odločijo za katehumenat, če začutijo, da bi radi prejeli zakramente. Drži tudi, da so Gospodova pota skrivnostna in da Gospod najde pot do človeka, če tako želi.

    A res je tudi, da se mora tudi človek odpreti za Božje delovanje oziroma se Bogu dati poiskati. Ta proces pa je zagotovo bistveno lažji, če smo vsaj v osnovi vzgojeni v krščanski veri ali vsaj če smo že kot majhni otroci prejeli sveti krst. Edini pomen krsta namreč ni le v tem, da človek z njim postane Božji otrok, česar se nikoli več ne da izbrisati.

    Pomembno je tudi delovanje Svetega Duha, ki je prav po zakramentih (od katerih je krst prvi) blizu človeku. Tudi če se otrok ali odraščajoči človek začasno odmakne od Boga oziroma vere, je s krstom že odprl vrata svojega življenja Bogu, s čimer je povezava med njim in Bogom toliko lažja. Ker nikoli ne vemo, kaj nas v življenju čaka, je torej zagotovilo Božje bližine, ki ga prejmemo s svetim krstom, še toliko večja tolažba, uteha in blagoslov.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/24/cetrtek-25-april-kdor-bo-veroval-in-bo-krscen-bo-zvelican/

    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    KATEHEZA. VERA, UPANJE IN LJUBEZEN, PROTIUTEŽ SAMOZADOSTNOSTI.

    SVETI OČE JE MED SPLOŠNO AVDIENCO, 24. APRILA 2024, GOVORIL O TREH BOŽJIH OZIROMA TEOLOGALNIH KREPOSTIH: VERI, UPANJU IN LJUBEZNI.

    To so temeljne drže, ki zaznamujejo kristjanovo življenje in njegovo hojo za Kristusom. So dar Svetega Duha in se živijo v odnosu z Bogom. Teologalne kreposti so protiutež samozadostnosti, pri čemer je sveti oče posvaril pred napuhom ter spodbudil, naj svoje srce odpremo Svetemu Duhu.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK

    [Bratje], kadar molimo za vas, se zmeraj zahvaljujemo Bogu, Očetu našega Gospoda Jezusa Kristusa. Slišali smo namreč o vaši veri v Kristusu Jezusu in o ljubezni, ki jo imate do vseh svetih, in to zaradi upanja, ki vam je pripravljeno v nebesih. (Kol 1,3-5)

    KATEHEZA: GREŠNA NAGNJENJA IN KREPOSTI. MILOSTNO ŽIVLJENJE PO DUHU.

    Celotna kateheza na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-04/kateheza-vera-upanje-in-ljubezen-protiutez-samozadostnosti.html

  5. Miro says:

    JAZ SEM PRIŠEL NA SVET KOT LUČ, DA NIHČE, KDOR VAME VERUJE, NE OSTANE V TEMI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 12,44-50)

    Tisti čas je Jezus zaklical: Kdor vame veruje, ne veruje v mene, temveč v njega, ki me je poslal. Kdor vidi mene, vidi njega, ki me je poslal. Jaz sem prišel na svet kot luč, da nihče, kdor vame veruje, ne ostane v temi. Če kdo moje besede sliši in jih ne spolni, ga jaz ne sodim; nisem namreč prišel, da bi svet sodil, ampak da bi svet zveličal.

    Kdor mene zaničuje in ne sprejema mojih besed, ima nad seboj sodnika; nauk, ki sem ga oznanil, ta ga bo sodil poslednji dan. Jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, on sam mi je dal zapoved, kaj naj rečem in kaj naj oznanim. Vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je rekel Oče.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    JEZUS JE LUČ V TEMI

    Jezus je zakričal na ves glas. Ve, da izvršuje Očetovo postavo večnega življenja in želi preglasiti klepet ljudi okoli templja. Želi, da ga slišijo v temi vseh časov. Njegov glas je glas odrešitve ne očitkov.

    Jezus – človek – nam pokaže nekaj globinsko človeškega. Razsvetli človeškost, tako da uvidimo, da je v Jezusu iskra Božjega. Jezus je postal kot mi, da bi mi lahko postali kot On. Božja luč razsvetljuje vse stvarstvo, prinaša življenje in pravičnost. To je skrbeča luč, ki ji je mar za ljudi.

    Jezus prihaja kot luč in razjasnjuje Božjo realnost.

    Jezus je vedel, da govori za Očeta. Zaupa mi, da bom jaz deloval v njegovem imenu. Molim, da bi prejel luč od Boga.

    Z Jezusovim rojstvom prihaja Luč, ki vedno sveti in opozarja na nevarnosti ter usmerja na pravo pot. Svet se vedno hitreje spreminja, Bog pa je vedno steber, vedno nagovarja enako: kaže pot k ljubezni, spoštovanju, pravičnosti … Vedno je z nami in nas vabi, da mu prisluhnemo, še več, da mu sledimo. Saj samo, če bomo živeli tako kot nam je On povedal, bomo vsi ljudje lahko živeli v sožitju in blaginji.

    A ljudstvo je to luč zavrnilo. Tako zelo je navajeno na temo, da ga luč zaslepljuje. In to je drama našega greha. Greh nas oslepi in ne moremo prenašati luči. Imamo obolele oči. Jezus to jasno pravi. Spreobrnjenje je prehod iz teme v luč.

    A kaj so stvari, zaradi katerih zbolijo oči, oči vere? Kaj so tiste stvari, ki jih oslepijo? To so pregrehe, posvetni duh in ošabnost. Te tri stvari te tudi vodijo, da se povežeš z drugimi – enako mislečimi, da bi ‘ostal varen’ v temi. Vedno vpletati še nekoga drugega, da bi se zakril in ostal v temi. Ni lahko živeti v luči. Luč nam pokaže mnoge slabe stvari v nas, ki jih mi nočemo videti: pregrehe, grehe …

    Pomislimo na naše pregrehe, pomislimo na našo ošabnost, pomislimo na našega posvetnega duha. Te stvari nas oslepijo, oddaljujejo nas od Jezusove luči. A če začnemo razmišljati o teh stvareh, ne bomo našli zidu, našli bomo izhod, kajti Jezus sam je rekel, da je on luč. ‘Nisem namreč prišel, da bi svet sodil, ampak da bi svet zveličal.’ Jezus sam, ki je luč, pravi: ‘Bodi pogumen, pusti se razsvetliti, pusti videti to, kar imaš v sebi, kajti jaz sem, ki te bom popeljal naprej, ki te bom rešil. Jaz te ne obsojam. Jaz te rešujem.’ Gospod, ki nas rešuje teme, ki jo imamo v sebi; teme vsakdanjega življenja, družbenega življenja, političnega življenja, narodnega in mednarodnega življenja … veliko je teme. In Gospod nas rešuje. A prosi nas, naj jo prej vidimo, naj bomo pogumni in pogledamo svojo temo, da bo Gospodova luč vstopila in nas rešila. Ne bojmo se Gospoda, zelo je dober, krotak je, blizu nam je. Prišel je, da nas reši. Ne bojmo se Jezusove luči.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/23/sreda-24-april-jezus-je-luc-v-temi/

    Slava tebi, Jezus, ti si Luč sveta!

  6. Miro says:

    O MENI PRIČAJO DELA, KI JIH IZVRŠUJEM V IMENU SVOJEGA OČETA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 10,22-30)

    Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bila je zima in Jezus je hodil v templju po Salomonovem stebreniku. Obstopili so ga Judje in mu govorili: »Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Kristus, povej nam odkrito!« Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa ne verujete. O meni pričajo dela, ki jih izvršujem v imenu svojega Očeta. Toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovac.

    Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jih poznam in hodijo za menoj. Jaz jim dam večno življenje: in ne bodo se pogubile nikoli in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji ko vse; in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    O MENI PRIČAJO DELA

    V današnjem evangeliju judje pravijo Jezusu, naj odkrito pove, ali je on Kristus. In odgovori jim: ‘Povedal sem vam, pa ne verujete

    To pa lahko v nas ustvari dvom: ‘Ali jaz verujem?’ Vprašanje je, katere so ovire, ki me zaustavljajo pred vero.

    Prva ovira je bogastvo. Gospod je bil trd v zvezi z bogastvom, tako da je rekel, da je lažje vstopiti kameli skozi šivankino uho, kot pa bogatašu v nebeško kraljestvo. Bogastvo je ovira v hoji za Jezusom. Torej ne biti sužnji bogastva, ne živeti za bogastvo, kajti bogastvo je gospodar, je gospodar tega sveta in mi ne moremo služiti dvema gospodarjema. Bogastvo nas ustavi.

    Druga stvar, ki nam preprečuje iti naprej v spoznavanju Jezusa, v pripadanosti Jezusu, je togost, togost srca. Tudi togost v razlaganju postave. Jezus graja farizeje, učitelje postave zaradi te togosti, ki ni zvestoba. Zvestoba je vedno dar Bogu. Togost pa je varnost za mene samega. Ta nas oddaljuje od Jezusove modrosti, od Jezusove lepote. Vzame ti svobodo. In veliko pastirjev vzpodbuja rast te togosti v dušah vernikov. Bolj postane pomembno izpolnjevati postavo, kot je napisana oziroma kot si jo jaz razlagam, kot pa svoboda, da gremo dalje in sledimo Jezusu.

    Naslednja ovira je utrujenost, ki nam vzame voljo za napredovanje. Vodi te v mlačnost in te naredi mlačnega.

    In še ena drža je, ki preprečuje napredovanje v spoznavanju Jezusa, in to je posvetni duh. Ko izpolnjevanje vere, prakticiranje vere konča v posvetnosti. Vse je posvetno. Pomislimo na obhajanje nekaterih zakramentov v nekaterih župnijah. Koliko posvetnosti je tam! Ne razumemo dobro milosti Jezusove navzočnosti.

    To so stvari, ki nas ustavijo, da nismo del Jezusovih ovac: bogastvo, togost, mlačnost, posvetnost … Manjka svoboda. In ni mogoče slediti Jezusu brez svobode. Včasih gre svoboda čez mejo in ti zdrsne. Kar je res. Lahko nam zdrsne, ko hodimo v svobodi. A slabše je, da ti zdrsne, preden si sploh začel hoditi…

    Naj nas Gospod razsvetli, da bi v sebi videli, ali imamo svobodo, da stopimo skozi vrata, ki so Jezus in tako postanemo ovce njegove črede.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/22/torek-23-april-o-meni-pricajo-dela/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  7. Miro says:

    JAZ SEM DOBRI PASTIR IN POZNAM SVOJE IN MOJE POZNAJO MENE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 10,1-10)

    Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce popusti ter zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce.

    Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati: poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga zopet prejmem. Nihče mi ga ne more vzeti, ampak ga jaz dam sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga zopet vzamem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Pastir je vrata k ovcam, on jih pokliče in mu sledijo. Za tujcem ne gredo, ker ga ne poznajo. Jezus pozna srce vsakega človeka na njegov način. Ali resnično sledim Jezusu ali pa hodim za drugimi pastirji? Gospod, bodi vrata mojega življenja, da bom s tabo vstopal v vsak odnos in s tem gradil svojo misel. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI DOBRI PASTIR!

  8. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: JEZUS, DOBRI PASTIR, JE RES DAL ŽIVLJENJE ZAME, UMRL JE IN VSTAL ZAME

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, LEPO NEDELJO! TA NEDELJA JE POSVEČENA JEZUSU DOBREMU PASTIRJU.« S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO RADUJ SE, KRALJICA NEBEŠKA Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA NA DANAŠNJO ČETRTO VELIKONOČNO NEDELJO.

    Jezus v današnjem evangeliju (prim. Jn 1011-18) pravi: »Dobri pastir da svoje življenje za ovce« (v. 11) in vztraja pri tem vidiku tako zelo, da ga ponovi trikrat (prim. vv. 11.15.17). Toda v kakšnem smislu, se vprašam, da pastir življenje za ovce?

    Biti pastir, še zlasti v Kristusovem času, ni bil samo poklic, temveč vse življenje. Ni šlo za to, da si imel zaposlitev za določen čas, ampak da si bil cele dneve, tudi noči z ovcami, živel, hočem reči, v simbiozi z njimi. Jezus namreč razloži, da ni najemnik, ki mu ni mar za ovce (prim. v 13), temveč tisti, ki jih pozna (prim. v. 14). On pozna ovce. Tako je: On Gospod nas pozna, vsakega od nas, nas kliče po imenu, in ko se izgubimo, nas išče, dokler nas ne najde (prim. Lk 15, 4-5). Še več: Jezus ni samo odličen pastir, ki živi z ovcami, je Dober pastir, ki je za nas daroval življenje in je vstal, ter nam dal svojega Duha. Jezus Dobri pastir.

    Poglejte, kaj hoče reči Gospod s podobo o Dobrem pastirju: ne samo, da je On voditelj, Poglavar črede, ampak predvsem, da misli na vsakega od nas kot na ljubezen svojega življenja. Premislimo o tem, da sem za Kristusa pomemben, misli name, sem nenadomestljiv, veljam neskončno ceno njegovega življenja. Ne gre za način, da se tako reče, ampak On je res dal življenje zame, umrl je in vstal za mene, ker me ljubi in najde v meni lepoto, ki jo jaz pogosto ne vidim.

    Bratje in sestre, veliko oseb se ima danes za neprimerne in celo za zgrešene! Večkrat se misli, da je naša vrednost odvisna od ciljev, ki jih uspemo doseči, od uspeha v očeh sveta, od sodb drugih! Večkrat se konča s tem, da se kdo vrže stran zaradi malo vrednih stvari! Danes nam Jezus pravi, da smo Zanj veliko in za vedno vredni. Torej, da bi našli nas same, je prva stvar, da se postavimo v njegovo navzočnost in se pustimo sprejeti in dvigniti ljubečim rokam našega Dobrega pastirja.

    Bratje, sestre, vprašajmo se torej: znam torej vsak dan najti trenutek, da objamem gotovost, ki da vrednost mojemu življenju? Znam najti trenutek molitve, češčenja, hvaljenja, da sem pred Kristusovo navzočnostjo in se pustim mu ljubkovati? Brat, sestra, Dobri pastir nam prav, če boš to počel, boš ponovno odkril skrivnost življenja. Zapomnil si boš, da je Dobri pastir dal življenje zate, zame, za vse nas in da smo Zanj vsi pomembni, vsakdo od nas in vsi.

    Naj nam Marija pomaga najti v Jezusu bistveno za življenje.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-04/papez-francisek-jezus-dobri-pastir-je-res-dal-zivljenje-zame.html

    SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI DOBRI PASTIR!

  9. Miro says:

    NEDELJA DOBREGA PASTIRJA

    DOBRI PASTIR DA SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOJE OVCE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 10,11-18)

    Tisti čas je Jezus rekel: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi te moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.«

    • Miro says:

      4. VELIKONOČNA NEDELJA

      Četrta velikonočna nedelja, imenovana tudi nedelja Dobrega Pastirja, nas vsako leto vabi z vedno novim čudenjem odkriti resnico, ki jo je Jezus sam izrekel o sebi in to resnico brati v luči njegovega trpljenja, smrti in vstajenja. In katera je ta resnica? Ta resnica je, da: ‘Dobri pastir da svoje življenje za ovce’. Te besede so se v polnosti uresničile, ko se je Kristus, ki je bil svobodno pokoren Očetovi volji, pustil pribiti na križ. S tem postane popolnoma jasno, kaj pomeni, da On ‘dobri pastir’, daje življenje, saj je daroval svoje življenje v žrtev za nas, zate, zame, za vse. Zaradi tega je ‘dobri pastir’.

      To Jezusovo samopredstavitev ne moremo skrčiti le na čustveno spodbudo brez kakršnega koli konkretnega učinka. Jezus ozdravlja preko tega, da je pastir, ki da življenje. S tem, ko daje svoje življenje za nas, Jezus vsakemu pravi: ‘Tvoje življenje ima zame tolikšno vrednost, da za njegovo rešitev dam sebe vsega’. Ravno to darovanje svojega življenja ga napravlja najodličnejšega dobrega Pastirja, Njega, ki ozdravlja, Njega, ki nam omogoča, da bomo lahko živeli lepo in rodovitno življenje.

      V podobi Jezusa, dobrega pastirja, zremo Božjo previdnost, njegovo očetovsko vnemo za vsakega od nas, ne pušča nas samih. To je resnično presenetljiva in skrivnostna ljubezen, saj je s podaritvijo Jezusa kot Pastirja, ki daje življenje za nas, nam je Oče dal vse, tisto največje in najdragocenejše, kar nam je mogel dati. Resnično je najvišja in najčistejša ljubezen, saj ni v ozadju nobene potrebe, preračunljivosti ali kakršne koli želje po izmenjavi. Pred to Božjo ljubeznijo okušamo neskončno veselje in se odpremo hvaležnosti za vse to, kar smo zastonj prejeli.

      Toda ni dovolj le zreti in zahvaljevati se. Potrebno je tudi iti za Dobrim Pastirjem. Še posebej pa so tisti, ki imajo v Cerkvi poslanstvo voditeljev, duhovniki, škofi, papež, poklicani prevzeti, nikakor ne miselnost ‘menedžerjev’, temveč služabnikov, s posnemanjem Jezusa, ki nas je rešil s svojim usmiljenjem.

      Dobri pastir da življenje za svoje ovce. Sveti Marko je bil pravi pastir, ki svojih ovc ni zapustil, kakor bi nasprotno storil ‘najemnik‘, zato je tudi dal življenje in pretrpel mučeniško smrt. Zato poglejmo lastnosti dobrega Pastirja. Prva lastnost dobrega pastirja je, da je strasten. Gre za strast, ki postane skorajda norost, neumnost. To je tisto vedenje, ki ga imenujemo apostolska gorečnost. Ni mogoče biti pravi pastir brez tega notranjega ognja.

      Druga lastnost je, da mora biti pastir človek, ki zna razločevati: Ve, da v življenju obstaja zapeljevanje. Oče laži je zapeljivec. Pastir ne. Pastir ljubi. Drugačen pa je oče laži, zavistnež, zapeljivec. Zapeljivec, ki poskuša oddaljiti od zvestobe. Marko je s svojim evangelijem vodil ljudi k edinemu ženinu, k Jezusu, in želi da bi vedno ostali zvesti njemu. To s svojim evangelijem Marko počne še vedno tudi danes.

      Prva lastnost pastirja je torej, da je strasten, da ima gorečnost, da je goreč. Druga njegova lastnost je, da zna razločevati: razločevati, kje so nevarnosti in kje so milosti, kje je prava pot. To pomeni, da ovce spremlja vedno: v lepih in tudi težkih trenutkih, v trenutkih zapeljevanja. In jih s potrpežljivostjo vodi v stajo.

      Tretja lastnost pastirja pa je sposobnost, da naznani. Apostol ne sme biti naiven: ‘Ah, saj je vse lepo, pojdimo dalje … Vse je lepo, praznujmo, vsi … Vse je dovoljeno …’ Treba je braniti zvestobo edinemu ženinu Jezusu Kristusu. Pastir zna grajati s konkretnostjo. Reči ‘ne‘, kakor starši rečejo otroku, ko se začne plaziti in hoče vtakniti prste v električno vtičnico: ‘Ne, tega ne! Nevarno je!‘… Dobri pastir zna naznaniti zlo z imenom in priimkom, kakor je delal evangelist Marko.

      Sveti Marko je imel apostolsko gorečnost, bil je strasten in goreč: to je njegova prva značilnost. Človek, ki zna razločevati, saj pozna zapeljevanje in ve, da hudič zapeljuje: druga značilnost. Ter človek s sposobnostjo grajanja stvari, ki bi njegovim ovcam škodovale: tretja značilnost. Molimo za vse pastirje Cerkve, da bi se sv. Marko zavzel zanje pred Bogom in bi vsi lahko imeli te tri poteze služenja Gospodu.

      Sveta Marija naj izprosi zame, za škofe in duhovnike vsega sveta milost, da bi služili svetemu Božjemu ljudstvu z veselim pridiganjem evangelija, z občutenim obhajanjem zakramentov in s potrpežljivim in krotkim pastoralnim vodstvom.

      Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2024/04/20/nedelja-21-april-4-velikonocna-nedelja/

      SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI DOBRI PASTIR!

  10. Miro says:

    TRDA JE TA BESEDA, KDO JO MORE POSLUŠATI?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 6,60-69)

    Tisti čas so mnogi izmed Jezusovih učencev rekli: »Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati?« Ker je pa Jezus sam pri sebi vedel, da njegovi učenci nad tem godrnjajo, jim je rekel: »To vam je v spotiko? Če boste pa videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil poprej? Duh je, ki oživlja, meso ne koristi nič. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje. So pa nekateri med vami, ki ne verujejo.« Jezus je namreč vedel od začetka, kateri so, ki ne verujejo, in kdo ga bo izdal. In je dejal: »Zaradi tega sem vam rekel, da ne more nihče priti k meni, ako mu ni dano od mojega Očeta.«

    Odslej je mnogo njegovih učencev odstopilo in niso več hodili z njim. Jezus je torej rekel dvanajsterim: »Ali hočete oditi tudi vi?« Odgovoril mu je Simon Peter: »Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, Božji Sin.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    TRDA JE TA BESEDA

    V resnici so vsi dobro razumeli Jezusov govor. Tako dobro, da ga niso več hoteli poslušati, saj je njegov govor postavil pod vprašaj njihovo miselnost. Vedno nas Jezusove besede postavijo pod vprašaj, pod vprašaj na primer pred duhom sveta, posvetnosti. Vendar pa je Jezus ponudil tudi ključ za premostitev težav, ključ, ki je sestavljen iz treh delov. Prvi je njegov božanski izvor. On je prišel iz nebes in se bo ponovno vrnil tja, ‘kjer je bil prej’. Drugi je ta, da njegove besede lahko razumemo samo po delovanju Svetega Duha, njega, ‘ki daje življenje’. Ravno Sveti Duh nam pomaga prav razumeti Jezusa. Tretji je ta, da je resnični vzrok nerazumevanja njegovih besed pomakanje vere: ‘Med vami so nekateri, ki ne verujejo’ pravi Jezus. Dejansko je ‘po tistem’, pravi evangelij, ‘veliko njegovih učencev odšlo stran’. Zaradi tega odpadništva Jezus ne odneha in ne ublaži svojih besed, še več, prisili jih, da izrecno izberejo, ali biti z Njim ali pa se ločiti od Njega. Dvanajsterim pa pravi: ‘Ali hočete tudi vi oditi?‘

    V tem trenutku Peter izpove v imenu apostolov svojo izpoved vere: ‘Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš’. Ne pravi ‘kam naj gremo?’, temveč ‘h komu naj gremo?’. Temeljni problem ni v tem, da bi zapustili začeto delo, temveč ‘h komu naj gredo’. Iz tega Petrovega vprašanja razumemo, da je zvestoba Bogu, vprašanje zvestobe osebi, s katero smo povezani v hoji po isti poti. Ta oseba je Jezus. Vse to, kar imamo na svetu, ne more nasititi naše lakote po neskončnosti. Potrebujemo Jezusa, biti z Njim, hraniti se pri njegovi mizi, z njegovimi besedami večnega življenja! Verovati v Jezusa, pomeni postaviti ga v središče, za smisel svojega življenja. Kristus ni nek dodatek, je ‘živi kruh’, nepogrešljiva hrana. Če smo vezani nanj z resničnim odnosom vere in ljubezni, to ne pomeni, da smo vklenjeni, temveč popolnoma svobodni, vedno na poti. Vsak od nas se lahko vpraša: Kdo je Jezus zame? Je ime? Je ideja? Ali pa je res zame tisti, ki me ljubi, ki je dal življenje zame, ki hodi z menoj? Kdo je Jezus zate? Si z Njim? Ga skušaš spoznati v njegovi besedi? Bereš vsak dan odlomek evangelija, da spoznaš Jezusa? Vsak naj si v tišini, v svojem srcu postavi vprašanje: Kdo je Jezus zame?

    Marija naj nam pomaga ‘vedno iti’ k Jezusu, da bomo okušali svobodo, ki nam jo on ponuja in nam omogoča očistiti naše izbire posvetne navlake in strahu.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/19/sobota-20-april-trda-je-ta-beseda/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja