Dodaj molitve

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

3.694 Responses to Dodaj molitve

  1. Janez says:

    Molitev k Svetemu Duhu za navdih pri delu
    S to zelo kratko molitvijo se lahko obrnemo na Svetega Duha, ki je vir ljubezni, da nas poživi in usmerja tako, da bo naše delo smiselno in učinkovito, predvsem pa skladno z Božjo voljo.

    Dihaj v meni, Sveti Duh,
    da bom, kar je sveto, mislil.
    Ženi me, Sveti Duh,
    da bom, kar je sveto, delal.
    Vabi me, Sveti Duh,
    da bom, kar je sveto, ljubil.
    Krepčaj me, Sveti Duh,
    da bom, kar je sveto, čuval.
    Varuj me, Sveti Duh,
    da ne bom nikdar izgubil, kar
    je sveto.
    (sv. Avguštin)

    Hvala Gospod za Vse Milosti in Dobroto! Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj v Nebesih in na Zemlji!

  2. Miro says:

    TRI TRIBESEDNE MOLITVE, KI BODO OSVEŽILE VAŠ DAN (Aleteia)

    JEZUS, USMILI SE.
    JEZUS, ZAUPAM VATE. (Ali: JEZUS, HVALA TI.)
    JEZUS, MARIJA, JOŽEF.

    Več o teh kratkih molitvah na https://si.aleteia.org/2021/06/14/3-tribesedne-molitve-ki-bodo-osvezile-vas-dan/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  3. Janez says:

    GOSPOD BOG HVALA TI ZA RAZUM

    O Božji Duh, hvala Ti za čudovito sposobnost razuma,
    po katerem sem Ti kot ustvarjeni Človek podoben.
    Kakšna RADOST, da morem s svojim Razumom postati prebivalec in uporabnik sveta.
    S podarjenim Razumom lahko raziskujem, uporabljam
    in spoznavam ter delno obvladujem nekatere elemente in
    naravne zakonitosti vesolja in sveta, ki si jih tja položil.
    Z razumom za svoje življenje uporabljam naravna bogastva,
    preučujem zvezde na nebu, vse živali
    in drugo živo in mrtvo naravo,svet, ljudi v Stvarstvu in na Zemlji.
    S pomočjo Razuma si prebijam in trudoma pridobivam odkritja in spoznanja znanstvenikov,
    okušam lepoto in slast poezije, glasbe, umetnosti
    ter preberem iz mrtvih črk v knjigah živo misel pisateljev in avtorjev.
    Kakšna RADOST, da zmorem s svojim razumom postati Verujoči Človek v Tebe Stvarnika!
    Z razumom tudi sprejemam vase vse stvari, ki me obdajajo
    in se od te lepote in smotrnosti strmeče hvaležno obračam k Tebi,
    ko jih občudujem in spoznavam Tebi v Čast in Večno Slavo Gospod Bog.
    Kot majhen, droben človek dešifriram in prevajam nemo tiho hvalnico vsega Stvarstva.
    Postajam občudovalec Tvojih Stvaritev Bog in postajam umetnik in pevec
    v imenu vseh ustvarjenih Stvari, glasbenik, ki na instrumentih Tebi poje svojo Molitev.
    O Božji Duh, zahvaljujem se ti za vse Radosti in Veselje, ki sem jo smel občutiti,
    ko sem vse dojel in občutil z razumom, čeprav vsega nisem popolnoma razumel.
    Hvala Ti Gospod za čudoviti pouk o lepem, smotrnem in koristnem v Tvojem Stvarstvu,
    ki sem ga bil deležen s svojim razumom po Tvoji Milosti.
    Bog zahvaljujem se Ti, da si mi Razum in Pamet Daroval, da iščem in težim za Resnico,
    Katere zadnji smoter in cilj mojega truda in potovanja k Tebi je,
    spoznati Tebe o Bog, ki si popolna Resnica in Pravica na Veke, Vekomaj. Amen.

    Gospod, dobro je, da sem Te iskal in našel,
    vendar čisto drugačnega, kot sem pričakoval.
    Naj prosim med nama spet vzcveti Ljubezen, toda večja kakor prej.
    Prosim dodaj globini še širino in višino, kar mi je doslej manjkalo.
    Priznam, premalo sem Ljubil in doslej sem Te gledal le v sebi.
    Prosim poslej naj Te vidim predvsem v drugih ljudeh in v Slavi Očeta.
    In končno naj Te iz Ljubezni in Dobrote spoznam takšnega kot Si!
    Razum je pomemben, ampak Ljubezen je najpomembnejša!

    Fernand Lelotte.

    NAJVEČJI V MAJHNIH STVAREH
    Ti si Bog največji v majhnih stvareh,
    Zato Te prosim danes v jutru novega dne:

    NAJ TE SPOZNAM
    V roki v mojem naročju
    In v vsem, kar bom danes delal.
    V tihoti, ki je okoli mene,
    in v vsem, kar je napolnjeno z njo.
    V stolu, na katerem sedim,
    in v tem, kar kar mi daje oporo.

    NAJ TE IŠČEM
    V ljudeh, ki me danes srečajo,
    v otroku, ki kriči,
    v materi, ki pričakuje,
    v osivelem starčku, v vsakem človeku,
    sedaj, potem in ves dan do večera.

    NAJ TE OBČUDUJEM
    V glasu, ki prihaja iz radia
    in me povezije s svetom.
    V nebu, ki se razprostira nad menoj
    In se vedno znova spreminja.
    V čebeli, ki leta od cveta do cveta, da oprašuje,
    v drevesu, ki stoji osamljeno ma hribu,
    v večnem gibanju in delovanju,
    v vsem kar biva.

    NAJ BOM ORODJE
    Za mir, ki ga svet ne more dati,
    za življenje,ki premaga smrt,
    za pravičnost na zemlji, ki smo je lačni in žejni,
    za deželo, v kateri ima vsakdo svoj prostor,
    za prihodnost, po kateri hrepenimo,
    za vse, kar načrtuješ za naš svet.

    Dr. Anton Rotzetter, kapucin.

    Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo ljubezen, ga prosim, da me pritegne k sebi, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj. Tedaj se umiri moje nemirno srce in duša, tedaj je vse prav.

  4. Miro says:

    MOLITEV ZA MOČ IN POGUM V TEŽKIH ČASIH (Operando)

    Gospod, spoznavam, da so stiske in preizkušnje del življenja. Del, ki nas poziva k rasti,
    oblikuje naše vrednote in nas dela bolj prekaljene, izkušene, izvedene in modre. Pa vendar
    ni treba, da smo v dneh stiske povsem sami, prepuščeni na milost in nemilost drugih ljudi
    ali okoliščin.

    V takih trenutkih se zdijo vprašanja, kot je to, povsem na mestu: »Zakaj si me pozabil? Zakaj
    hodim mračen, ko me stiska sovražnik?« (Ps 42,10)

    Pa vendar nas ne puščaš samih, tudi v najtemnejših dneh ne. Vabiš nas k pogumu, da se z izzivi
    soočimo s Tvojo močjo in pod Tvojim vodstvom.

    Nadaljevanje molitve na:
    https://operando.org/molitev-za-moc-in-pogum-v-tezkih-casih/

  5. Janez says:

    Raoul Follerau: LJUBEZEN IN USMILJENJE

    Upati je malo in živeti ne pomeni nič:
    treba je ljubiti.
    Ljubiti namreč pomeni moliti,
    ljubezen je krst!
    Le eno manjka mojemu veselju: da se ne razširi po vsem svetu.
    Živeti pomeni pomagati živeti.
    Ne reci “jaz”, ko govoriš o sebi, in “oni”, ko govoriš o drugih; reci “mi”.
    Edini način, da si zagotovimo osebno srečo je, da mislimo na srečo drugih.
    Srce je ključ do nebes, v njem je skrita velika moč vesolja, ki je edina nepremagljiva, ki edina ustvarja.
    Vsa umetnost življenja je v tem: ljubiti. V tem je skrivnost sreče, edine sreče, ki se jo splača okusiti. Povejmo to tistim, ki delajo slabo, in skušajmo jih spreobrniti. Pokažimo jim, da so na napačni poti, da je vsako slabo dejanje sokrivo nesreče v svetu in da samo dobrota vodi k veselju. Mar ni že Sokrat dejal: “Krepost je sinonim sreče”?
    Brez dvoma ima naše srce čudovito moč, ko smo storili nekaj dobrega.
    Vedno je bila zmaga na strani tistega, ki ni nikoli podvomil.
    Tvojega ideala ne razumejo? Kaj za to! Zbijajo podle in sramotne šale na tvoj račun? Pogum, prijatelj!
    Boj ni nikoli prehud,
    sanje nikoli previsoke!
    Kajti najslajša in najžlahtnejša nagrada je tista, ko na dnu svojega utrujenega srca, ko so ti pošle že vse moči v neizenačenem boju,
    bereš zlate besede, ki jih je vklesala tvoja vest:
    “JAZ TE NISEM NIKDAR ZANIČEVALA!”
    Zakaj ne bi svojega življenja, vseh dni svojega življenja spremenil v eno samo dejanje ljubezni?
    Vsaka duša, ki smo jo pritegnili k Ljubezni, je že na poti k Bogu.
    Napredek? To je samo velik stroj za ubijanje.
    Človeški razum? Izigrali so ga, onečastili in poteptali v blato. Pet let je človek vodil svoj rod v samomor; skupni grob je naredil za cilj svojega ravnanja; svoje moči in sposobnosti je zlorabil za pobijanje in spet pobijanje in naučil se je biti brez sočutja.
    Kako bi se dalo ljudi združiti?
    Velike ideje so doživele krvavo polomijo,
    velike sanje so utonile v morju sovraštva.
    Ostane edino še ljubezen,
    pristna ljubezen do bližnjega.
    Darovati brez ljubezni je žalitev.
    Če je dovolj biti usmiljen, da daš miloščino, kje je potem zasluženje, kje je veselje?
    Usmiljenje je prisotnost:
    treba je ne samo darovati, ampak darovati se.
    Usmiljenje je pomlad Božje pravičnosti.
    Ljubezen ne pozna razredov, kast in ras,
    ljubezen se ne zmeni za meje,
    ljubezen ne dopušča vojne,
    ljubezen je močnejša ko smrt.
    Človečnost lahko vse premaga in ozdravi.
    Nihče nima pravice biti srečen sam.
    Veliko znati, a ne znati ljubiti, je nič,
    včasih celo slabše kot nič.
    Ne verujem v socialno dobo človeštva, v bratstvo osnovano na zakonih in zavarovano s čuvaji, verujem le v prihod svobodnega in zmagoslavnega kraljestva ljubezni.
    To, kar je nujno potrebno,
    kar bo vse določilo
    in vse rešilo,
    je medsebojna ljubezen.
    Pozor! Človečnost, ne miloščina!
    Ne tisti prezirljivi dar, ki ga vržemo zviška
    in onečasti tistega, ki daje, ter žali tistega, ki prejema.
    Taka miloščina je le bleda senca, karikatura ljubezni.
    Sreča je edina stvar, o kateri smo prepričani,
    da jo imamo v lasti, kakor hitro smo je bili deležni.
    Prepričan sem, da bo ljubezen nekega dne premagala
    nasilnost, sebičnost, oboževanje denarja.
    Prepričan sem, da bo napočil dan,
    ko ne bomo več imeli revščine, barak in vojn,
    ko ne bo več otrok brez ljubezni in starčkov brez ognjišča;
    dan, ko bodo vsa človeška bitja imela pravico do življenja.
    In naše plačilo bo, da smo v ta paradiž verovali,
    še preden smo ga videli.
    Kaj zato, če je bil Beethoven gluh, Rembrandt slep,
    oče Damijan gobav in Pasteur mrtvouden?
    Kaj zato, če je Dunant moral k neozdravljivim bolnikom
    in Pauline Jaricot na obed k revežem?
    Ljubezen sprejema preizkušnje, ljubezen se smeje trpljenju.
    Ljubezen je močnejša od smrti.
    Ljubezen je projekcija Kristusovega obraza na obraz reveža,
    trpečega in preganjanega.
    Ljudje smo predolgo živeli DRUG OB DRUGEM.
    Danes so razumeli, da morajo živeti VSI SKUPAJ.
    MI pa jih moramo učiti, naj jutri živijo ENI ZA DRUGE.
    Ljubiti se je pravi raj.
    Kaj ne deluje?
    Predvsem jaz. Ker sem sebičen, nezaupljiv, zaprt vase.
    Brž bi se v tem svetu nekaj spremenilo,
    če bi se potrudil razumeti svojega bližnjega in mu pomagati,
    če bi hotel uresničiti pravo ljubezen, ki se ne ozira na vero,
    družbeno stopnjo ali raso
    in vidi v vsakemu človeku spoštovanja in ljubezni vredno bitje.
    Sveta ne bosta osvojila niti moč niti denar, ampak Ljubezen.
    Ljubezen, brez katere ni nič mogoče in s katero nič ni nemogoče.
    Razum nas zatajuje, stroj nas zasužnjuje,
    denar nas pohujšuje, O Gospod, reši ljubezen!
    Nebesa bi bila tu na zemlji takrat, ko bi zaspali ob misli, da so vsi ljudje srečni.
    Da bi se rešili njenih obveznosti
    – veste, težko je, ko moramo ljubiti vse! –
    smo dejavno ljubezen spravili na raven miloščine.
    Miloščina brez ljubezni je nič,
    včasih še manj kot nič, če z njo nimaš namena toliko pomagati drugim,
    ampak se bolj rešiti obveznosti.
    Važno je, da se beda drugih vtisne v naše meso, da vname našo kri, da razburi naše preveč “mirne” misli, da načne naše srce, ki je preveč zaverovano vase.
    Praviš mi: “Tudi jaz imam svoje reveže.”
    Ne, ne ti ne jaz nimava “svojih” revežev.
    Reveži niso naši. Mi smo njihovi.
    Ne moremo reči “moji reveži” kot tvoja hčerkica reče “moje punčke”.
    Ne moremo se igrati z reveži kot s punčkami.
    Ljubiti ali izginiti s sveta: ni druge izbire.
    Ljubezen pomeni predvsem v revežu odkriti človeka in ga spoštovati.
    Dobro je prav tako nalezljivo kot zlo, le da je svetlejše.
    Pripravimo epidemijo ljubezni…
    … do dneva, ko se bodo ljudje odpovedali besedam:
    “jaz”, “moje imetje”, “moji opravki”, “moje bogastvo”, in bodo v svojem srcu, ki bo končno le svobodno, dejali: imam samo to, kar sem daroval.
    Povrh vsega pa si nikar ne misli, da si s tem, če daruješ nekaj odvečnega
    in to predstavlja bolj majhno žrtev,
    razvezan dolžnosti, da ljubiš.
    Ljubiti ne pomeni darovati,
    ampak z nekom deliti. Amen

    Knjiga Ljubezni Raoul Follerau

    Gospod Tvoje Milosti in Dobroto bom vedno hvaležno opeval.

  6. Miro says:

    MOLITEV ZA VEČJO ZBRANOST

    O Bog, trdno verujem, da si navzoč vsepovsod in da
    vidiš vse stvari. Vidiš mojo ničnost, mojo nestanovitnost,
    mojo grešnost. Vidiš me pri vseh mojih dejanjih, vidiš me
    med tem premišljevanjem. Priklanjam se pred teboj in z
    vsem bitjem častim tvoje božje veličastvo. Očisti moje srce
    vseh nečimrnih, hudobnih in motečih misli. Razsvetli moje
    razumevanje in razvnemi mojo voljo, da bom zmogel
    spoštljivo, pozorno in vdano moliti. Amen.

    https://si.aleteia.org/2020/11/03/molitev-s-katero-se-boste-znebili-motecih-misli/

  7. Janez says:

    BLAGOR NAM LJUDEM IN JEZUSOV GOVOR NA GORI
    Blagor nam, če se bomo, ubogi v duhu znali osvoboditi,
    varljivega zaupanja v materialno bogastvo
    in bomo imeli Ljubezen in Spoštovanje do ubogih,
    kakor do svojihj bratov, živih podob Kristusa.
    Blagor nam, če se bomo vzgojeni v blagosti močnih,
    znali odpovedati pogubni sili sovraštva in maščevanja
    in če bomo premogli modrost,
    da se namesto za strah, ki ga vliva orožje,
    raje odločimo za velikodušno odpuščanje,
    za povezovanje v svobodi in pri delu,
    za osvajanje z dobroto in z mirom.
    Blagor tudi nam, če sebičnosti ne bomo
    postavljali za vodilo svojega življenja
    in ne uživanja za njegov smisel in cilj,
    temveč bomo nasprotno,
    znali odkriti v zmernosti izvir moči,
    v bolečini sredstvo odrešenja,
    v žrtvi najvišjo stopnjo veličine.
    Blagor nam, če bomo zatiranje
    raje prenašali kot pa ga povzročali,
    in če bomo čutili lakoto po Božji Pravičnosti.
    Blagor nam, če bomo znali
    zaradi Božjega Kraljestva odpuščati,
    se zanj pogumno boriti,
    delati in služiti drugim, trpeti in Ljubiti.
    Amen.

    Blaženi Pavel VI.

    OSEM BLAGROV IZREČENIH V JEZUSOVEM GOVORU NA GORI
    Človek je lahko resnično Srečen in Vesel svojega Življenja samo v Luči Jezusovega Govora na Gori, in izrečenih Blagrov, kjer se onstran Našega Minljivega življenja odpira še pogled na Večno Življenje. V tišini, ki je vladala na tisti gori, je Gospodov glas množicam ljudi na Gori izrekal tistih Osem /Devet Blagrov, ki so temeljni zakon krščanstva in z njim veselja do življenja. »Ti so Jezusov načrt za nas,« je dejal papež Frančišek. »Berite jih in premišljujte o njih, to vam bo v veliko korist.« Vemo, da vsebujejo skrivnost tiste sreče, ki je ne zmoremo potešiti z vsakdanjimi zadoščenji. Vodili nas bodo pri naši molitvi in prizadevali si jih bomo uresničevati v našem običajnem življenju, da bi prejeli odgovore, ki bodo lahko dali smisel vsemu, kar delamo. Blagri seveda lahko tudi presenečajo, vendar le na prvi pogled. Vsak človek namreč nekje v globini svoje duše vsaj kdaj zasluti in zazna, da nosi blagre vpisane že v svojem srcu in da je to tisto pravo, po čemer že dolgo hrepeni. Zato pri blagrih ne gre za nikakršno navezovanje in/ali povezovanje na zakone in predpise te ali one ustanove, države, cerkve, podjetja, društva ali katerekoli druge ustanove. Tu gre preprosto za zvestobo kristjana samemu sebi, za zvestobo svoji vesti in svojemu spoznanju, za dolžnost in nalogo, da si istoveten, da si to, kar si, in da si ti resnično ti, ko hodiš po Poti za Kristusom. Gospodovi blagri ali ‘napovedi’ so povzetek krščanskega upanja, kakor so ‘izpovedi’ povzetek krščanske vere in ‘zapovedi’ povzetek krščanske ljubezni. Tako imamo šest resnic in osem blagrov ter deset zapovedi. V evangeliju je osmerim blagrom dodan še deveti: ‘blagor vam, sramotenim’. Devet blagrov tako predstavlja devet kreposti, ki jih moremo postaviti nasproti deveterim grešnim nagnjenjem. Iz devetih Jezusivih Blagrov imamo tri temeljne vrednote (resnica, pravica, svetost); tri človekove sposobnosti (razum, volja, vest); tri evangeljske nasvete/nauke (poslušnost, uboštvo, čistost); tri nabožne vaje (molitev, miloščina, post).

    JEZUSOVIH OSEM BLAGROV
    1 Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. 2 Odprl je usta in jih učil:

    Blagri (Mt, 5, 1-10) in (Lk 6,20–23)
    3 »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
    4 Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.
    5 Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.
    6 Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.
    7 Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
    8 Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.
    9 Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.
    10 Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo (blagri od 1 do 8).

    Addendum:
    11 Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili (dodatni deveti Jezusov blagor).
    12 Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«

  8. Janez says:

    SVETI DUH VODI ME
    Če se danes želimo izogniti prevari bogastva, materializma in samozadostnosti ateizma v Svetu,
    se moramo naučiti hoditi in slediti Bogu po Poti v Svetem Duhu.
    Duh Božje Dobrote in Ljubezni naj nas vodi,
    ne pa materializem egoističnega sveta in greh skušnjave mesa in bogastva,
    ki povzroča neenakost in revščino ljudi.
    Hudobnež vedno išče tiste neiskrene farizejske materialistične kristjane,
    ki se ravnajo po svoji glavi, po čustvih, znanju in po volji
    in legalistično natanko poznajo vse Božje postave in Biblijo na pamet pro memoria, ki pa je ne živijo.
    Namesto, da bi se ravnali po Božji besedi in Duhu in ljubili in delali dobro,
    zbirajo materialne dobrine in denar ter ne služijo drugim ljudem.
    Ljudje se ne moremo se ravnati po tem, kar čutimo ali pa ne čutimo.
    Zaradi Božjega kraljestva se moramo odpreti Bogu in se ravnati po Svetemu Duhu,
    Da nas vodi in nas razsvetli ter pove kakšna je Božja Volja.
    Preveč si domišljamo, da vse vemo, vse zmoremo sami in vse lahko sami naredimo.
    Človeški razum in pamet hočeta namreč vse znati, vse razjasniti in vse razumeti.
    Vsako stvar v življenju hoče sodobni človek, z razvojem znanosti in tehnike,
    postaviti tako, da ima nek smisel in namen,
    saj ne maramo skrivnosti in neodgovorjenih vprašanj.
    Sveti Duh naj nas poživlja in nas vodi.
    Bog noče, da bi se mučili s težkimi vprašanji in z Božjimi skrivnostmi v naravi ali v nas.
    Noče, da bi se trudili s težkimi vprašanji in skrivnostmi
    ter se prekomerno ukvarjali z neodgovorjenimi vprašanji.
    Ko ne vemo odgovorov na skrivnosti, moramo zaupati Bogu ali pa
    v purgatoriju življenja nenehno grebsti v iskanju odgovorov na zagonetke in enigme življenja.
    Marsikaj v življenju človenku ostane skrivnost,
    ki nam jo Bog po svoji Milosti postopno razkrije in razodene iščočemu človeku.
    V nas je resda skrita radovednost, želja po raziskovanju skrivnosti,
    ukvarjanje z raznimi vedami in iskanje odgovorov na vprašanja.
    Vemo pa, da ko se učimo in iščemo vidimo, da imamo več vprašanj kot odgovorov.
    Zato vedimo pa, da človek pa ne more nič narediti sam brez Boga,
    še noben las na glavi mu ne zraste brez Njega na novo
    in nobena novost ali sprememba in drugačnost na zemlji se ne zgodi brez Njega, ki je naš Stvarnik.
    Zato je prav, da verujemo v Njega, da ga prosimo in da sledimo Njegovi Volji,
    ki je Dober in Vsemogočen Oče svojim Otrokom na Zemlji.
    Danes namreč v sodobnem svetu obstaja veliko hrepenje po Bogu,
    ki nam je vernikom znan ali pa v nekaterih stvareh neznan in skrivnosten.
    O Bogu ljudje zelo malo vemo, več vemo o tem kaj ne vemo.
    Pogosto nekateri neverni ljudje, ki so sebi v svoji moči in pameti zadostni,
    Boga ne uvidijo v naravi, ga ne prepoznajo in ga zato ne pripoznajo.
    Molimo zato za vse neverne in za tiste, ki iščejo Boga, da spregledajo.
    Vsekakor pa lahko sklenemo, da gre danes, kljub napredku in razvoju v svetu,
    za globok nemir v srcu sodobnega človeka,
    ki ga ne morejo potešiti nobene zemeljske dobrine in zemeljske vrednote.
    Osiromašeno neverno notranje življenje pelje sodobnega človeka
    enaindvajsetega stoletja k materializmu, pohlepu, boleznim, mamilom, bogastvu in revščini,
    grabljenju potrošnih dobrin in minljivih zunanjih doživetij, ki pridejo in minejo.
    Nemirno je moje srce, dokler ne počije v Tebi Gospod.
    Zato prosim za Tvojo Milost Gospod, da bom gledal svoje življenje,
    kot na Potovanje k Njemu, ki je Pot Učenja in Rasti,
    Pot Veselja in Žalosti, Pot Služenja Drugim,
    ko v tem potovanju končno odkrijem Smisel Življenja in vem,
    da je Bog vedno v meni in ob meni
    in da me v svoji ljubezni pusti, da se sicer sam prostovoljno odločam,
    da pa brez Njega ne morem živeti in nič sam narediti.
    Pomagaj nam, da bomo spoznali kaj hočeš od nas in da bomo hodili po Poti k Jezusu.
    Gospod Ti si moje vse. Pomagaj mi in mi Stoj ob Strani!
    Gospod prosim naj se zgodi Tvoja Volja in ne moja Volja!

    Amen. Janez

  9. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »OKROG NJEGA SO SE ZBRALI FARIZEJI IN NEKATERI PISMOUKI,
    KI SO PRIŠLI IZ JERUZALEMA, IN VIDELI SO, DA NEKAJ NJEGOVIH UČENCEV JÉ Z
    OBREDNO NEČISTIMI, TO JE NEUMITIMI ROKAMI.« (Mr 7,1)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+7%2C1-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel s kratko molitvijo: Med Jezusom in farizeji ter pismouki se razvname vroč
    pogovor o obrednem umivanju. Jezus jim pove, da so hinavci, ko z zahtevami tradicije, ki jih
    nalagajo ljudem, zakrivajo Božjo zapoved. Vedno znova bom poglabljal zavest, da je Božja
    zapoved ljubezni nad vsemi navadami in izročili. Gospod, naj ne slavim Očeta le z besedami,
    ampak tudi z dejavno ljubeznijo. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO

    Gospod Bog,
    tvoj služabnik
    Janez Frančišek Gnidovec
    se je iz ljubezni do tebe
    nesebično ves žrtvoval
    za uboge.
    Poveličaj ga s čudeži,
    da mu bo Cerkev
    dodelila čast oltarja
    in nam bo močneje
    zasvetil njegov zgled.
    Po Kristusu,
    našem Gospodu.
    Amen.

    Vir: http://www.gnidovec.si/kazalo.htm

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja