Tu je možnost dodajanja molitev in najrazličnejših molitvenih obrazcev. Nekatere molitve so že na internetu oziroma na teh straneh. Pomagajte, da zbirko razširimo jo dopolnimo.
Spodaj imate možnost dodati molitvene obrazce ali molitve.
Angel Gospodov
Božje usmiljenje
Gospod, usmili se (Kyrie eleison)
Iskal sem
Litanije Matere Božje
Litanije Srca Jezusovega
Litanije Svetega Duha
Litanije svetega Roka
Moj Bog, žal mi je
Molitev za duhovnike
O Gospa moja
O Jezus
O Jezus, blagoslovi me
O pridi Stvarnik
Očenaš
Pod tvoje varstvo pribežimo
Pridi, Sveti Duh
Raduj se
Rožni venec
Slava Očetu
Spravna molitev
Sveti angel
Sveti nadangel Mihael
Tebe ljubim, Stvarnik moj
Vera
Zdrava Marija
Njegov čudež pomnožitve časov (Evangelij po Mateju, Mt 14, 13-21)
Gospod je videl veliko množico ljudi, ki so tavali in nekaj iskali po pustih krajih in mestih.
Zasmilila se mu je ta množica ljudi in romarjev
ter ji je spregovoril in govoril o neustavljivi Božji Ljubezni.
Sedli so in prisluhnili, kaj jim bo povedal, niso ga namreč prepoznali, mislili so da je nek nov prerok.
Bili so lačni dobrote, usmiljenja in duhovne tolažbe; potrebovali so utehe in upanja.
Ko se je začelo večeriti, so Gospodu njegovi učenci rekli naj ljudstvo odslovi,
ker je že pozno in tudi časa nimajo več in morajo iti naprej.
Ponudite jim ga vi, je rekel Jezus, dajte jim nekaj svojega časa!
Saj ga tudi sami nimamo dovolj, so odgovorili Gospodu,
Kako pa naj tako malo našega časa razdelimo toliko ljudem?
Vendar je bil med učenci nekdo, ki je imel pet prostih terminov za vsak primer,
zraven tega pa še dvakrat po četrt ure.
Jezus se je nasmehnil in vzel teh pet terminov in tistih dvakrat po četrt ure v svoje roke.
Ozrl se je k Očetu v Nebo, se Očetu zahvalil, termine časa blagoslovil in dal nazaj svojim učencem,
naj ta dragoceni in blagoslovljeni čas razdelijo množicam.
In glej čudež: ta prej pičli čas je zadoščal vsem.
Ob koncu je ostalo še dvanajst dni od tistega malo časa.
Pripovedujejo, da so se vsi prisotni čudili.
Spoznali so namreč, kako je po Božji Milosti nemogoče postalo mogoče.
Gospod pa jim je tedaj, ko je bilo dovolj časa, v govoru odprl tudi njihova srca in jih potolažil.
Odprl jih je Njegovi Svetlobi, Njegovi Ljubezni, Njegovem Usmiljenju in Njegovi Dobroti.
Odprl jih je Njegovi Radosti, da so izginile vse sence žalosti in melanholije.
In odprl jih je Njegovim Iniciativam in Pobudam, da so se odprli za Dobra dela in Dobroto.
Podaril jim je Svojo Umirjenost, Smisel ta Pravičnost in Resnico,
navdihnil jih je s pogumom in odprl jih je za Sprejemanje Božje Besede.
Pokazal jim je Pot k Nebeškemu Kraljestvu.
Prirejeno in delno dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.
BOŽIČ
O moj učlovečeni Bog, sedaj uvidevam: ako te častimo samo kot vsemogočnega, te
poznamo samo napol. Ti si vsemogočnost, ki se je hkrati dala poviti v plenice nemoči,
ujetnik človeka, katerega si sam ustvaril, ti imaš nepojmljivo moč, da se sam odpoveš
svoji moči. Samo tako te spoznavamo prav, če te ne častimo samo kot Emanuela,
Boga z nami, ampak hkrati kot Jezusa, Boga – Odrešenika, ki je bival med nami kot
človek, da nas odreši.
O nedoumljivi v večnosti in v času: ti, ki si naš stvarnik, nisi prišel k nam v moči,
ampak v slabosti, ne v slavi, ampak neznan in skromen, ne bogat, ampak reven, ne
češčen, ampak preziran, ne zato, da bi užival srečo, ampak da trpiš. Ti, ki si neskončno
veličastvo, si se sam odrekel vsemu blesku in svojo lepoto ranil in zasenčil – ne v njej
sami, zakaj ti si vedno vzvišen, in popoln nad vse ter nespremenljiv na veke, pač pa
za naše oči, ko si se neizmerno globoko ponižal do nas.
Neskončen si, ko vladaš v nebesih; neskončen, ko si v Očetovi službi na zemlji. Molimo
te, ko sediš na prestolu sredi angelov; sklanjamo se pred teboj, ko bivaš med grešniki.
Češčenja vreden si v svojem večnem miru, v rajskem sijaju in v lepoti svojih stvari; še
bolj pa nas prevzema in sili na kolena tvoje ponižanje.
Kako dobro je zame, da si prišel brez sijaja v tako nizki in nečastni podobi, bolje, kakor
če bi se bil odel v bleščeče telo Adamovo, kakršno je bilo, ko si ga ustvaril! Nežna
ljubeznivost, ki sije iz tvojega obličja, ni na novo ustvarjena in milostno podeljena, zgolj
zemeljska lepota, temveč je le v človeškem liku razodevajoče se tvoje večno bistvo. Ti
se ne moreš spreminjati, o Jezus. In kakor si od vekomaj in še sedaj skrivnost, tako si od
vekomaj ljubezen. Ne morem te doumeti, morem pa te vselej ljubiti, odkar si se mi
razodel. In kakor te molim v tvojem ponižanju, tako te hočem častiti in ljubeče objemati
v tvoji večni in neminljivi moči.
Dragi Gospod, tako zelo si ljubil človeško naravo, ki si jo ustvaril. Ljubiš vse, ker si vse
ustvaril, človeka pa ljubiš nad vsemi stvarmi. Zato si prišel k nam kot človek, povsem tak
kot mi, ne na novo ustvarjen iz zemlje in ne s poveličanim, poduhovljenim telesom
(kakršno imaš sedaj v nebesih), ampak s tistim telesom, s katerim je padel Adam, z vso
našo krhkostjo in slabostjo, z vsemi našimi čustvi ter nagnjenji, izvzemši samo greh. O
Jezus, veliki Bog, moj prijatelj si, moj brat, kakor si sam rekel. Kako naj bi se bal, kako
naj bi ti ne daroval vsega svojega srca, ko si tako blag in poln ljubezni, tako domač z nami,
skromen in naraven! Ti si sicer zdaj v nebesih, toda isti, kakršen si bil na zemlji: vsemogočni
Bog in malo dete, Presveti in docela človek. O Bog, daj te ljubim! Daj mi ljubezni!
(povzeto iz knjige Premišljevanja in molitve, John Henry Newman)
Molimo. Gospod Jezus, Tvoj prihod na Zemljo med nas Ljudi je prinesel Radost Odrešenja in Upanje Vsemu Stvarstvu. Prosimo Te Pomagaj nam Gospod Jezus, da vse naše Življenje, ki ga je prenovila Tvoja Milost in Božja Ljubezen do Ljudi, razodevalo vsem Ljudem Tvojo Sveto navzočnost med nami in v nas. O Večna Beseda, o Božji in Marijin Sin, v najskrivnejšem kotičku našega Srca obnovi Čudež svojega Rojstva. Vžgi nas z Ljubeznijo, ki ne mine nikdar, podari na Božji Mir, da bo Tvoje Rojstvo na Svet in Tvoj Prihod med nas vsem nam prinesel Radost, Veselje, Resničen Mir in Razumevanje vsem Ljudem na Zemlji. Nebeški Oče, Ti vidiš v vsako človeško Srce in ni Ti ni skritega. Vidiš kako grešni smo in kako Te vedno potrebujemo, da ne zaidemo s Poti k Jezusu. Pošlji nam Ljubezen in Božji Blagoslov ter Varuj in Vodi nas Vsekdar. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
DA BI TUDI MI ŽARELI KAKOR TI GOSPOD
Dragi Jezus, pomagaj nam razširjati svoj prijetni vonj povsod, kamor koli gremo. Preplavi naše duše s svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežmi in osvoji vse naše bitje, tako da bo naše življenje izžarevalo samo tvoje življenje. Sveti preko nas in bodi tako zelo v nas, da bo vsaka duša, s katero pridemo v stik, čutila tvojo navzočnost v naši duši. Daj, da se bodo ljudje ozrli in zagledali tebe, Jezus, ne nas. Ostani z nami, da bomo zažareli kakor ti, zažareli tako, da bomo luč drugim. Vsa svetloba, o Jezus, naj prihaja od tebe, ne od nas; ti sam sveti drugim preko nas. Naj te poveličujemo tako, kakor ti je najbolj všeč: s tem da svetimo tistim, ki so okrog nas. Naj te oznanjamo celo brez oznanjevanja: ne samo z besedami, ampak s svojim zgledom, z neustavljivo močjo, s privlačnim vplivom svojih dejanj. Z očitno polnostjo tiste ljubezni, ki ti jo podarjajo naša srca. Amen.
(Predlagan za svetnika, izmed petih predlaganih blaženih 13. oktobra 2019, je tudi angleški kardinal John Newman).
Kardinal Newman predvsem uči, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.« Prav tako nas uči, da je potrebno za »gorečnost za resnico, intelektualno poštenost ter pristno spreobrnjenje plačati visoko ceno. Resnice, ki osvobaja, ne moremo zadržati zase; zahteva pričevanje, potrebno jo je slišati; navsezadnje njena prepričevalna moč izhaja iz nje same in ne iz človeškega daru govora. Ob stoletnici smrti Johna Henryja Newmana leta 1990 je papež Janez Pavel II. poslal nadškofu v Birminghamu pismo, v katerem poveličuje tega velikega pričevalca vere, ki je bil “goreč učenec resnice”. Odkrival jo je v glasu svoje vesti. “V hoji za lučjo vesti,” piše papež, “je Newman romal po poti vere; to potovanje je z veliko pisateljsko močjo in jasno opisal v svojih delih. Potem ko je prvo polovico svojega življenja velikodušno služil angleški Cerkvi, ki jo je globoko ljubil, je posvetil drugo polovico katoliški Cerkvi, ki ji je bil enako vdan in zvest. Misli in spoznanja, ki so pripeljala do njegovega prestopa, koreninijo in se navdihujejo v spisih cerkvenih očetov, ki so skupno bogastvo vseh kristjanov.”
VSE, KAR IMAM, POSVEČAM TEBI GOSPOD BOG
V Tvoje dobrotne Očetovske Roke Gospod dajem vse bolezni, bolečine, skrbi, težave in preizkušnje
ki mi jih pošiljaš na Zemljo, da bi me prekalil in očistil v ognju trpljenja in vzdržljivosti.
V Tvoje roke Gospod izročam vse veselje, srečo, mir, vse radosti, hrepenenje in upanje in notranje razsvetljenje, ki mi jih daruješ in prihajajo k meni kot jutranja rosa ali kot mila Nebeška mana od Tebe.
Posvečam Ti Gospod vse svoje Ustvarjalno delo, iskanje, razmišljanje, študij, odkritja in prebliske darovanih modrosti, ki mi jih Milostno pošiljaš, da bom iz prejetih darov tudi sam daroval drugim.
Gospod v Tvoje Milostne Roke izročam in posvečam sebe in vse Svoje drage bližnje in prijatelje;
vse tiste ki so mi pri srcu, pa tudi tiste, ki mi niso ravno najbolj simpatični in so mi dostikrat nasprotniki; prosim dobrotljivo nas vodi po njihovih poteh, da bodo Dobri in Pravični in Tebi v Veselje.
Posvečam Ti vse svoje Fizično in Umsko Delo, s katerim se vsak dan ukvarjam; blagoslovi prosim delo mojih rok in uma, da bodo plodovi in sadovi mojega dela obilni; prosim okrepi moje moči in roke, da bom zdrav in da bom vsak dan pridno molil k Tebi in delal zase, za svoje bližnje in kaj daroval drugim.
Posvečam To Gospod tudi veselje in radost nad sadovi dela in uspehom, saj v tem hvaležno vidim Tvojo Pobudo in Vodstvo.
Posvečam Ti Gospod tudi vse slabosti, napade skušnjave hudobije; prosim utrdi me v vseh preizkušnjah in mi daj Moči, da bom vztrajal in kljuboval vsem zapeljevanjem in skušnjavam, da bom ostal močan, da bom vztrajal v Dobroti in Ponižnosti in da bom izvrševal le tisto, kar je Tvoja Volja.
Posvečam in Darujem Ti Gospod Svoje Srce in Sebe Vsega; posvečam Ti vse Svoje Dobre namene darovanja in izkazovanja Usmiljenja in Ljubezni vsem, ki rabijo uteho in pomoč.
Pridi prosim Vsemogočni in Vseprisotni Oče, ki Ti je vse Mogoče, daj mi prosim svoj Blagoslov,
pridi in ostani pri meni in v meni, da bom Vedel kaj je Prav in kdaj grem po Poti k Tebi ter kdaj delam vse tisto, kar je Prav v Tvojih Očeh in Ti je v Veselje.
Dopolnjena Molitev Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, Ljubljana 1995. Že objavljeno.
SAMO DVE LJUBEZNI STA
Samo dve ljubezni sta, Gospod, ljubezen do mene in ljubezen do tebe in do drugih,
in vsakokrat, ko ljubim sebe, je nekaj ljubezni manj zate in za druge.
To je beg od ljubezni, izguba ljubezni, kajti ljubezen je ustvarjena zato,
da gre iz mene ven in poleti k drugim.
Vsakokrat, ko se vrne k meni, obledi, trohni, umira.
Gospod, ljubezen do sebe je strup, ki ga vsak dan uživam;
ljubezen do sebe mi ponudi cigareto, sosedu pa je ne da;
ljubezen do sebe izbere najboljši del in si pridrži najboljši prostor;
ljubezen do sebe boža moje čute in si krade hrano na mizi drugih;
ljubezen do sebe govori o meni in me dela gluhega za besede drugih;
ljubezen do sebe izbira in izbiro vsiljuje prijatelju;
ljubezen do sebe me oblači in šminka, hoče da bi blestel in druge potisnil v senco;
ljubezen do sebe me pomiluje in prezira trpljenje drugih;
ljubezen do sebe oznanja moje ideje in zaničuje ideje drugih;
ljubezen do sebe ve, da sem kreposten, pravi mi, da sem dober človek;
ljubezen do sebe me vabi, naj služim denarce, naj jih potrošim za svojo zabavo, naj jih prihranim za bodočnost;
ljubezen do sebe mi svetuje, naj dam kaj revežem, da uspavam svojo vest in živim v miru;
Ljubezen do sebe mi obuje copate in me posadi v naslonjač;
ljubezen do sebe je zadovoljna z menoj, sladko me uspava.
Kar je najbolj hudo, Gospod, je to, da je ljubezen do sebe ukradena ljubezen.
Namenjena je bila drugim, potrebovali bi jo, da bi živeli, jaz pa sem jo zaobrnil.
Tako ljubezen do sebe ustvarja človeško trpljenje,
tako ljubezen ljudi do sebe ustvarja človeško bedo, sleherno človeško bedo, sleherno človeško trpljenje;
trpljenje dečka, ki ga je njegova mama brez vzroka sklofutala in trpljenje moža, ki ga gospodar krega pred delavci;
trpljenje dekleta, ki je na plesu osamljena, ker ni lepa, in trpljenje žene, ki je mož ne poljubuje več;
trpljenje otroka, ki so ga pustili doma, da bi ne bil v napoto, in trpljenje starega očeta, iz katerega se otroci norčujejo, ker je star;
trpljenje zaskrbljenega človeka, ki se ne more nikomur zaupati, in trpljenje nemirnega fanta, iz čigar težav se delajo norca;
trpljenje obupanega, ki se vrže v kanal, in trpljenje roparja, ki ga bodo obglavili;
trpljenje brezposelnega, ki bi hotel delati, in trpljenje delavca, ki uničuje svoje zdravje za smešno nizko plačo;
trpljenje očeta, ki stlači vso svojo družino v eno samo sobo blizu prazne vile, in trpljenje mame, katere otroci stradajo, medtem ko mečejo v smetnjak ostanke slavnostnega kosila;
trpljenje tistega, ki umira sam, medtem ko njegova družina ob kavi v sobi poleg čaka na konec, ki mu ni mogoče ubežati.
Vse trpljenje, vse krivice, bridkosti, ponižanja, žalosti, sovraštva, obupi,
vse trpljenje je nepotešena lakota, lakota ljubezni.
Tako so ljudje počasi, sebičnost za sebičnostjo, zgradili popačen svet, ki uničuje ljudi;
tako ljudje na zemlji preživljajo svoj čas, da v svoji oveneli ljubezni žro,
medtem ko okoli njih drugi umirajo od lakote in stegujejo roke proti njim.
Spačili so ljubezen, jaz sem spačil tvojo ljubezen, Gospod.
Nocoj te prosim, da mi pomagaš ljubiti.
Daj mi, Gospod, da spet razpnem pravo ljubezen v svetu.
Stori, da bo po meni in po vseh tvojih otrokih prodrla vsaj malo v vsako okolje, v vsako družbo, v vsak gospodarski in politični sistem, v vsak zakon, v vsako pogodbo, v vsaka pravila;
stori, da bo prodrla v pisarne, v tovarne, v mestne četrti, v nepremičnine, v kino dvorane, na plesišča;
stori, da bo prodrla v srca ljudi in da nikoli ne bom pozabil, da je borba za boljši svet borba ljubezni, služba ljubezni.
Pomagaj mi ljubiti, Gospod, da ne bom tratil svojih moči za ljubezen,
da bom sebe ljubil vedno manj, da bi vedno bolj ljubil druge;
da tako okoli mene nihče ne bo trpel ali umiral, ker sem ukradel ljubezen, ki jim je potrebna, da živijo.
Moj otrok, nikdar ne boš prišel do tega, da bi položil dovolj ljubezni v srce človeka in sveta,
kajti človek in svet sta lačna neskončne ljubezni in edino Bog more ljubiti z ljubeznijo, ki nima meja.
Toda če hočeš, otrok, ti dam svoje Življenje.
Sprejmi ga vase.
Dam ti svoje srce, dajem ga svojim otrokom,
ljubi z vsem srcem,otrok,
in vsi skupaj boste nasitili svet in ga tako rešili.
Molitev objavljena na medmrežju Fejstbog
Bog, kako si velik – molim te!
O, Bog, molim te: Ti Modrost, ki me je zamislila,
ti Volja, ki me je hotela,
ti Moč, ki me je ustvarila,
ti Milost, ki me je povzdignila,
ti Glas, ki me kliče, ti Beseda, ki mi govori,
ti Dobrota, ki me obdarja, ti Previdnost, ki me vodi,
ti Usmiljenje, ki mi odpušča, ti Ljubezen, ki me objema,
ti Duh, ki me oživlja,
ti Mir, ki me napolnjuje,
ti Svetost, ki me posvečuje, da ne morem mirovati,
dokler te ne ugledam: O, Bog, molim te.
BESEDA
Beseda sama se spremeni, če se z njo ukvarjamo.
Besedo vzamem v roko.
Preverim njeno težo. Prisluhnem ji.
Med tem ko jo poslušam, se v meni nekaj dogodi.
Besedo zopet odložim.
Toda to ni več ista beseda.
Postala je težja zato, ker sem jo slišal.
Tudi jaz sam nisem več isti.
Ukvarjanje z besedo je delo;
podobno je delu kmeta, ki vrže seme na zorano in pognojeno zemljo, DA OBRODI SAD.
Beseda raste in spremeni zemljo, dokler ni žetve.
Povzeto iz: Jorg Zink, “Wie wir beten konnen”.
Moj Bog, moj Odrešenik, ostani pri meni
Oddaljen od Tebe Gospod bi venel in se posušil. Ko se mi znova pokažeš, vzcvetim k novemu življenju. Ti si luč, ki ne ugasne, plamen, ki vedno plamti. Obsijan od žara tvoje luči sam postanem luč, ki sveti drugim. Sem le kot steklo, skozi katerega siješ drugim. Dopusti, da Tebi v čast oznanjam Tvojo Resnico in Tvojo Vooljo ne z mnogimi besedami, temveč – kot tvoji svetniki – s tiho močjo dejavne ljubezni, s srcem, ki te iskreno ljubi.
(John Henry Newman).
S KRIŽEVEGA POTA NA POT ŽIVLJENJA
Gospod Jezus, iz globin moje Duše Ti znova darujem vse kar imam in premorem,
vse svoje upanje, vse ljubezni, vse veselje, bolečine, bolezni, skrbi, vse probleme,
vse žitje in bitje, vse prošnje in molitve, vse moje Življenje.
Darujem Ti Gospod vse svoje težave in preizkušnje, ki me čakajo na Poti Življenja.
Prosim Gospod sprejmi jih, posveti jih, stori jih rodovitne,
spremeni jih, posveti jih, blagoslovi jih, razsvetli jih z Božjo Lučjo Miru in Ljubezni,
spremeni jih v Zaklad Odrešenja.
Prosim podari mi krščanski pogled na trpljenje in bolečine;
nauči me, da voljno trpim, da se utrdim in prekalim v zrelosti, strpnosti in dobroti moje osebnosti in
da bom vseskozi vsaj dan nosil moj Križ in hodil za Teboj Moj Odrešenik, tako kot si ga Ti.
Nauči me, da bom z velikodušno pripravljenostjo zadoščeval
za lastne grehe, napake in za krivde človeštva.
Prosim Jezus daj mi bratsko, usmiljeno srce za vse, ki trpijo v žalosti;
navdihuj prosim vsa moja dela in dejanja dobrote, sočutja, strpnosti, pomoči in služenja ubogim,
da bom od tebe dobil Moč,
da bom nesebično in vztrajno molil, pomagal, tolažil in se razdajal po svojih človeških močeh.
Zavedam se, da ko bom pomagal drugim, da bom pomagal Sebi
in postal boljši kristjan in boljši človek, ki moli in dela, ki daje tihi zgled s tem,
ko ljubi in pomaga, ko odpušča in prinaša veselje s vojim Življenjem po Evangeliju.
Ne zanimajo me nobeni izgovori, nobene znanosti, nobene človeške vede,
nobene modrosti in filozofije, nobene joge in meditacije, nobene proze in poezije,
če nisem v Življenju Spolnjeval Božje Volje in Živel po Evangeliju Jezusa Odrešenika tako,
kot jih od mene pričakuje naš Gospod, ki je svet odrešil s Križem in Ljubeznijo.
Prosim Bog podeli nam svojim Učencem in Bratom Milost Ljubezni in Vere ter Vodi nas,
da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja za Teboj,
skupaj z drugimi Brati in Sestrami v Nebeško Domovino brez greha in stranpoti,
ko omagujemo pod bremeni in preizkušnjami Življenja in ki Te potrebujemo vedno in povsod.
Brez Tebe nismo nič, samo Teboj smo lahko vse.
Pomnoži nam Vero, Mir in Ljubezen in Strpnost za boljši Svet Tebi v Slavo in Čast.
Zavedamo se Gospod Jezus, da ko bomo ponižni in skromni v Življenju vse naredili prav,
kar nam nalagaš in nam zapoveduješ na tem svetu,
da nam boš šele tedaj dovolil priti k tebi v Večno Veselje, v Tvoji Luči in v Tvojem Ljubečem Miru.
Dopolnjena molitev po A. M. Couvrer, Ognjišče 1998. Za dušo in v spodbudo, da gremo vztrajno naprej po Poti k Njemu. Janez
MOLITEV ZA LJUBEZEN
Moj Najvišji Gospod in Posvečevalec ter Stvarnik. Prosim pomnoži v meni Milost Ljubezni in ne glej na mojo človeško ničevost. Vem za reklo v molitvi ob smrti: Prah si in v Prah se Povrneš ali Pulvere sest et pulvere reventeris, ki nas opozori, da dolgost življenja našega na Zemlji našega je kratka in da gremo v Nebeško domovino takrat, če hodimo po Poti za Jezusom. Tvoja Ljubezen do nas grešnih ljudi na Zemlji nas je odrešila. Tvoja milostna in nezaslužena Ljubezen do nas grešnih ljudi je bolj dragocena kot vsi zakladi sveta. V zameno za vse, kar more ljudem nuditi svet, Te prosim za Tvojo Dobroto in Ljubezen Gospod., Tvoje Usmiljenje, Tvojo Vodstvo in Tvoj Nasmeh, ko zatavam in Te obupan iščem na brezpotjih. Pomagaj mi, da izidem ven iz labirinta in me odreši ter me varno Vodi k tebi Gospod. Samo majhen ničeven grešni človek sem, ki te potrebuje, ki mi daješ smisel Življenja, ki mi daješ Vir Življenja, ki mi daješ Luč Ljubezni, ki mi kažeš Pot in ki me blagoslavljaš, ko spolnjuje Tvojo Voljo in Jezusov Evangelij. Gospod Ti si vse kar potrebujem in Ti veš kaj rabim, še preden te za kaj prosim. Pomagaj mi, bodi vedno ob meni in v meni. Gospod Jezus Tvoja Ljubezen je najkrajša Pot, ki vodi k tebi. Kratka je ta Pot brez ovinkov, jasna brez nevihtnih oblakov, varna brez nevarnosti, prijetna Pot v veseli družbi s Teboj Jezus Odrešenik, ki si moj Učitelj in moj najljubeznivejši Vodnik. Ta Pot vodi v Večne radosti in popotniku ne dovoli, da bi skrenil na desno, ko mu gre dobro in ne na levo, ko ga pestijo in stiskajo težave.
V Svoji Dobroti Gospod prosim mi daj to veliko Milost, da te iskreno in goreče vzljubim v srcu in da zavržem vsako prazno Ljubezen, ki Ti ni všeč. Naj Te Ljubim Gospod nad vse stvari z vztrajno nenehno Ljubeznijo in prosim daj, da se nikdar ne ločim od Tvoje Ljubezni. Pomagaj mi prosim, da v Njej ostanem zdaj in Vekomaj. Amen.
Dopolnjeno in povzeto po Raimondu Giordanu, Kristjan Moli, Družina 1982.
Samo molitev, delo in ljubezen rodi – KRUH
Pravica, da soustvarjamo Kruh z molitvijo in delom
Oče nas je ljubil in nam dal zemljo, da jo obdelujemo.
Dal nam je pravico in moč, da nadaljujemo njegovo delo in ga razvijamo.
Vidim nepregledno množico Božjih sodelavcev. Od kraja do kraja zemlje.
Vidim upognjenega, sivolasega kmeta: pravkar je vpregel voliče,
da bo za žuborečim potokom zoral njivo za kruh, za naš vsakdanji kruh.
Vidim vitko, bledo dekle: odhitelo je v modno šiviljstvo in sedlo k stroju,
da nam njeni drobni prstki sešijejo obleke iz nylona in diolen-lofta.
Mlad, močan mehanik je preudarno, kot gospodar,
stopil k stroju in premika vzvode in gleda na števec in na komandno ploščo:
proizvodnja teče poslušno, kot bi učenec pisal nalogo.
In tu rudar: nadel si je čelado in se s svetilko v roki odpravil med mrzle plasti pod zemljo,
da privali na dan črno zlato, ki poganja stroje, greje domove in jih razsvetljuje.
Kirurg se po več ur trajajoči operaciji, s katero je smrti iztrgal plen,
ves poten seseda in poprosi za kozarec vode.
Odvetniku ni pošel glas, ko je z udarno besedo branil pravico uboge vdove
pred samopašnimi izkoriščevalci.
Vidim tiho računovodkinjo in blagajničarko: številke in konti in saldi in bankovci in kovanci brzijo
natančno kot elektronski stroj skozi njene možgane,
kakor da bi bili otroci, ki jo čakajo doma.
Visok državnik, zaskrbljen za sedanjost, še bolj pa bodočnost tistih, ki so mu izročeni,
se kot ptica spusti preko morij in celin, da utrjuje bratstvo in mir.
Vidim vas, božji soustvarjalci!
Vaše delo je blagoslovljeno, vaše delo je pesem tisoč in tisoč glasov.
Vaše delo je setev, vaše delo je – žetev: za vas same in za ves svet.
Samo molitev, delo in ljubezen rodi – KRUH.
Tantum orationi, labori et amor qui natus est – panem.
Zbrana dela Zdenke Serajnik – Meditacije.
BOG PROSIM PRIDI K MENI IN OSTANI Z MENOJ
Dragi Bog. Vem, da sem grešil. Samo grešni človek sem. Potrebujem Te gospod. Pridi prosim in mi pomagaj ter bodi z menoj. Hvala BOG, ker si v osebi svojega Sina Jezusa Kristusa našega Odrešenika prevzel nase vse moje grehe in na križu umrl zame ter vstal od mrtvih. Šel si v Nebesa k Očetu in poslal si k nam Svetega Duha. Želim prejeti tvoje odpuščanje in živeti s teboj v osebnem odnosu vse dni. Besede Večnega Življenja imaš. Daješ nam Vode Življenja, ki odžeja in kruh Življenja, po katerem nismo nikoli lačni. Odpuščaš nam naše grehe, ko Te molimo in se spokorimo ter prosimo odpuščanja. Odpiram ti vrata svojega življenja in te sprejemam kot svojega Odrešenika in Gospoda Boga. Predajam ti popoln nadzor nad svojim življenjem in popolno vodstvo; zato prosim naredi iz mene takšnega človeka, kakršnega si me ti želiš. Prosim vstopi k meni in vame in me vodi ter mi pomagaj, da bom spolnjeval Božjo Voljo in hodil vedno za Teboj. Tudi ko bom nekam zataval me prosim usmeri nazaj na Pot Odrešenja, ki vodi k Tebi. Prosim ne pusti me da zatavam in se izgubim v grehu. Razsvetli me in poduči me, kaj je prav in kaj ni prav zame. Jezus Ti to dobro veš, kaj je dobro zame v Božjih Očeh. Sam razmišljam po človeško. Prosim za Tvoj Božji Mir in Ljubeče Srce, da Počijem v Tebi. Iskal sem Te in Te Našel. Prosim pomagaj mi in Vodi me po Poti Odrešenja k Tebi Gospod Jezus. Amen.
JEZUS GRE SKOZI ŽIVLJENJE (Zdenka Serajnik)
Jezus gre živ med nami.
Tudi danes, tako kakor je še šel včeraj
in bo šel jutri.
Srečujemo ga.
Z radostnim zavzetjem.
S prezirom.
S sovraštvom.
Srečuje nas,
da bi ga videli,
da bi mu verjeli,
da bi ga vzljubili.
Tako zelo rad bi bil z nami,
ker vidi vse naše življenje.
Smili se mu naša človeška revščina,
ne more gledati naše praznine
in naših neuspelih poskusov,
da bi bili sami vladarji
vseh src in vesoljstva.
Dobro vidi
tudi naše iskanje in povpraševanje,
da bi mu videli v obraz,
začutili utrip njegovega srca
ob svojem srcu.
PROPTER NOS HOMINES
HOMO FACTUS EST
Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.
Rojena: 4. avgust 1911, Prihova (Občina Oplotnica); Umrla: 22. februar 2003, Slovenske Konjice
Zdenka Serajnik, pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica je bila rojena v družini Lovrenca in Božene Serajnik, ki sta bila oba učitelja na osnovni šoli Prihova. Po končani osnovni šoli se je preselila v Ljubljano, kjer je zaključila gimnazijo in na filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega jezika z nemščino in zgodovino južnoslovanske književnosti. Leta 1942 se je v Slovenskih Konjicah zaposlila kot pomožna knjigovodkinja, kjer je ostala vse do leta 1945. Po osamosvojitvi se je zaposlila na konjiški osnovni šoli kot učiteljica slovenskega jezika, kjer je ostala vse do upokojitve. Bogat arhiv obsega na stotine strani obsežnega in pestrega literarnega dela tako s posvetno kot z religiozno tematiko. Zdenka Serajnik je bila ena od prvih prevajalk Alme M. Karlin in tudi Bogoslužnega molitvenika iz latinščine v slovenski jezik. Nekaj pesmi je tudi uglasbenih in jih še danes uporabljajo pri bogoslužju.