Tu je možnost dodajanja molitev in najrazličnejših molitvenih obrazcev. Nekatere molitve so že na internetu oziroma na teh straneh. Pomagajte, da zbirko razširimo jo dopolnimo.
Spodaj imate možnost dodati molitvene obrazce ali molitve.
Angel Gospodov
Božje usmiljenje
Gospod, usmili se (Kyrie eleison)
Iskal sem
Litanije Matere Božje
Litanije Srca Jezusovega
Litanije Svetega Duha
Litanije svetega Roka
Moj Bog, žal mi je
Molitev za duhovnike
O Gospa moja
O Jezus
O Jezus, blagoslovi me
O pridi Stvarnik
Očenaš
Pod tvoje varstvo pribežimo
Pridi, Sveti Duh
Raduj se
Rožni venec
Slava Očetu
Spravna molitev
Sveti angel
Sveti nadangel Mihael
Tebe ljubim, Stvarnik moj
Vera
Zdrava Marija
MOLČATI IN TIHO ČAKATI
Ko je moja molitev postajala vedno zaupnejša in vedno globlja, sem znal vedno manj spregovoriti. Slednjič sem povsem utihnil. Postal sem, v tem je še večje nasprotje, kot da bi molčal, postal sem poslušalec. Najprej sem menil, da moliti pomeni govoriti, toda spoznal sem, da moliti ne pomeni zgolj molčati, marveč poslušati.
Tako je: molitev ni prisluškovanje tega, kar sam si govorim. Moliti pomeni: molčati in tiho čakati, da molivcu sam Bog spregovori. Preko ljudi, preko čudovite narave, preko trpljenja, preko tisoče različnih načinov, ko nas ljubeče nagovori: “Hodi za Menoj in Bodi Moj Učenec. Rad Te imam”.
Živa molitev, skupnost krščanskega življenja
KJE NAJDEŠ SREČNE LJUDI
Kje najdeš srečne ljudi?
Med optimisti.
Le oni so lahko srečni,
ker znajo videti dobre strani življenja.
Nikoli nisem srečal srečnega pesimista.
Pesimisti sedijo v temi.
Vse jim je sivo in oni ne morejo videti skozi meglo.
Optimisti odpirajo svoja okna za svetlobo, za sonce.
Zavedajo se, preprosto vedo, da je pri ljudeh veliko trpljenja, veliko nejevolje in temne mračnosti.
Ali oni v najtemnejših nočeh odkrivajo zvezde.
Optimisti verujejo v dobro.
Oni verjamejo v smisel življenja.
Oni so dokaz, da je človek več od velikih številk raznih pojavov,
več od ročice v avtomatskem aparatu za kavo.
Oni verujejo v prijateljstvo med ljudmi.
Širijo ozračje zaupanja, ustvarjajo klimo radosti.
Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim
Če nisi sposoben imeti ljudi rad, ostani raje v svojem kraljestvu, ali pa se ukvarjaj z mrtvimi predmeti, ljudi pa pusti pri miru. Amen
Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomočiu potrebnim
Bodi sočuten!
Stori vse, da bi sočutno in strpno razumel ljudi in jim pomagal. Poglobi se v njihovo trpljenje, v njihovo zapuščenost, v njihove težave. Sestopi dol z griča svoje samozadostnosti v dolino, k ljudem, ki so sami in trpe, ki pogrešajo zaščito in zavetje. Ki potrebujejo Božje Usmiljenje in Ljubezen. Ne bodi trdosrčen in neizprosen v svojih sodbah. Kajti sodil bo Bog, ki je Pravičen in Usmiljen! Ne pametuj, saj je tvoja pamet le ozka človeška in ni Vseobsegajoča in Pravična Božja Modrost. Bodi blag in skušaj razumeti neizrekljivo hrepenenje človeka po sreči, ki se včasih kaže v norih poželenjih. Tedaj boš tudi sam srečen. Takrat boš tudi ti v svoji samoti in šibkosti doživel čudovite trenutke, ki te bodo dvignili iz utečenih kolesnic vsakdanjosti. Tvoje srce bo zmoglo sprejeti in objeti vse ljudi, ki hrepenijo po Božjem Miru.
Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik revnim in bolnim v Bund Ohne Namen
Srečni ljudje
Kaj je pravzaprav človeška sreča?
iskal sem njen bistvo
in odkriil tole:
sreče ni v denarju,
niti v imetju, niti v razkošju,
niti v brezdelju, nit v poslovnih uspehih,
niti v dosežkih, niti v užitkih.
Pri srečnih ljudeh sem vedno našel
kot temelj globok občutek varnosti,
spontano veselje nad drobnimi stvarmi
in veliko preprostost.
Vedno znova me je presenečalo dejstvo,
da srečni ljudje ne poznajo neumnega pohlepa.
Nikoli nisem opazil, da bi srečni ljudje
bili nemirni, da bi jih kaj preganjalo,
da bi bili zagledani vase.
Običajno so premogli dobršno mero humorja.
Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim
Kdo je duhovni pisatelj in pesnik Phil Bosmans? – predstavitev
»To življenje je tako kratko, prekratko, da bi ga drug drugemu oteževali.«
»V bistvu sem srečen človek. Počutim se zares blagoslovljenega. V svojem življenju sem imel zelo veliko ‘šans’, sreče, in srečal sem mnoge čudovite ljudi ter ob njih našel gotovost. Čutim tudi, da je bil Bog v mojem življenju vedno navzoč. Ljubi me, dokler živim, ljubil me bo, ko umrjem. Zato se mi ni treba ničesar bati. Počutim se resnično zadovoljnega in srečnega. To ne pomeni, da nimam slabih in težkih dni. Vsakdo jih ima, kajti sreča je sestavljena iz mnogih delov, en del pa je vedno prekratek. Hvaležen sem za to, kar sem prejel. To mi pomaga biti srečen. Da sem hvaležen za življenje vsak dan, hvaležen, ker srce utripa 123.700-krat na dan, ker vdihnemo 20.000-krat in predelamo 137 kubičnih metrov zraka. In vse brezplačno, gratis!« Tako je ob svoji osemdesetletnici povedal belgijski (flamski) redovnik Phil Bosmans, svetovno znan in priljubljen duhovni pisatelj. Precej njegovih knjig, iz katerih diha veselje do življenja ter ljubezen do ljudi in vseh stvari v duhu sv. Frančiška, imamo tudi v slovenščini. »Moja zadnja beseda je: hvaležnost,« je dejal ta sončni pričevalec, ki je umrl 17. januarja 2012 v devetdesetem letu polnega življenja.
V svoji najbolj osebni knjigi Ta neverjetni Bog poje hvalo svojim staršem, revnim kmečkim ljudem, ki so bili kljub svojim neštetim skrbem srečni in zadovoljni. S hvaležnostjo se spominja svojega rojstnega kraja Gruitrode v belgijski pokrajini Limburg, kjer je zagledal luč sveta 1. julija 1922. Družina se je kasneje preselila v bližino mesta Genk, kjer so bratje in oče dobili delo v rudniku, da so imeli za vsakdanji kruh. Nadarjenemu Philu je teta omogočila, da je obiskoval šolo pri redovnikih montfortjancih; leta 1941 pa je postal član tega reda, ki ga je na začetku 18. stoletja ustanovil francoski duhovnik sv. Ludvik Marija Grignion de Montfort (1673-1716), znan kot velik častilec Matere Božje. »Bil je moj vzornik. Poseben vtis je naredil neki dogodek, zapisan v njegovem življenjepisu. Na rame si je naložil nekega siromaka ter šel z njim v samostan, kjer je pozvonil in rekel: “Odprite Jezusu Kristusu!”« Leta 1948 je bil posvečen za duhovnika. Prva leta je šel v razkristjanjeno severno Francijo, kjer je deloval kot duhovnik-delavec. Kmalu se je vrnil v svojo rodno pokrajino, kjer je imel ljudske misijone po župnijah: več pridig na dan, pogovore z ljudmi, obiske družin – od jutra do večera. Pri tem delu je doživel popoln zlom: dve leti je ležal bolan v postelji, ob ljubeči negi se je proti pričakovanjem zdravnikov spet postavil na noge in se vrnil na delo. »Zdaj vem: nekatere stvari se zdijo kot katastrofa, vendar pa so milost.« Sprejel je vodstvo Zveze brez imena, ki jo je ustanovil nizozemski radijski pridigar Harrie de Greeve. Pravi, da to zvezo sestavljajo ljudje, ki “imajo pod plaščem srce”. »Zame je to tisoč src, ki ljubijo druge ljudi. Tisoče rok, ki ljudi tolažijo, hrabrijo in jim pomagajo.«
Največji apostolat pa vrši s svojimi knjigami, ki so ‘knjigotrški fenomen’: prevajajo jih v številne in povsod jih tiskajo in ponatiskujejo v visokih nakladah. Leta 1972 je izšla prva knjiga v nizozemskem izvirniku z naslovom Dragi človek, rad te imam in sicer v nakladi 3.000 izvodov. Knjiga je bila hitro razgrabljena. Doslej je številnih nakladah bilo v izvirniku natisnjenih več kot 850.000 knjig! Nemški prevod se je pojavil leta 1976 v 6.000 izvodih, že leto kasneje je izšla 15. izdaja. Po nemškem prevodu je nastal slovenski z naslovom Ne pozabi na veselje (Mohorjeva družba, Celje 1995). »Mislim, da sem v tej knjigi napisal nekaj, kar ljudje čutijo. Ljudje pravzaprav o vsem tem razmišljajo, jaz pa to samo zapišem. Morda je to razlog, zakaj tako radi berejo moje knjige: v njih prepoznajo sebe.« Postal je mojster posrečenih gesel (“Ustvarjeni smo za veselje”, “Sonce ne prezre nikogar”), presenetljivih naslovov (“Srečen človek velja za dva”, “Če mi želiš dobro, bom postal boljši”). Njegovim izrekom pravijo “vitamini za srce”, ki jih ‘pošiljajo’ po telefonu, z velikimi črkami izpisani visijo na javnih mestih.
Od leta 1957 živi v samostanu svojega reda v Kontichu blizu Antwerpna. Hodi med ljudi, jih sprejema, piše “za srca ljudi”. Svoje avtorske honorarje namenja za ustanovo Ljudje v stiski. Leta 1994 je imel prometno nesrečo; komaj se je za silo opomogel, ga je zadela možganska kap in prizadeta je bila desna stran in potrebuje invalidski voziček. tako da skoraj ni mogel iz hiše, vendar je vse do svoje smrti ostal v pisnih stikih s svojimi prijatelji po vsem svetu. Kot oporoka zvenijo njegove besede, izrečene ob osemdesetletnici: »Vsem ljudem kličem: To življenje je tako kratko, prekratko, da si ga drug drugemu oteževali. Bog nas vse kliče, da svoje dneve izpolnimo z dobroto, potrpljenjem in ljubeznijo; najprej v lastni družini, pa tudi v odnosu do vseh, ki živijo okoli nas. Samo tako bomo ustvarjali majhne ‘oaze’ v tej veliki puščavi sveta. Svojim dragim prijateljem naročam, da se potrudijo za srce pod plaščem!«
Berimo lepo in pravo duhovno nabožno literturo, ki nas bo navdihnila in opogumila, da bomo šli vztrajno naprej po Poti k Jezusu. To je duhovna hrana, ki nas nagovori in spodbudi in ki v nas prebudi vse najlepše in najboljše, kar nam je Bog Daroval v svoji ljubeznivi Dobroti, ker nas ima rad.