Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.530 Responses to Nasvet

  1. Miro says:

    KAJ STORITI, ČE NAS NERGAČI NEPRESTANO IZKORIŠČAJO ZA PRITOŽEVANJE O SVOJIH PROBLEMIH (Aleteia)

    ALI DRUGI LJUDJE NA VAS STALNO STRESAJO SVOJE TEŽAVE? KAJ LAHKO STORITE?

    Veliko ljudi pozna kakšno osebo, ki je zelo negativna in ki se nanje spomni samo tedaj, ko želi nanje stresati svoje težave. Vedno pritoževanje, jamranje ter “jok in stok”, vse skupaj pa lahko traja ure in ure … Kaj lahko naredimo, če spadamo med tiste ljudi, ki drugim služijo le za “smetnjak”? Ne le, da imamo pravico, da tovrstne nergače zavrnemo, to nam bo celo zelo koristilo.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2021/02/16/kaj-storiti-ce-nas-nergaci-neprestano-izkoriscajo-za-pritozevanje-o-svojih-problemih/

  2. Hvala says:

    KRIŽ ZA JEZUSOM NOSITE LE TAKRAT, KO VAS VAŠ MUČITELJ PELJE V SMRT. KRIŽEV POT NAŠEGA ŽIVLJENJA NAS VSE SPOMINJA , DA SMO V KREMPLJIH GREHA, KI NAS VODI V SMRT, JEZUSOVO IN NAŠO

    https://si.aleteia.org/2019/09/07/jezusov-predlog-kako-naj-obvladamo-zivljenje/
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Iz vsakodnevnega svojega življenja in življenja ostalih ljudi lahko vidimo DA NEKATERE GREHE PONAVLJAMO IZ DNEVA V DAN, SMO SUŽNJI TEH GREHOV. ČLOVEK NI SPOSOBEN PREKINITI TEGA TEŽKEGA SUŽENJSTVA , KI PELJE V SMRT. KREMPLJI GREHA SO NEIZPROSNI.

    To lahko opažamo vsak dan , na vsakem koraku……

    KAJ JE POTREBNO STORITI? DOBRA SPOVED, KI PRIPELJE DO SPRAVE MED BOGOM IN GREŠNIKOM IN OSTALIMI LJUDMI.

    Vendar tu se ne konča! Tudi če človek opravi dobro spoved, opravi pokoro, sklene da ne bo več ponavljal enih in istih grehov , NI DOVOLJ.

    PONAVADI JE KESANJE SPOVEDANCA NA MINIMUMU, NE OBŽALUJE GLOBOKO SVOJIH GREHOV, ZATO TUDI NE PRIDE PRI SPOVEDI DO OZDRAVLJENJA.

    ČE SE HOČE NEKDO RES POKESATI SVOJIH GREHOV, MORA JEZUSA PROSITI ZA MILOST PRAVEGA KESANJA. O NEIZPOVEDANIH GREHIH IN PREMALO OBŽALOVANIH, PA POVE PATER PETER VRABEC -EXORCIST NASLEDNJE:

    -Treba je vedeti, da obsedenost ni le rezultat osebnih grehov, ampak tudi grehov prednikov ali različnih urokov in prekletstev. Človek seveda ne odgovarja za grehe svojih prednikov, a je kljub temu obremenjen. Marsikdo sploh ne ve, kaj so njegovi predniki storili, a zelo težko živi. Tega vidim ogromno in to se da uspešno rešiti z molitvijo.

    KAJ JE POTREBNO NUJNO ŠE STORITI, DA SE ČLOVEK ZNEBI SUŽENJSTVA GREHA?

    JEZUS JE REKEL:

    NISTE SE ŠE DO KRVI UPRLI V BOJU ZOPER GREH ŠE (Heb, 12,4).

    Proti grehu se je treba zelo bojevati.. VENDAR NE BOJUJTE SE SAMI, AMPAK SKUPAJ Z JEZUSOM. KO SATAN NAPADE, JE POTREBNO V TEM BOJU IZGOVARJATI BOŽJE BESEDE IZ SVETEGA PISMA.

    V koliko se nekdo noče bojevati, SE UPRETI DO KRVI GREHU, BO OSTAL SUŽENJ GREHOV IN JIH BO PONAVLJAL.

    Ne imeti svoj prav, poslušajte KAR REČE JEZUS, KAKŠNA JE NJEGOVA ZAPOVED! ZAPOVEDAL JE, DA SE JE POTREBNO UPRETI GREHU DO KRVI!

    VSE SVOJE GREHE MORAMO IZROČATI JEZUSU, DA BO ON OČIŠČEVAL ČLOVEKA!

    Upam, da ta zapoved JEZUSOVA, KI JO PIŠEM, ne bo komentirana kot filozofiranje človeka. In tudi upam, da ne bo več ponavljanja enega in istega greha-to je obtoževanja in obsojanja. KER PA VSI GREŠIMO , JE POTREBNO PRAVO ISKRENO KESANJE IN OBŽALOVANJE IN VSE PRIZADETE PROSITI ODPUŠČANJA IN TUDI BOGA.

    Kadar na vrh gore nekdo raztrese vzglavnik poln perja, ga veter raznese po celem svetu. Nikoli več noben človek ne more pobrati tega perja in ga vstaviti nazaj v ta vzglavnik! LAHKO GA PA POBERE BOG. TAKO SE ZGODI, ČE NEKDO OBSOJA IN OPRAVLJA LJUDI. NIKOLI VEČ NE MORE PORRAVITI STANJA, SAMO BOG LAHKO REŠI SITUACIJO!
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Favstina Kowalska je napisala v dnevniku kaj se je zgodilo s človekom, ki so o njem širili govorice. ČLOVEK JE UTRPEL HUDE POSLEDICE. TEMU JE REKLA FAVSTINA DA VČASIH ZAGREŠIMO PRAVI UMOR ČLOVEKA:

    -O usmiljeni Jezus, srh me spreletava ob misli, da bom morala dajati račun o svojem
    jeziku. V jeziku je življenje, pa tudi smrt. Z jezikom pogosto tudi ubijamo. Včasih zagrešimo
    pravi umor – in imamo to še za majhno stvar? Resnično, takšne vesti ne razumem.

    Poznala sem neko osebo, ki je od druge zvedela, kaj so o njej govorili… Hudo je zbolela. Prišlo je do
    velike izgube krvi in veliko solz je prelila. Nastopile so hude posledice. Tega ni povzročil
    meč, ampak jezik. O moj molčeči Jezus, usmili se nas (Dn 119).

    • Hvala says:

      Glede na to da že dolgo časa čutim, da se besede, ki so jih nekateri napisali o prednikih, ne jemljejo resno (tako sem prebrala iz napisanega), bom še enkrat priložila IZPOVED EXORCISTA PATRA PETRA VRABCA:

      POGOVOR S PETROM VRABCEM, EKSORCISTOM NOVOMEŠKE ŠKOFIJE

      “Hudič deluje še bolj kot v preteklih stoletjih,” je prepričan frančiškan Peter Vrabec, eksorcist novomeške škofije. Letno se srečuje z okoli 1.200 primeri.

      Vi nam lahko z gotovostjo poveste: Ali hudič obstaja in deluje v ljudeh tudi danes?
      Prav gotovo, to vsak dan vidim na lastne oči. Rekel bi, da deluje še bolj kot v preteklih stoletjih. To pa predvsem zaradi vsesplošnega odpada od vere, zaradi množične izgube smisla za greh, zaradi nespoštovanja življenja in kulture smrti, zaradi množičnega ukvarjanja z new ageom in okultnimi dejavnostmi.

      oliko primerov imate v obravnavi?
      Tedensko od 20 do 30, mesečno okoli 100, letno okoli 1.200.

      Kako pri ljudeh prepoznate obsedenost od hudega duha oz. jo razločujete od različnih duševnih motenj?
      Z vsakim človekom se najprej pogovorim in že iz tega največkrat vidim, pri čem sem. Pomagam si z blagoslovljeno vodo, ki jo včasih človeku dam piti, ne da bi on vedel, da je blagoslovljena. Ali za njim izvlečem posvečeno hostijo, tako da je ne vidi. Če človek reagira, vem, da je to od hudega duha. Najbolj izrazito je to vidno pri molitvi osvobajanja, pred njo se zli duhovi zelo težko skrijejo. Kdaj pa se zgodi tudi, da pridejo ljudje, ki želijo verjeti, da so obsedeni, zato ker ne sprejemajo svoje duševne bolezni.

      Mnogi se posmehujejo, da je eksorcizem (in z njim tudi hudič) ostanek srednjega veka. Kakšne so v resnici eksorcistične metode?
      Eksorcizem ni nastal v srednjem veku, zapovedal ga je že Jezus. Ko je poslal svoje učence po svetu, jim je zapovedal oznanjanje, ozdravljanje in izganjanje. Od tega trojega je danes v Cerkvi ozdravljanja in izganjanja veliko premalo.

      Glavna eksorcistična metoda je molitev, samo pri nekaterih so potrebni izredni prijemi. Nekatere je zaradi varnosti njih samih treba privezati na stol, da ne bi kam udarili z glavo ali skočili v nas, ko molimo zanje. Takšna sta recimo dva primera na teden. V večini primerov pa so to bolj mirni postopki; največkrat po grimasi in očeh vidim, da se bije duhovni boj.

      Se morda ljudje na različne načine odzivajo na svojo krivdo?
      Treba je vedeti, da obsedenost ni le rezultat osebnih grehov, ampak tudi grehov prednikov ali različnih urokov in prekletstev. Človek seveda ne odgovarja za grehe svojih prednikov, a je kljub temu obremenjen. Marsikdo sploh ne ve, kaj so njegovi predniki storili, a zelo težko živi. Tega vidim ogromno in to se da uspešno rešiti z molitvijo.

      V Sloveniji je danes zelo priljubljena magija vudu. Vedno več podjetij se bori proti konkurenci z magijo. Veliko ljubosumnih ljudi, zlasti žensk, hoče škoditi svojim tekmecem. Odkar sem eksorcist, razumem, zakaj je Jezus naročil izganjanje, zakaj ni dovolj že spoved. Tu ne gre za podedovano krivdo, ampak za podoben vpliv, kot ga ima izvirni greh, za katerega nismo krivi, nosimo pa njegove posledice. Hudi duh laže vpliva na krvne sorodnike nekoga, ki je storil težek greh. Na srečo ta prenos deluje tudi v pozitivnem smislu. Zelo pogosto npr. preko mame molim eksorcizem za otroka, ki noče priti k meni. Bog deluje, ker je tu ljubezen in skrb, in moč zla oslabi.

      Vas je pri službi eksorcista doslej kaj še posebej pretreslo?
      Najbolj to, kako trpijo ljudje, ki niso nič naredili. Že več mesecev se ukvarjamo z žensko, ki sta jo pri dveh letih stara mama in teta posvetili satanu. Zdaj hodi k eksorcistom, pa se nikakor ne more osvoboditi.

      Če je človek nečesa kriv, je običajno dovolj, da to resnično obžaluje in se spove. Pri tistih, ki so se posvetili satanu ali storili kaj okultnega, je to precej težje. Hudiči se na vso moč upirajo, da bi izpustili človeka, hočejo ga uničiti. To veliko sovraštvo in nepopustljivost me vedno pretrese.

      Velikokrat k meni pridejo tudi otroci, ki trpi­jo, dokler ne ugotoviš, kakšen urok je bil narejen nad njimi ali kakšno breme iz preteklih rodov nosijo. Tudi sam sem kot eksorcist večkrat na udaru zaradi maščevanja raznih čarovnikov in satanistov. Skupaj s pomočniki, dvanajst jih imam, si moramo veliko pomagati z medsebojno molitvijo. In Bog zmaguje.

      Pravite, da je veliko primerov obsedenosti tudi med tistimi, ki sami niso storili ničesar, kar bi to lahko po­vzročilo. Kako si to razlagati? Kdo bi lahko Bogu očital, zakaj to dopusti.
      Bog marsikaj dopusti: naravne katastrofe, hude bolezni, tudi pri otrocih. Zakaj dopušča trpljenje nedolžnih, ne vemo. V našem življenju ni popolnosti, vsak trpi na tak ali drugačen način. Na to, zakaj nekateri bolj kot drugi, nimam odgovora. Morda Bog izbere take, ki bodo na neki način poiskali rešitev za svojo rodbino, ki bodo zadoščevali za sorodnike, prečistili, kar je bilo hudega. Gotovo pa je, da nam je Jezus ponudil rešitev: naročil nam je, naj izganjamo hudega duha in ozdravljamo (tudi notranje rane), ker je to del osvobajanja, odreševanja človeka. Ozdravil bo Jezus, ne mi, mi pa moramo za to moliti.

      Srečujete se s težkimi primeri. Kako živite s takim bremenom, kako si pomagate?
      Gotovo je prva stvar molitev. Drugo pa: Bog daje, da me to ne obremenjuje. Tako kot me ne obremenjujejo stvari, ki jih slišim v spovednici. Obremenjuje me le, ko v kakšnem primeru ne vem, kako pomagati. Zapomnim si primere, ki jih je težko razrešiti, sicer pa jih sproti pozabljam. Seveda me je bilo na začetku strah, zdaj pa sem že toliko navajen, da znam v večini primerov odreagirati.

      Bog pomaga.

      https://si.aleteia.org/2020/02/18/clovek-seveda-ne-odgovarja-za-grehe-svojih-prednikov-a-je-kljub-temu-obremenjen/

  3. Miro says:

    ČE KDO MISLI, DA JE POBOŽEN, A NE BRZDA SVOJEGA JEZIKA, TEMVEČ VARA SVOJE SRCE,
    JE NJEGOVA POBOŽNOST PRAZNA. (Jak 1,26)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1859&t=5#Odgovorna+uporaba+besed

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    • Miro says:

      V molitvi Gospoda ponižno prosimo za previdnost pri presojanju in odgovorno uporabo besed.
      Kot opozarja Paul Roth, besede lahko povezujejo, lahko zdravijo in tolažijo, lahko pa tudi sejejo
      razdor, sekajo rane in ubijajo. Lahko učijo in pojasnjujejo, lahko lažejo in zapeljujejo.

      Molimo: Gospod Jezus, Božji Sin, ponižno Te prosimo za besede resnice – besede, ki povezujejo,
      zdravijo, tolažijo, učijo …

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  4. Miro says:

    VEČINA SODNIH STOLOV, S KATERIH SODIMO DRUGE, JE NA MAJAVIH NOGAH:
    OŠABNOST, NEUMNOST, ZAVEROVANOST V SVOJ PRAV IN NEIZPROSNA TRDOSRČNOST.

    Misel Phila Bosmansa

  5. janez says:

    DUHOVNA OPOROKA EKSORCISTA GABRIELA AMORTHA
    Knjiga z naslovom BOG, LEPŠI OD HUDIČA je napisana v obliki intervjuja, ki opisuje dolgo pot življenja eksorcista, patra Gabriela Amortha. Knjigo je iz italijanskega jezika prevedel Franček Bertolini, izdala pa sta jo Ognjišče in Slomškova založba v Mariboru, leta 2016.

    Tukaj je nekaj citatov iz knjige:
    »Ne želim biti kritičen, toda dejstvo je, da kljub vsem dobrim željam glede Boga udarjamo mimo. Nekaterim prav gotovo uspe. Toda glede na to, kako svet živi, očitno še nismo dovolj srečali ljubečega Boga, kar ne pomeni, da ne obstaja.«
    Str. 30

    »Sveto pismo ne govori samo o življenju in o dobrih stvareh, temveč tudi o zlu, nasilju in hudiču, ki je njihov izvir in vzrok. Tako predstavlja celotno življensko izkušnjo, ki ni vedno samo plovba po mirnem toku. Svetopisemske podobe nasilja opozarjajo na iznakaženo zgodovino, ki je daleč od Boga in njegove dobrote. Tako človek še bolj zahrepeni po najvišjem Dobrem.«
    Str. 36

    »Resnično krščanstvo ni samo zdravilo, temveč tudi zaščita proti zlu. V krščanstvu imajo posebno mesto vrednote, ki varujejo osebo, dobro in življenje. V krščanstvu se uresničuje notranje življenje, dialog med znanostjo in vero, odprtost za presežno, ne kot beg, temveč kot možnost resničnega srečanja z Bogom.«
    Str. 90

    »Sam znani teolog Karl Rahner je v svoji razumskosti znal poudarjati, da glede hudiča ni nevarnosti, da bi pretiravali, kajti »pred resnostjo zgodovine odrešenja bi bilo neresno videti v hudiču neke vrste duhca, ki izgubljeno tava po svetu. Prav je videti v hudiču oblast, ki z vojnami in nasiljem gospoduje svetu, se upira Bogu in skuša človeka.« V bistvu se moramo bolj strinjati glede tega, kako se izogniti zlu in pospešiti dobro, brez lažnih predstav.«
    Str. 95-96

    »Najprej se je treba zavedati ranjenosti, ki je v nas. Izrazi se lahko skozi žalost, jezo, uporništvo, celo preklinjanje. Ne glejmo nase kot na hudobneže, temveč kot ranjence, ki potrebujemo in imamo pravico do zdravila.«
    Str. 107

    »Ni čudno, če se zlo trudi naseliti ravno v Cerkvi in v cerkvah, kjer je Jezus v evharistiji. Hudič želi ustvariti zmedo prav tam, kjer je izvir dobrega. Tam, kjer je naš Gospod in njegov namestnik na zemlji. Ne motijo ga niti papeževi sodelavci niti pokvarjeni kleriki niti mlačni kristjani. Teh je najbolj vesel. Satanova poguba so Kristusova telo in kri, evharistija in vsi, ki Jezusa častijo.«
    Str. 130

    »Obstajata dve enaki in nasprotni si napaki, ki ju lahko človek naredi glede hudiča. Prva je, da ne verjame v njegov obstoj. Druga je, da tako verjame, da se s tem preveč ukvarja in mu to škoduje. Hudič je obeh napak vesel ter podpira bodisi materialista, bodisi čarovnika.« Kdor se želi izogniti tema napakama, naj se izobražuje, naj spozna hudičeve nakane, skrite tistim, ki se za te stvari ne zanimajo in se s tem nočejo seznaniti.«
    Str. 130-131

    »Najboljši način, da se nas hudič naveliča, je, da se z vsem srcem oklenemo Božje lepote in dobrote. Božja lepota nas tako privlači, da nas odtrga od vezi, ki smo jih vzpostavili s hudičem, ko smo se pustili prevarati njegovi lepi preobleki. Odprimo srca za vrednote življenja, spoštovanja osebe, prijaznosti ter bežimo pred jezo, nasiljem in sebičnostjo, ki povzročajo toliko trpljenja.«
    Str. 108

    Knjigo v slovenščini pokojnega eksorcista Gabrijela Amortha je izdala Družina.

    http://prenova.rkc.si/index.php/publikacije/duhovno-branje-2/35-duhovno-branje
    https://si.aleteia.org/2018/06/13/eksorcist-tudi-slovenija-ni-imuna-na-satanizem/

    Addendum: Papež Frančišek: 7 korakov do zmage nad princem zla (Aleteia)

    Prvi papež, Peter, je krščansko življenje povzel z naslednjimi besedami: “Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveči lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu, trdni v veri.” Trenutni papež Frančišek navaja njegove besede in v svojem zadnjem dokumentu z naslovom Veselite in radujte se (Gaudete et Exsultate) Petrov nasvet še razširi. Predmet njegove apostolske spodbude je svetost – če vam ta beseda zveni hladno in neprivlačno, preberite dokument in videli boste, kako resnična in privlačna je lahko. In če vam zveni preprosto, no, potem je “krščansko življenje stalen boj”, piše Frančišek. “Potrebujemo moč in pogum, da se upremo skušnjavam hudiča in oznanjamo evangelij.” In kako naj se borimo proti hudiču? Papež Frančišek ima načrt.

    Prvič: Hudiča vzemite resno.
    Hudič je resničen in brez njega Sveto pismo sploh ne bi imelo smisla, pravi Frančišek. “Navzoč je na prvih straneh Svetega pisma,” piše v apostolski spodbudi in zgodba se konča “z Božjo zmago nad hudičem”. Duhovne bitke ne moremo “omejiti na boj proti svojim človeškim šibkostim in nagnjenjem – pa naj gre za lenobo, poželenje, zavist, ljubosumje ali karkoli drugega”, pojasnjuje papež. “Je tudi nenehen boj proti hudiču, princu zla.” Frančišek poziva k “nadnaravnemu razumevanju”, ki hudičeve napade vidi kot osebne, ne psihološke – toda o hudiču raje ne razmišljajmo na hollywoodski način: “Ni nujno, da nas hudič obsede. Zastruplja nas s sovraštvom, obupom, zavistjo in nemoralnim vedenjem. Ko nismo pozorni, to izkoristi in uniči naša življenja, naše družine in naša občestva.”

    Drugič: Oborožite se.
    Akcijski filmi pravijo: “Ne vzemi noža v strelski dvoboj.” Frančišek pravi enako za naš boj s hudičem: “V tem duhovnem boju lahko računamo na vsa močna orožja, ki nam jih je namenil Bog: vere polno molitev, premišljevanje o Božji besedi, obhajanje svete maše, evharistično češčenje, zakramentalno spravo.” Okrepili se bomo le, če bomo živeli v Kristusu preko zakramentov, ki nam jih je dal. “Če postanemo brezskrbni, nas lažne obljube zla zlahka zapeljejo,” opozarja papež.

    Tretjič: Pomnožite dobra dela – svoja in vseh drugih.
    Med druga orožja v vaši duhovni orožarni sodijo tudi dela usmiljenja in misijonarsko delovanje, dodaja sveti oče, obenem pa opozarja pred prevzetno in hvalisavo dobrodelnostjo. “Veselite se dobrote drugih, kot bi bila vaša, in si želite, da bi imeli v vsem prednost pred vami,” piše papež Frančišek in navaja besede sv. Janeza od Križa. “To počnite z vsem srcem. Tako boste zlo premagali z dobroto, pregnali hudiča in imeli srečno srce,”.

    Četrtič: Poiščite prijatelje med verniki.
    V vojno ne morete brez bataljona in tudi v duhovni bitki se ne morete boriti sami, pravi papež Frančišek. “Če živimo oddaljeni od drugih, se je zelo težko boriti proti pohoti, pastem in skušnjavam hudiča ter sebičnosti sveta,” piše Frančišek. Sami “zlahka podležemo”. Za to imamo cerkve: da se v njih zbirajo ljudje, ki se želijo skupaj boriti v isti bitki. “Rast v svetosti je potovanje v občestvo, drug ob drugem.”

    Petič: Ne verjemite Satanovim obljubam.
    Frančišek spominja, da nas Sveto pismo opozarja pred hudičevimi triki. Tudi papež nas svari: “Prepričan sem, da se s Satanom ne smemo zaplesti v pogovor,” je dejal lani decembra. “Če to storimo, smo izgubljeni. Bistrejši je od nas in povsem nas bo zavrtel; v glavi se nam bo čisto zmešalo.” V apostolski spodbudi Veselite in radujte se sveti oče navaja “kavbojskega svetnika” Joseja Brochera, ki pravi: “Kaj vam koristi, če vam Lucifer obljublja svobodo in vas obdarja z vsemi svojimi prednostmi, če so te lažne, varljive in škodljive?” Zato se papež v dokumentu vedno znova vrača k Božjim obljubam, na katere se lahko zanesemo.

    Šestič: Bodite pripravljeni na ponižanje.
    Ves čas svojega pontifikata Frančišek opozarja pred “duhovno korupcijo”, ki jo v dokumentu pojasnjuje kot “udobno in samozadovoljno obliko slepote. Nenadoma vse postane sprejemljivo: prevare, klevetanje, egoizem in druge prefinjene oblike osrediščenosti vase.” “Korupcija se lahko zgodi komurkoli, trdi sveti oče in navaja Salomona, Davida ter človeka, ki ga omenja Jezus, “osvobojenega od nečistega duha in prepričanega, da je njegovo življenje zdaj urejeno, na koncu pa si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe”. Kako torej nadzirati svoj duhovni ponos? “Ponižnost se lahko v srcu zakorenini le s ponižanji,” piše papež, vključno “z vsakdanjimi ponižanji tistih, ki molčijo, da bi rešili svoje družine, tistih, ki raje hvalijo druge namesto samih sebe, ali tistih, ki izberejo manj prijetno nalogo, včasih celo prenašajo krivico, da bi jo darovali Gospodu”.

    Sedmič: Ljubite velikodušno in molite rožni venec.
    Nazadnje papež Frančišek še zapiše, da bomo v življenju do pravega ravnotežja zlu prišli le s popolno predanostjo: “Tisti, ki se odločijo za nevtralno držo, ki se zadovoljijo z majhnim, ki se odrečejo idealu velikodušnega darovanja Gospodu, ne bodo nikoli zdržali.” Toda ne bojte se, dodaja: “Ta boj je sladek, kajti dopušča nam veselje vsakokrat, ko Gospod zmaga v našem življenju.”
    Priporoča pa se predvsem redno udeleževanje pri maši, redno spoved, molitve in molitev rožnega venca, krščansko življenje, pri čemer se poudarja: “Rožni venec ima veliko moč. Ko ga nekdo moli, se zlo razburi!”

    Papež Frančišek

  6. Miro says:

    KKC O MILOSTI, ČLOVEKOVEM SODELOVANJU Z NJO …

    2001 Človekova priprava na sprejem milosti je že delo milosti. Potrebna je, da vzbudi in podpira naše sodelovanje za opravičenje po veri in za posvečenje po ljubezni. Bog dovrši v nas to, kar je začel, kajti on “prične, ko stori, da po njegovem delovanju mi hočemo, in dovrši tako, da sodeluje z našimi že spreobrnjenimi hotenji” sv. Avguštin, grat. 17):

    Seveda delamo tudi sami, vendar delamo le skupaj z Bogom, ki dela. Njegovo usmiljenje je namreč šlo pred nami, da bi bili ozdravljeni, kajti to usmiljenje gre še vedno za nami, da bi, ko smo bili enkrat ozdravljeni, bili oživljeni. Pred nami gre, da bi bili poklicani, in za nami gre, da bi bili poveličani. Pred nami gre, da bi živeli bogoljubno, in za nami gre, da bi za vedno živeli z Bogom, kajti brez njega ne moremo ničesar storiti (sv. Avguštin, nat. et grat. 31).

    2002 Svobodna božja pobuda terja tudi človekov svoboden odgovor. Bog je namreč ustvaril človeka po svoji podobi in mu s svobodo podelil tudi sposobnost, da ga spozna in ljubi. Duša samo svobodno stopi v občestvo ljubezni. Bog se neposredno dotakne človekovega srca in ga naravnost vodi. V človeka je položil hrepenenje po resnici in dobrem, ki ga more izpolniti samo on. Obljube “večnega življenja” ustrezajo temu hrepenenju nad vsako upanje:

    Če torej beremo, da si po svojih zelo dobrih delih sedmi dan počival … naj nam beseda tvoje knjige napoveduje, da bomo tudi mi po svojih delih, ki so samo zato zelo dobra, ker si nam jih ti daroval, na soboto večnega življenja našli počitek v tebi (sv. Avguštin, conf. 13,36).

    2003 Milost je najprej in predvsem dar Duha, ki nas opraviči in nas posveti. Vendar pa milost vsebuje tudi darove, ki nam jih Duh pokloni, da bi nas pridružil svojemu delovanju, da bi nas napravil sposobne za sodelovanje pri zveličanju drugih in pri rasti Kristusovega telesa, Cerkve. To so zakramentalne milosti, različnim zakramentom lastni darovi. To pa so tudi posebne milosti, imenovane tudi “karizme” po grškem izrazu, ki ga uporablja sveti Pavel in pomeni naklonjenost, zastonjski dar, uslugo (Prim. C 12). Kakršnakoli že je njihova narava, včasih izjemna, kot je to dar čudežev ali jezikov, karizme so naravnane na posvečujočo milost in za cilj imajo skupni blagor Cerkve. Karizme so v službi ljubezni, ki gradi Cerkev (Prim. 1 Kor 12).

    Več o delovanju Božje milosti in sodelovanju z njo na:
    https://marija.si/gradivo/kkc/ii-milost/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    »TISTI, KI TEČEJO NA TEKALIŠČU …«

    »MAR NE VESTE, DA TISTI, KI TEČEJO NA TEKALIŠČU, RES VSI TEČEJO,
    DA PA LE EDEN DOBI NAGRADO? TAKO TECITE, DA JO BOSTE DOSEGLI.
    VSAK TEKMOVALEC PA SE VSEMU ODREČE, ÔNI, DA PREJMEJO VENEC,
    KI OVENE, MI PA NEVENLJIVEGA.« (1 Kor 9,24-25)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+9%2C24-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    NE DA BI POZABLJAL NA STVARNOST V SEBI IN OKROG SEBE, BI MORALA TVOJA MOLITEV
    VENDARLE VKLJUČEVATI VSE LJUDI IN TVOJE SRCE ZAOBSEGATI VES SVET.

    Frančišek Van Thuan, Pot upanja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. Hvala says:

    JEZUSOV UČENEC MORA NUJNO…….

    »Vsak učenec, ki se pridruži Jezusu, mora nujno opustiti sledeče tri posvetne ljubezni: dejanja mesa, materialne dobrine, starše po mesu.« Sv. Gregor Veliki potrdi trditev Neznanega pisca: »Da bi dosegli Božje kraljestvo, je potrebno ne samo odpovedati se materialnim stvarem, ki jih posedujemo, ampak tudi našim najbolj intimnim željam.«

    https://hozana.si/

  10. Miro says:

    V OGLEDALU BOŽJE BESEDE

    ZNEBITE SE VSAKRŠNE HUDOBIJE IN ZVIJAČNOSTI, HINAVŠČINE, NEVOŠČLJIVOSTI IN
    VSAKRŠNEGA OBREKOVANJA. (1 Pt 2,1)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1552&t=5#Pravi%E8nost

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Na današnjo nedeljo BOŽJE BESEDE našega nebeškega Očeta prosimo za veliko milost, da bi se v srcu vsak dan odpirali Božji besedi in v njeni moči spolnjevali presveto božjo voljo. Za potrebno duhovno pomoč pa se priporočimo tudi Presveti Devici Mariji in svetemu Jožefu.

      OČE NAŠ

      Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime,
      pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja
      kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš
      vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor
      tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji
      nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega.
      Amen.

      ZDRAVA MARIJA

      Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj,
      blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je
      sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja,
      prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.
      Amen.

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
      Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

Dodaj odgovor za janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja