Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
POPUSTI V JEZI, ZAPUSTI SRDITOST; NE HUDUJ SE, TO BI SE SLABO KONČALO. (Ps 37,8)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=826&t=5#Jeza+in+blagost
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
PREMAGAL JE RAKA, SE SPREOBRNIL IN OSVOBODIL ŠTEVILNIH ODVISNOSTI (Aleteia)
»ALKOHOL JE BIL VSAKODNEVNO NA SPOREDU. NEKDO JE PRINESEL KELIH, UKRADEN IZ CERKVE, IN IZ NJEGA SMO PILI POCENI VINO,« SE SPOMINJA GRZEGORZ MIECZNIKOWSKI, KI SE JE SPREOBRNIL, PREMAGAL RAKA IN PRENEHAL Z IGRAMI NA SREČO. Z NAMI DELI SVOJO ZGODBO
Grzegorz je srečal Boga. Pred kratkim je z očetom Rafałom Jarosiewiczem napisal knjigo z naslovom Ljubezen hodi po ulicah (Miłość chodzi ulicami). Pripoveduje o tem, kako je Jezus spremenil njegovo življenje, kako je premagal depresijo, prenehal z igrami na srečo in kakšnim čudežem je priča v vsakdanjem življenju.
O zgodbi Grzegorza Miecznikowskega več na:
https://si.aleteia.org/2021/08/04/premagal-je-raka-se-spreobrnil-in-osvobodil-stevilnih-odvisnosti/
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
Neal Lozano v knjigi-OSVOBOJEN med drugim piše tudi naslednje:
POKLICNI SVETOVALCI SO DAR, POMEMBEN VIR, ODREŠENIK PA JE EN SAM.
ŽALOSTNO JE, DA SE TOLIKO DUHOVNIKOV IN PASTORJEV POČUTI NEMOČNE, KAKOR DA BI BIL EVANGELIJ BREZ MOČI.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………KO SE POJAVIJO TEŽAVE, SE VSE PREVEČ KRISTJANOV PREHITRO OBRNE K POKLICNIM SVETOVALCEM.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
MOČ EVANGELIJA JE VELIKO VEČJA OD MOČI NADARJENEGA SVETOVALCA (oba skupaj pa delujeta čudovito). ČE JE POTREBNO SODELOVANJE, SE MORAJO TISTI, KI SO DEJAVNI V PASTORALNEM SLUŽENJU, ZNATI POVEZATI S SVETOVALCEM, DA BI SKUPAJ SLUŽILI RANJENI DUŠI. Neal Lozano.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja res je, ODREŠENIK JE SAMO EDEN, pove tudi Neal Lozano. Tudi sama sem zelo presenečena, razočarana oz, JE TEĆKO STANJE V DANAŠNJEM ČASU—DA NI VEROVANJA V MOČ JEZUSOVIH BESED! NI VERE, NI VERE ZA GORČIČNO ZRNO!
GOSPOD VODI ZGODOVINO, ČE JE POTREBNO BO ON POSLAL SVETOVALCA NEKEMU ČLOVEKU! PRI BOGU NI NOBENE SLUČAJNOSTI!
ZAKAJ BOG NE PREPREČI NAŠEGA TRPLJENJA? (Aleteia)
DEL ŽIVLJENJA, KI NE USTREZA IDEALNEMU SCENARIJU, BO SLUŽIL TUDI NAŠEMU DOBREMU
VPRAŠANJE O POMENU TRPLJENJA ČLOVEŠTVO SPREMLJA ŽE OD NEKDAJ. ZAKAJ BOG DOVOLI, DA NAS DOLETI NESREČA? ČE JE BOG DOBER IN LJUBEČ, ZAKAJ POTEM DOPUŠČA TRPLJENJE?
Ko se spopadamo s trpljenjem, se sprašujemo, ali smo si za to krivi sami in ali je v tem kakršnakoli vrednost. Zgodovina odrešenja, opisana v Svetem pismu, nam prikazuje številne razsežnosti trpljenja, toda popoln odrešitveni pomen lahko razumemo le v Kristusu, ki je trpljenje premagal s svojo ljubeznijo.
In ker smo z njim povezani, tudi naše trpljenje dobi odrešilno vrednost. Tako je to razumel sv. Peter, tako je to razumela Marija, Jezusova mati. Če to tudi mi razumemo na enak način, bomo lahko sprejeli odločitev, ali želimo ljubiti tako, kot ljubi Jezus.
VSE ZMOREM V NJEM, KI MI DAJE MOČ
Sodelovanje pri sveti maši nam ponuja priložnost, da svoje trpljenje združimo s Kristusovim in tako darujemo muke za dobro Cerkve (prim. Kol 1,24). Svoje trpljenje lahko sprejmemo in ljubimo po Božji podobi. Naše trpljenje dobi smisel, ko ga izročamo na oltar.
Zahvaljujoč skrivnosti, ki jo lahko spoznamo le skozi izkušnjo, se naše trpljenje spreminja v veselje – in to veselje postane naša moč. Odkrijemo, da nam v času preizkušenj zadostuje božja milost, torej življenje svete Trojice. V trpljenju se v svojih molitvah obračamo k Bogu. On raste, mi pa se manjšamo. Sveti Pavel piše:
“Tega ne pravim, ker bi mi česa manjkalo, saj sem se navadil, da sem zadovoljen v vsakršnem položaju. Znam biti reven in znam biti v obilju. Na vse mogoče sem se navadil: biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju. Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.” (Flp 4, 11-13)
TRPLJENJU SE NE DA IZOGNITI
Trpljenje se prej ali slej dotakne vsakega izmed nas. Ločitev, rak, prometna nesreča, smrt otroka ali starša, izguba dela – vse to je vpisano v naše življenje. Tudi otroci trpijo, ko doživljajo ponižanje in nadlegovanje v šoli, doma pa ne najdejo opore.
Smo tarča ogovarjanja, morda se spopadamo s težavami v zvezi ali pa smo pravkar preživeli silovito neurje. Vprašanje torej ni, ali bom trpel, temveč, kar je še pomembneje, kako?
Nekaj Jezusovih najbližjih učencev ni razumelo pomena njegovega obstoja, ker so pričakovali nekaj drugačnega. Predvidevali so, da bo Jezus mogočen kralj, ne pa nekdo, ki bo križan kot navaden zločinec. Tudi mi imamo določena pričakovanja v zvezi z življenjem.
Sanjarimo o hiši na morju, dveh avtomobilih in treh otrocih. Nismo pripravljeni na izgubo dela, usodno diagnozo ali zlom noge po padcu s kolesom. Na poročni dan takšne prihodnosti verjetno ne načrtujemo.
POMEN SREČE
Preden preidemo na vprašanje trpljenja in dobimo ključe za razumevanje njegovega smisla, se moramo posvetiti pojmu sreče, kot jo razumemo dandanes. Naša definicija sreče se precej razlikuje od tiste, ki so jo poznali antični filozofi, kot sta Aristotel ali Platon.
Peter Kreeft piše, da v antični filozofiji sreča ni bila objektivno stanje, temveč subjektivni občutek. Po besedah Kreefta “sreča ni prisrčen kužek. Sreča je dobro.” Sreča je v grščini eudaimonia, kar dobesedno pomeni “dobri duh”, “dobra duša”.
Mi srečo razumemo popolnoma drugače. V današnjem svetu je naše življenje smiselno, če se dobro počutimo in ne če dobro živimo.
V življenju, v katerem se želimo dobro počutiti, ni prostora za trpljenje. Če pa želimo dobro živeti, trpljenje ni izključeno. Pogosto smo nesrečni, ker se pustimo prepričati, da je sreča enaka dobremu počutju. Če srečo utemeljujemo na občutkih, vsak dan podrejamo temu, da bi se dobro počutili.
Če ni tako, nismo zadovoljni. Ne moremo biti torej srečni med prazniki ali skupnimi počitnicami, ker prav takrat najpogosteje pride do konfliktov. Nepričakovani klic ravnateljice nam prekriža načrte in pokvari ves užitek. Novica o bolezni nam vzame občutek sreče v sodobnem pomenu.
Če srečo enačimo z občutkom, je ne bomo doživeli v trpljenju. Če pa sreča označuje dobro življenje, smo lahko srečni tudi v trpljenju, kajne? Toda v današnjem času biti dober pomeni biti prijazen. Z drugimi besedami, dober človek ne more storiti ničesar, kar bi lahko škodilo drugim.
Glede na to definicijo Bog ni dober, ker dopušča trpljenje. Ker subjektivne in objektivne sreče ne moremo ločiti, težko verjamemo v Boga, ki dopušča, da trpimo. Kreeft trdi, “da je z vidika antične filozofije Bog dober, čeprav dopušča trpljenje, saj to počne z namenom doseči večje dobro, torej večno srečo, ki izpopolnjuje življenje in človekovo dušo”.
VSE ZA VEČJE DOBRO
Kreeft nadaljuje: “Ko si pobližje ogledamo bistvo starševstva, se globoko v sebi strinjamo z antično mislijo. Staršev, ki želijo za vsako ceno zaščititi svoje otroke pred trpljenjem, ne bomo označili za modre.”
Danes se številni starši zavedajo, da bo otrokom koristilo, da izkusijo določeno mero trpljenja, saj jim bo to pomagalo pri oblikovanju njihovega karakterja. Apostol Pavel to povzame z naslednjimi besedami:
“Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.” (Rim 8, 28)
Starši, ki svoje otroke varujejo pred vsem, jim ne dajo možnosti za razvoj v obdobju težav. Saj vendar po njihovi zaslugi dozorevamo, ker nas silijo k iskanju rešitev za naše težave. Kot najstniki se učimo živeti z zlomljenim srcem, z neuslišano ljubeznijo. Na maturi občutimo posledice svoje lenobe. Starši torej s tem, ko otrokom odstranjujejo vse ovire, le prestavljajo to, kar je neizogibno: ko bodo odšli od doma, se bodo morali njihovi odrasli otroci še vedno boriti za obstoj.
V pismu Rimljanom se sveti Pavel dotakne zelo pomembnega vprašanja, ko piše “vse pripomore k dobremu” (Rim 8, 28). Ko začnemo razumeti skrivnost trpljenja, se izkaže, da je mogoče vse izkoristiti za večje dobro, ki nas bo na koncu pripeljalo do sreče. Če pa te skrivnosti ne spoznamo, ne bomo sposobni vsega, kar se nam zgodi, dojemati na ta način.
Ko bomo spoznali skrivnost trpljenja, nam ne bo treba živeti le delno, ker sta dve tretjini našega življenja komaj znosni. Ta del našega življenja, ki ne ustreza idealnemu scenariju, bo “služil tudi našemu dobremu”.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/09/16/zakaj-bog-ne-prepreci-nasega-trpljenja/
Božje usmiljenje, ki se nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
ALI MISLIŠ, DA OTROCI ŠE NE MOREJO ČESA STORITI ZA CERKEV IN DA BOLNIKI NE MOREJO
NIČESAR VEČ STORITI ZANJO? NE, NIKAKOR NE. ZA URADNO MOLITVIJO CERKVE SO MOLITVE
OTROK IN BOLNIKOV NAJBOLJ VŠEČ BOGU. NA TO BI JIH MORALI POGOSTO SPOMINJATI.
Frančišek Van Thuan, Pot upanja
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
ZA SEBOJ JE TREBA PUSTITI VSE VARNOSTI
JEZUS JE POSLAL UČENCE NA POT IN JIM NAROČIL NAJ RAZEN PALICE NIČESAR NE JEMLJEJO NA POT.
Marko 6,7-9
Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi 8 in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, 9 obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek.
Na svoji poti bom napredoval samo, če pustim za seboj vse varnosti: varnost preživljanja s hrano, varnost, kje bom lahko prespal in varnost, dasi lahko vse potrebščine kupim s svojim premoženjem. Jezus dopušča le palico, da bi lahko branili svoje življenje pred divjimi živalmi in par sandalov, da bi bila naporna hoja malo bolj znosna. V teh omejitvah pa se skriva tudi izziv. Pot je lahko uspešna, če sem sam brez zadržkov do nje in trdno zaupam, da mi bo vse potrebno podarjeno.( Klaus Einspieler).
https://www.kath-kirche-kaernten.at/images/downloads/vec-kot-pravicno-web.pdf
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.
ČLOVEK NE MORE NAPREDOVATI IN POPOLNOMA ZAUPATI V JEZUSOVE BESEDE, ČE SAM SKRBI NA POTI ŽIVLJENJA.
POTREBNO JE ODITI NA POT BREZ “PRTLJAGE” Z ZAUPANJEM, DA BO BOG POSKRBEL ZA VSE POTREBNO IN PODARIL ČLOVEKU. TO JE ZAUPANJE V BOGA! ČLOVEK MORA DELATI IN MOLITI!
ZANAŠANJE NA DENAR, NA VSE SVOJE NAČRTE, KAKO BO STORIL TO IN ONO IN ZIDAL IN POTOVAL, JE SAMO ČLOVEŠKA KALKULACIJA. ČLOVEK, KI TAKO POČNE SE IMA SAM ZA boga, VERJAME SAMO V SVOJE ROKE IN RAZUM.
BOGA NI POSTAVIL NA PRVO MESTO, ZATO SE MU BO HIŠICA, KI JO POSTAVLJA NA PESKU NAMESTO NA SKALI, KI JE BOG, KMALU PORUŠILA. IN RAZVALINA BO VELIKA! PROPAD ČLOVEKA! MLADIKA SE BO POSUŠILA!
JEZUS JE REKEL:
Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. 25 Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. 26 Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. 27 Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.« Matej 7,24-27
VSE, KAR KOLI DELATE V BESEDI ALI V DEJANJU, VSE DELAJTE V IMENU GOSPODA JEZUSA IN
SE PO NJEM ZAHVALJUJTE BOGU OČETU. (Kol 3,17)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1825&t=5#Nov+na%E8in+%9Eivljenja
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
Glede na sporočilo SVETE MARIJE – 25. januar 2023 – Marija Pavlović ;
PRENOVA V DUHU SVETUJE ZA POST, MOLITEV IN POKORO NASLEDNJE:
1. MOLITEV — pomnožimo naše molitve, tako da se združujemo v skupine, vrnite se v molitvene skupine kdor se je oddaljil in naj ne bodo molitve iz neke prisile, temveč dejanje iz ljubezni do sebe kot za naše brate in sestre. To je že del naše pokore.
2. POST — vemo da nas Marija vabi k postu ob sredah in petkih, naredimo korak naprej, pomnožimo tudi post, v molitvenih skupinah se lahko razdelite dneve posta. Marija pravi, če se mi postimo iz ljubezni do Jezusa in Marije, potem ne bo nobenih težav, edino, kar nam manjka, je naša volja! Molimo oz. prosimo za dar posta.
3. POKORA /ZADOŠČEVANJE Pokora ali odrekanje! ( samemu sebi- svojim koristi) Katera išče ljubezen in sposobnost da ljubimo. Z odreči se … mi daje moč in razsvetljuje moj razum da tako ne padem v greh. Brez pokore ali zadoščenja je naše obžalovanje zaman.
OSEM VPRAŠANJ O KATOLIŠKEM BOGOSLUŽJU, KI ZANIMAJO NEKATOLIČANE (Aleteia)
TUDI KATOLIČANI, KI V CERKVI NISO TAKO DOMAČI, SO LAHKO PRI NEKATERIH DELIH MAŠE ZMEDENI
Če niste z mašo “skupaj gor rasli”, vas lahko prvi (ali pa drugi ali pa tretji …) obisk katoliškega bogoslužja precej zmede. V človeku vzbudi občutek, da “vsi poznajo nekakšno skrivnost, ki meni ni znana”.
Morda vam bo naslednjih nekaj odgovorov na nekatera pogosta vprašanja “novoprišlekov” v pomoč.
https://si.aleteia.org/2018/04/15/8-vprasanj-o-katoliskem-bogosluzju-ki-zanimajo-nekatolicane/
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE
SLUŽITE GOSPODU Z VESELJEM, PRIDITE PREDENJ Z VRISKANJEM! (Ps 100,2)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=384&t=5#Veselje+v+Gospodu
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
Zahvaljujmo se za BOŽJO BESEDO, o kateri je apostol Pavel čudovito zapisal,
da je živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč, ki zareže do ločitve
duše in duha, sklepov in mogza ter presoja vzgibe in misli srca! (prim. Heb 4,12)