Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
OBRNITE SVOJE MISLI IN SRCE K BOGU IN MOLITVI
Dragi otroci! Molite in zavedajte se, da ste brez Boga zemlja. Zato obrnite svoje misli in srce k Bogu in molitvi.
Zaupajte v Njegovo ljubezen. V Božjem Duhu ste vi vsi, otročiči, poklicani, da bi bili pričevalci. Vi ste dragoceni
in jaz vas kličem, otročiči, k svetosti, k večnemu življenju. Zato se zavedajte, da je to življenje minljivo. Ljubim
vas in vas kličem k novemu življenju spreobrnjenja. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. maj 2014
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
Priporočimo se Mariji, Kraljici miru,
z naslednjo čudovito molitvijo:
ZDRAVA, MORSKA ZVEZDA
Zdrava, Morska zvezda,
ljuba Božja Mati,
vseh devic Devica
in Nebeška vrata.
Ave – te pozdravlja
Gabriel, nadangel,
srečno drugo Evo,
ki nam mir prinašaš.
Ti jetnike reši,
slepim vid povrni,
zlo od nas odvrni,
z dobrim nas obdari.
Mater se izkaži,
tvoje Božje dete
naj po tebi usliši
naše srčne želje.
O, Devica sveta,
blaga vsa in čista,
vseh nas grehov reši,
čistost v nas obnovi.
Naj kot ti živimo,
varno pot nam kaži,
da se s tvojim Sinom
v raju veselimo.
Čast Bogu Očetu,
Kristusu Gospodu
in enako Duhu
Svetemu na veke.
Amen.
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
GLOBOK POMEN DUHOVNIKOVEGA POVABILA PRED OBHAJILOM (Aleteia)
VABLJENI SMO K TIŠINI IN ČUDENJU TER RAZUMEVANJU, PREŽETEMU S SKRIVNOSTJO, KO ZA SEBOJ PUSTIMO VSE MOTEČE DEJAVNIKE, PREDSODKE IN DOMNEVE
Pri sveti maši duhovnik tik pred prejemom svetega obhajila zbranim vernikom izreče povabilo. Posvečeno hostijo dvigne visoko nad glavo in reče: “Glejte, to je Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta.”
To so besede sv. Janeza Krstnika (Jn 1,29), izgovorjene zaradi tistih, ki so ga lahko slišali, da bi prepoznali Jezusa, ki je “prihajal k njemu”, da “bi se razodel”. Zanimivo je, da Janez ne reče, naj prisluhnemo Božjemu Jagnjetu ali da naj preučimo Njegove nauke. Ne, Janez nas povabi: “Glejte …”. Cistercijanski opat iz 12. stoletja Gilbert iz Hoylanda je zapisal, da “človeški razum želi nekaj več kot verjeti. Kaj več? Gledati.” Kaj je tako posebnega, če nekaj pogledamo?
Sv. Gregor Veliki odgovarja: “Ko zaljubljenec gleda predmet svoje ljubezni, se še bolj vname zanj.” Zato imamo fotografije družinskih članov pogosto na delovni mizi in na drugih mestih, kamor nam pogosto zaide pogled. Želimo si, da bi se naša ljubezen do ljubljene osebe še bolj razvnela. In če ljubljeno osebo gledamo, je to mogoče.
Gledanje je dejanje pozornosti. Jordan Peterson pojasnjuje, da pozornost ni isto kot razmišljanje. Pozornost je opazovanje, da bi videli, kaj je pred našimi očmi. Nato se usmerimo kot posledica tega, kar zaznamo s pomočjo pozornosti. Pozornost je sposobnost, da pogledamo onkraj zgolj tistega, kar poznamo, da bi se srečali s tistim, kar je veliko več od tega. Pozornost dejansko spreminja misli, če ji le dovolimo.
Duhovnik nas povabi z besedami “glejte”, da bi nas spodbudil k tišini in čudenju ter razumevanju, prežetemu s skrivnostjo, ko za seboj pustimo vse moteče dejavnike, predsodke in domneve. Še več: prav z gledanjem Boga postanemo podobni Bogu. Sv. Irenej Lyonski se čudi, kako “Božji sij poživlja”. In tisti, ki gledajo Boga, prejmejo življenje. Kako zelo nam Jezus želi posredovati svoje življenje, kar je bistvo evharistije!
Toda zakaj gledamo jagnje in ne leva, orla ali kakšnega drugega strašnega bitja? Scott Hahn opozarja na ironijo:
Ime jagnje se zdi skoraj komično v svoji neprimernosti. Jagnjeta običajno niso prav visoko na seznamu najbolj občudovanih živali. Niso posebno močna, pametna, hitra ali lepa. Druge živali se zdijo bolj vredne. Vendar je Jagnje tisto, ki vodi vojsko stotisočev ljudi in angelov ter zbuja strah v srcih hudobnežev (Raz 6,15-16). Ta zadnja podoba, podoba besnega in strašnega Jagnjeta, je skoraj preveč neskladna, da bi si jo lahko predstavljali z resnim obrazom.
Toda mora biti jagnje in kartuzijanski menih Ludolf Saški iz 14. stoletja nam pojasni, zakaj:
Z besedami Glejte, to je Jagnje Božje je Janez Krstnik želel povedati, da je bil Jezus poslan od Boga, da bi bil najpopolnejša daritev. Kristus se še posebej istoveti z jagnjetom in ne z drugimi živalmi, ker pashalno jagnje izraziteje napoveduje nedolžnega Kristusa, ki se bo daroval. Jagnje je bilo pripeljano v zakol, vendar ni odprlo ust.
Kako pomembno je, da v veri, občudovanju in hvaležnosti nenehno gledamo Jagnje, ki je iz ljubezni do nas dalo svoje življenje. Nemški benediktinski menih Hajmo iz Halberstadta iz 9. stoletja nas spodbuja: “Glejte nedolžnega med grešniki, pravičnega med zavrženimi, spoštovanja vrednega med brezbožnimi. V njem ni bilo mogoče najti nobenega greha, zato lahko On odvzame grehe sveta.” Ludolf Saški nam pokaže popoln način, kako gledati Jezusa:
O, Jagnje Božje, naj me, ubogega grešnika, priznaš med ovcami, ki jih boš postavil na svojo desnico! Toda najprej odpusti moje grehe in žalitve, da me boš še bolje prepoznal!
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/01/22/globok-pomen-duhovnikovega-povabila-pred-obhajilom/
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
Če je Bog resnica (Jn 14,6) in če resnica osvobaja (Jn 8,32), skrivanje ali zanikanje resnice ne more biti v korist Cerkve
VELIKORAT SEM ŽE NAPISALA, DA ČLOVEK , KI ŽELI, NAJ IZROČI GOSPODU SVOJE ŽIVLJENJE, POČAKA NAJ NA GOSPODOV NASVET IN ON GA BO POSLAL KAM BO ŽELEL, BOG BO IZBRAL POT , PO KATERI GA BO PELJAL.
ČLOVEK, KI ZAUPA GOSPODU NE IŠČE SAM REŠITVE. POČAKA DA GA GOSPOD USMERI. ČE DELA SAM , POMENI DA MU NJEGOV NAPUH NE DOPUŠČA, DA POČAKA NA BOŽJO USMERITEV IN REŠITEV. SAM SE IMA za boga.
POGLEJMO V SVETO PISMO, KAJ JE REKEL BOG NA SAMOVOLNJO ISKANJE REŠITVE, BREZ NJEGOVE VEDNOSTI, BREZ NJEGOVEGA DOVOLJENJA
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………:
ZVEZA Z EGIPTOM JE NIČEVA
30
1 Gorje upornim sinovom, govori Gospod:
Delajo načrt, ki ni od mene,
sklepajo pogodbo, ki ni v mojem duhu,
da kopičijo greh na greh.
2 Hodijo in se spuščajo v Egipt,
ne da bi me vprašali:
zanašajo se na faraonovo moč,
zatekajo se v egiptovsko senco.
3 Faraonova moč vam bo v sramoto,
zatočišče v egiptovski senci v zasmeh.
4 Ko bodo njihovi prvaki dospeli do Coana
in njihovi poslanci prišli do Hanésa,
5 bodo vsi razočarani nad ljudstvom,
ki jim ne bo koristilo,
ki jim ne bo v pomoč in ne v korist,
temveč le v sramoto in v zadrego.
6 Izrek o živalih v Negebu:
Skozi deželo stiske in nadloge,
levinje in rjovečega leva,
gada in krilatega zmaja,
nosijo na hrbtih oslov svoje imetje,
na grbah velblodov svoje zaklade,
ljudstvu, ki jim ne bo koristilo.
7 Pomoč Egipta je ničeva in prazna,
zato ga imenujem:
Rahab, ki počiva. Izaija 30, 1-7
GOSPOD PRAVI, DA SE ZANAŠAJO NA ČLOVEKOVO POMOČ (faraonovo), NAMESTO, DA BI NJEMU PREPUSTILI REŠITEV.
TAKO STANJE ČLOVEKA JE ZELO TEŽKO, KAJTI ZAUPATI IN ISKATI REŠITVE PO SVOJEM NAČRTU JE PROPAD. GOSPOD SE SILNO RAZJEZI NAD TAKIM POČETJEM!
Večkrat sem poudarjala, vse kar mi načrtujemo brez Božje potrditve, vse iskanje zdravljenja, terapevtov, VSE KAR NI ODOBRENO OD GOSPODOVE STRANI JE SAMOVOLJA ČLOVEKA. KAKO SI ČLOVEK PREDSTAVLJA DA VE IZHOD IZ STISKE, DA VE KAM MORA ODITI, ČE PA IMA SAMO ČLOVEŠKO PAMET, ČLOVEŠKI NAČRT.
ALI MOGOČE POZNA VSO MODROST GOSPODA, DA TAKO ODLOČA? TO JE VELIKI PROBLEM, TAKO KOT JE BIL V PREJŠNIH ČASIH, TAKO JE DANES. JEZUS JE SILNO ŽALOSTEN TAKEGA POČETJA, POČETJA, KO SAMI TEKAJO KOT NEKOČ V EGIPT K LJUDEM PO MOČ BREZ DOVOLJENJA GOSPODA, TAKO SE DANES DELA IN SILI LJUDI BREZ DOVOLJENJA GOSPODA oz. ČLOVEK NIMA POTRPLJENJA, DA BI POČAKAL NA BOŽJO USMERITEV . IZBERE SI SAM POT, TAKO KOT NEKOČ TUDI DANES NE POSLUŠA GOSPODA, KER VE SAM, KAKO BO OZDRAVIL IN KDO GA BO ZDRAVIL. TO SI JE SAM DOLOČIL. ČE BO POČAKAL NA GOSPODA, MU BO PA GOSPOD DOLOČIL ČLOVEKA, PREKO KATEREGA BO ZDRAVIL BOG. TO JE PRAVA POT. DOVOLITI BOGU DA DELA.
JEZUS NIMA OMEJITVE-NOBENE, NE ČASA, NE PROSTORA. TO SE NAM LJUDEM MUDI, KER SMO OMEJENA BITJA. PRI BOGU JE EN DAN KOT 1000 DNI IN TISOČ DNI KOT EN DAN.
PREHITEVANJE BOŽJE ODLOČITVE POMENI, DA ČLOVEK ŠE NI ODLOŽIL SKRBI BOGU IN SAM SKRBI, KER SE IMA ZA DOVOLJ SPOSOBNEGA, DA BO SAM POSKRBEL IN POISKAL REŠITVE.
STRES NI NUJNO NEGATIVEN. Z NJIM LAHKO ZDRAVJE TUDI IZBOLJŠAMO
https://si.aleteia.org/2017/12/27/stres-ni-nujno-negativen-z-njim-lahko-zdravje-tudi-izboljsamo/
KAKOR VIDI ČLOVEK SAMEGA SEBE IN RAZMIŠLJA NEGATIVNO ALI POZITIVNO, TAKO SE GODI. IZRAELCI SO VIDELI SEBE KOT DA SO MAJHNE KOBILICE, KANAANCE PA SO IMELI ZA VELIKANE.
S TAKIM POGLEDOM SO ŠLI V ŽIVLJENJE IN SE NISO HOTELI BOJEVATI, KER SO BILI V STRAHU. GOSPOD JIM JE POVEDAL, DA NE BODO VIDELI OBLJUBLJENO DEŽELO, AMPAK BODO POMRLI V PUŠČAVI. ŠELE NJIHOVI POTOMCI SO PRIŠLI V OBLJUBLJENO DEŽELO!
NISO VERJELI BOGU, NISO SE HOTELI SOOČITI S STISKO!
IZRAELCI SE PRITOŽUJEJO ZARADI POMANJKANJA
4 Mojzes 11,1-15
1 Ljudstvo se je začelo pritoževati nad hudim Gospodu na ušesa. Ko je Gospod to slišal, se je vnela njegova jeza; Gospodov ogenj je vzplamenel proti njim in použil obrobje tabora. 2 Tedaj je ljudstvo zavpilo k Mojzesu; ta je molil h Gospodu in ogenj je ugasnil. 3 Zato je tisti kraj imenoval Tabêra, ker je proti njim vzplamenel Gospodov ogenj.
4 Drhal, ki je bila med njimi, se je vdala poželenju in tudi Izraelovi sinovi so spet začeli jokati in govoriti: »Kdo nam bo dal jesti meso? 5 Spominjamo se rib, ki smo jih zastonj jedli v Egiptu, kumar, lubenic, pora, čebule in česna. 6 Zdaj pa naša duša hira; ničesar več ni, le mano imamo pred očmi.«
7 Mana pa je bila kakor koriandrovo seme in podobna bdeliju. 8 Ljudstvo je hodilo okoli, jo nabiralo in mlelo v žrmljah ali trlo v možnarjih, kuhalo v loncih in delalo iz nje kolače; imela je okus oljnatega kolača. 9 Ko je na tabor ponoči padala rosa, je z njo padala tudi mana.
10 Mojzes je slišal, kako ljudstvo joka po svojih rodbinah, vsak pri vhodu v svoj šotor. Gospodova jeza se je silno razvnela in tudi Mojzesu ni bilo prav. 11 Tedaj je Mojzes rekel Gospodu: »Zakaj tako grdo ravnaš s svojim služabnikom in zakaj nisem našel milosti v tvojih očeh, da si naložil name breme vsega tega ljudstva? 12 Sem mar jaz spočel vse to ljudstvo, sem ga mar jaz rodil, da mi praviš: ›Nôsi ga v naročju, kakor pestunja nosi dojenčka, v deželo, ki si jo s prisego obljubil njegovim očetom.‹ 13 Od kod naj vzamem meso, da bi ga dal vsemu temu ljudstvu? Jokajo namreč pred menoj in govorijo: ›Daj nam jesti meso!‹ 14 Ne morem sam nositi vsega ljudstva, kajti pretežko je zame. 15 Če misliš tako ravnati z menoj, me raje pri priči ubij, če sem našel milost v tvojih očeh, da mi ne bo treba več gledati svoje nesreče!«
IZRAELCI SO GODRNJALI, ZAHTEVALI SO MESO OD GOSPODA, DAL JIM JE PREPELICE, SILNO SE JE RAZJEZIL GOSPOD NAD NJIH, GOSPOD JE UDARIL LJUDSTVO S SILNO VELIKO NESREČO.
4 Mojzes 11,31-35
PREPELICE
31 Tedaj se je od Gospoda vzdignil veter in z morske strani prinesel prepelice. Nasul jih je na tabor in vsenaokoli dan hoda daleč na vse strani; pokrivale so zemljo približno dva komolca visoko. 32 Ljudstvo je bilo pokonci ves tisti dan in je nabiralo prepelice; kdor je malo nabral, jih je imel deset tovorov. Naložili so jih v plasti okoli taborišča. 33 Še so imeli meso med zobmi, niso ga še použili, ko se je vnela Gospodova jeza na ljudstvo. Gospod je udaril ljudstvo s silno veliko nesrečo. 34 Zato so tisti kraj imenovali Kibrót Taáva, ker so tam pokopali ljudi, ki so se vdali poželenju. 35 Iz Kibrót Taáve se je ljudstvo odpravilo proti Hacerótu in ostali so v Hacerótu.4 Mojzes 11,31-35
ZGODOVINA SE PONAVLJA; TUDI DANES JE NEPRESTANO GODRNJANJE, ZAHTEVE SO VELIKE, POZABLJAMO PA, DA SE JE TREBA UPIRATI GREHU- HODITI K ZAKRAMENTU SVETE SPOVEDI-ODITI NA POT SPREOBRNJENJA IN POKORE, NE SAMO ZAHTEVATI IN GODRNJATI.
STALNOSE POJAVLJA NEZADOVOLJSTVO, GODRNJANJE- PA TO NI DOBRO, PA TEGA NISO NAREDILI PA TEGA NIMAMO itd…TUDI V ČASU -COVIDA je BILO OGROMNO GODRNJANJA, KER NI BILO POTOVANJA itd..
JEZUS IMA VSAKO BESEDO IN VSE RAVNANJE NAŠE ZAPISANO V KNJIGI. ČLOVEK TEŽKO SPREJEMA VZGOJO OD BOGA. TO JE TEŽKI DEL. VENDAR JE POTREBNO SPREJETI GOSPODOVO VZGOJO IN SE SOOČITI Z DEJSTVI.
LAŽJE JE PREITI IZ SLABŠEGA STANJA V BOLJŠE, TEŽJE PA SE JE PRILAGODITI, KO ČLOVEK PADE IZ DOBREGA V MANJ DOBRO. TO JE TUDI PREIZKUS VERE.
KAJ SE BOMO NAUČILI IZ ŽIVLJENJA IZRAELCEV, oz. NA KAJ MORAMO BITI POZORNI?
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
BOŽJA BESEDA NAS UČI, DA BOG VODI ŽIVLJENJE LJUDI, ČE MU GA IZROČIJO. ČLOVEK NAJ NE SKRBI, KER BOG SKRBI ZA VSE NAŠE POTREBE, TELESNE, DUHOVNE, DUŠEVNE.
IZRAELCI SO SKRBELI ZA HRANO IN VSE OSTALO, KER SE NISO SPRIJAZNILI S POTJO, KI JO JE IZBRAL BOG ZA NJIH, DA JIH BO PRIPELJAL V OBLJUBLJENO DEŽELO. NISO SE STRINJALI Z NJIM, HOTELI SO PRITI V OBJUBLJENO DEŽELO PO LAHKI POTI, KJER NE BI BILO NOBENEGA POMANJKANJA IN NE BI BILO STRESNEGA ŽIVLJENJA. ZAHTEVALI SO LEPO POT, GLADKO, BREZ VSAKEGA POMANJKANJA. NISO SPREJELI BOŽJIH SMEROKAZOV IN NJEGOVE VZGOJE.
TAKO JE TUDI DANES. NEKATERI SE NE STRINJAJO Z NAČINOM VODENJA JEZUSA, NE STRINJAJO SE Z NJEGOVO IZBIRO POTI, KO JIH VODI IZ STISKE, KER SO SI ZAMIŠLJALI PO SVOJE TO POT, KER JE PREVEČ KAMENJA IN TRNOV IN NE ZAUPAJO JEZUSU, DA JIH BO PREKO TRNJAVE POTI PRIPEPLJAL V OBLJUBLJENO DEŽELO.
TRNJAVA POT JE ZA VSAKEGA ČLOVEKA DRUGAČNA-ZA NEKATERE JE TO BOLEZEN-TELESNA IN DUŠEVNA, ZA NEKATERE ODVISNOST, ZA NEKATERE SAMSKI STAN itd..
OBLJUBLJENJA DEŽELA JE -KONEC STISKE IN ŽIVLJENJE V IZOBILJU, KI GA JE JEZUS ZA NAS PRIDOBIL NA KRIŽU.
ZGODOVINA SE PONAVLJA. KER SE NEKATERI NE STRINJAJO Z JEZUSOM IN NIMAJO KREPOSTI POTRPLJENJA, SE OBRNEJO NA CESTI PO KATERI JIH PELJE JEZUS IN POIŠČEJO SVOJO POT, POT, KI JO PONUDIJO RAZNI LJUDJE; KI SE JIM ZDI LAHKA, BREZ STRESA IN TAKOJŠNJA REŠITEV. TUDI LOČITEV OD LJUDI, RAZNE POTI IN ULIČICE GLEDAJO, KI JIM KAŽEJO LJUDJE , KI NIMAJO BOŽJE MODROSTI.
VENDAR NA TAKI POTI ČLOVEK NE DOSEŽE -VENEC ZMAGE-KRISTUSOVE.
ČLOVEK BREZ POTRPLJENJA NE MORE DOSEČI ZMAGO. O TEM JE LEPO NAPISALA SVETNICA FAVSTINA KOWALSKA.
PRENESIMO BOŽJE BESEDE IN NASVETE V NAŠ VSAKDANJIK!
Favstina Kowalska – GLASNICA BOŽJEGA USMILJENJA
ALI V PREIZKUŠNJAH, KI PRIHAJAJO NAD SVET ALI PA JIH SAMI POVZROČIMO, ČAHKO VIDIMO DELO BOŽJE PRAVIČNOSTI?
Preizkušnje, ki smo jim priča, pandemije in vojne, so delo človeške neodgovornosti glede narave in družbenih odnosov. Gre za opozorilo, da se streznimo, in to je hkrati tudi sporočilo usmiljenja. Narobe pa bi se bilo odzvati apokaliptično, panično, češ, vesoljni potop bo, naredimo si čolne. Pravi odziv je zresnitev. Na televiziji gledamo poročila o pobijanju nedolžnih, takoj zatem pa reklamo z zabavo. Češ, jejmo in pijmo, ker jutri bomo tako umrli. Morali bi znati brati znamenja časov. Bog nas prek tega, kar se dogaja po človeški zlorabi svobode, opozarja. Za Putina in druge odgovorne moramo moliti in se počasi učiti abecede Božjih sporočil v našem času. V tem smislu je bilo Favstini naročeno, naj iskro Božjega usmiljenja prenese vsemu svetu in Božje ljudstvo pripravi na Jezusov zadnji prihod.
Kardinal Macharski je dejal: »To ni še ena pobožnost, z ničimer ni primerljiva. Nobena diplomacija, nobena politika, nobena človeška bistroumnost in sposobnost ne bo rešila tega, kar se zdi, da gre v pogubo, ki jo pripravlja človek ne samo enemu človeku, marveč človeštvu, ampak samo Jezus, Križani in od mrtvih Vstali.« Tako da moramo klicati Božje usmiljenje. Prvi dar pa je streznitev, tako kot je izgubljeni sin rekel sebi: »Kam sem zašel?«, šel vase in se napotil nazaj k Očetu.
https://www.druzina.si/clanek/favstina-kowalska-glasnica-bozjega-usmiljenja
Popravek v naslovu; pravilno glasi: lahko vidimo delo Božje pravičnosti
RAZMIŠLJANJE-S STISKO SE JE POTREBNO SOOČITI
Tako kot so se Jezusovi učenci na morju morali SOOČITI Z VIHARJEM, tako se moramo mi soočiti S VSAKO STISKO, PROBLEMOM, OVIRAMI NE PA BEŽATI PRED NJIMI.
JEZUS JE NAREDIL VIHAR NA MORJU, DA BODO UČENCI SPOZNALI. oz. DA JIM POKAŽE, DA SE NE SMEJO PRESTRAŠITI, KAKRŠEN KOLI VIHAR PRIDE V ŽIVLJENJU, AMPAK MORAJO IMETI MOČNO VERO.
Ker so bili zelo boječi, jim je tudi povedal DA NIMAJO ŠE VERE.
POGLEJMO ŠE OSTALE ZGODBE IZ SVETEGA PISMA, KI OPOZARJANJE NA SOOČENJE S STISKO, OVIRAMI ….
BOG JE IZRAELCEM OBLJUBIL DEŽELO V KATERI SE CEDITA MED IN MLEKO. Vendar jim je ni dal, da bi jo prejeli v last BREZ TRUDA.
Bog je rekel Mojzesu naj pošlje nekaj mož, da si bodo ogledali kanaansko deželo. Po štiridesetih dneh so se vrnili z ogledovanja dežele.
POGLEJMO KAJ SO GOVORILI OGLEDNIKI:
4 Mojzes 13,25-33
Po štiridesetih dneh so se vrnili z ogledovanja dežele. 26 Šli so in prišli k Mojzesu in Aronu in k vsej skupnosti Izraelovih sinov v Paránsko puščavo, v Kadeš. Njima in vsej skupnosti so poročali in jim pokazali sadove dežele. 27 Tako so mu pripovedovali: »Prišli smo v deželo, v katero si nas poslal. Zares se v njej cedita mleko in med in tole je njeno sadje, 28 toda ljudje, ki živijo v deželi, so močni in mesta utrjena in zelo velika; tudi Anákove sinove smo videli tam. 29 Amálek prebiva v deželi Negeb; Hetejci, Jebusejci in Amoréjci prebivajo na pogorju, Kánaanci pa so ob morju in ob Jordanu.«
30 Kaléb pa je vpričo Mojzesa miril ljudstvo in rekel: »Le pojdimo in se je polastimo; prav gotovo jo lahko premagamo!« 31 Toda možje, ki so hodili z njim, so rekli: »Nikakor ne moremo iti nad to ljudstvo, ker je močnejše od nas.« 32 Očrnili so deželo, ki so jo ogledali, pred Izraelovimi sinovi in rekli: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je dežela, ki žre svoje prebivalce. In vsi ljudje, ki smo jih videli v njej, so visoke postave. 33 Tam smo videli tudi velikane, Anákove sinove iz rodu velikanov; v lastnih očeh smo bili kakor kobilice in taki smo morali biti tudi v njihovih očeh.«
SKUPNOSTI IN MOJZESU IN ARONU SO GOVORILI NEGATIVNE BESEDE, REKLI SO CELO, DA SO LJUDJE VELIKE POSTAVE V TEJ DEŽELI IN V LASTNIH OČEH SO SAMI SEBE PRIMERJALI S KOBILICAMI IN CELO TRDILI DA SO TAKI MORALI BITI TUDI V OČEH TEH PREBIVALCEV.
IZRAELOVI SINOVI SO GODRNJALI IN REKLI:
4 Mojzes 14,1-10
1 Tedaj je vsa skupnost zagnala vik in krik in ljudstvo je tisto noč jokalo. 2 Vsi Izraelovi sinovi so godrnjali proti Mojzesu in Aronu; vsa skupnost jima je rekla: »O da bi umrli v egiptovski deželi ali da bi umrli v tej puščavi! 3 Zakaj nas Gospod vodi v to deželo, da bomo padli pod mečem? Naše žene in naši otroci bodo postali plen. Ali ne bi bilo boljše za nas, če bi se vrnili v Egipt?« 4 In govorili so drug drugemu: »Postavimo si poglavarja in vrnimo se v Egipt!«
5
Tedaj sta Mojzes in Aron padla na obraz pred vsem občestvom skupnosti Izraelovih sinov. 6 Nunov sin Józue pa in Jefunéjev sin Kaléb, ki sta bila med tistimi, ki so ogledali deželo, sta pretrgala svoja oblačila 7 in rekla vsej skupnosti Izraelovih sinov: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je izredno lepa dežela. 8 Če bomo Gospodu všeč, nas bo pripeljal v to deželo in nam jo dal, deželo, v kateri se cedita mleko in med. 9 Le ne upirajte se Gospodu in ne bojte se ljudstva dežele! Kajti za obed nam bodo; senca se je umaknila od njih, z nami pa je Gospod. Nikar se jih ne bojte!«
10 Ko pa je vsa skupnost govorila, da ju je treba kamnati, se je vsem Izraelovim sinovom nad shodnim šotorom prikazalo Gospodovo veličastvo. 4 Mojzes 14,1-10
GOSPOD SE JE SILNO RAZJEZIL NAD GODRNJANJEM IZRAELCEV IN JIH HOTEL POKONČATI . MOJZES JE PROSIL ZA ODPUČŠANJE-KRIVDO LJUDSTVA.
GOSPOD JE REKEL:
BOG RAZGLASI KAZEN ZA NEPOSLUŠNI ROD
20 Gospod je rekel: »Odpuščam po tvoji besedi. 21 Toda kakor jaz živim in bo vsa zemlja napolnjena z Gospodovim veličastvom, velja: 22 Nobeden izmed mož, ki so videli moje veličastvo in znamenja, ki sem jih delal v Egiptu in v puščavi, pa so me vendar že desetkrat postavili na preizkušnjo in niso poslušali mojega glasu, 23 nikakor ne bo videl dežele, ki sem jo s prisego obljubil dati njihovim očetom. Nobeden izmed teh, ki so me zaničevali, je ne bo videl. 24 Svojega služabnika Kaléba pa bom, zato ker je bil drugega duha in mi je bil popolnoma zvest, popeljal v deželo, v katero je šel, in njegov zarod jo bo dobil v last.
KAJ JE BOG STORIL, KER JE LJUDSTVO GODRNJALO’?
NISO PRIŠLI V OBLJUBLJENO DEŽELO, KER SO GODRNJALI, NISO ZAUPALI BOGU, POČUTILI SO SE KAKOR KOBILICE PROTI NASPROTNIKU. VSE NJIHOVO NASPROTOVANJE BOGU-GODRNJANJE, GOVORJENJE NEGATIVNO O SEBI, NEZAUPANJE, STRAHOVI…SO BILI GREHI-PREPREKA DA BI DOSEGLI DEŽELO V KATERI SE CEDITA MED IN MLEKO.
4 Mojzes 14,26-34
26 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel: 27 »Kako dolgo bo ta hudobna skupnost še godrnjala čezme? Slišal sem godrnjanje Izraelovih sinov, s katerim so godrnjali čezme. 28 Reci jim: ›Kakor jaz živim, govori Gospod, kakor ste govorili v moja ušesa, tako vam bom storil. 29 V tej puščavi bodo popadala vaša trupla, vsi, kar vas je bilo preštetih po vsem številu, dvajset let stari in starejši, ki ste godrnjali proti meni. 30 Nikakor ne boste prišli v deželo, za katero sem vzdignil roko, da vam bom dal prebivati v njej, razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta. 31 Vaše otroke, o katerih ste rekli, da bodo postali plen, pa popeljem tja in spoznali bodo deželo, ki je vi niste marali. 32 In vaša trupla bodo popadala v tej puščavi. 33 Vaši sinovi bodo štirideset let pasli po puščavi in se pokorili za vaše nezvestobe, dokler vsa vaša trupla ne obležijo v puščavi. 34 Kakor je bilo število dni, v katerih ste ogledovali deželo, štirideset, tako se boste štirideset let pokorili za svoje krivde, za vsak dan eno leto – da boste spoznali, kaj pomeni meni nasprotovati. 4 Mojzes 14,26-34
Gospod bi lahko Izraelcem dal deželo brez bojev. Tako bi tudi danes nam lahko dal zmago-BREZ BOJA. VENDAR GOSPOD ŽELI, DA Z NJEGOVO POMOČJO PODREMO SATANOVO TRDNJAVO V UMU, DA SE BORIMO PROTI ZLOHOTNIM TEMNIM SILAM IN DOSEŽEMO ZMAGO, KI JO JE JEZUS PRIDOBIL ZA NAS NA KRIŽU.
VSAK, KI BEŽI PRED STISKO, SE NE ŽELI SREČATI S KRIŽEM, GODRNJA, SE NE ŽELI BORITI SKUPAJ Z JEZUSOM, SE NE UPIRA Z VSO MOČJO GREHOM , NE UPOŠTEVA BOŽJIH ZAPOVEDI…., KAKO BO ZMAGAL NA BOJNEM POLJU, KI MU JE DANO ?
KAKO BO PREJEL OBLJUBLJENO DEŽELO V KATERI SE CEDITA MED IN MLEKO- TO JE ŽIVLJENJE V IZOBILJU ZA KATEREGA JE JEZUS DAL SVOJE ŽIVLJENJE ?
Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti (2 Tim 1,7).
BOŽJE ZAPOVEDI!
3. POSVEČUJ GOSPODOV DAN
Praznik, in posledično počitek od dela, je prostor, namenjen intimnosti z Bogom. To je čas, namenjen odkrivanju sebe v odnosih pravega bratstva z drugimi. Praznik ne hrani več človekove potrebe po Bogu, temveč ga vedno znova pripravi do tega, da na to pozabi. Praznik vedno bolj postaja sinonim za potrošništvo, zadovoljstvo, pridobivanje in uživanje materialnih dobrin
https://si.aleteia.org/2021/01/10/kako-10-bozjih-zapovedi-pojasniti-sodobnemu-cloveku/
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Tretja Božja Zapoved pravi: POSVEČUJ GOSPODOV DAN. Kdor ne spoštuje Božje Zapovedi , GREŠI.
Če pogledamo nedelje in ostale zapovedane praznike, lahko vidimo kašne kršitve se počenjajo. V nedeljo opravljajo nekateri težka dela, ki jih med tednom ne utegnejo.
PRI VSEM TEM NITI NE POMISLIJO KAKO STRAŠNO ŽALIJO BOGA, NISO POSLUŠNI NJEMU, KI JE ZAPOVEDAL ZAPOVEDI.
POGLEJMO KAKŠNA KAZEN JE DOLETELA ČLOVEKA, KI JE V ČASU MOJZESA DELAL (takrat je bil sobotni dan) GOSPODOV DAN.
4 Mojzes 15, 32-36
KAZEN ZA KRŠITEV ZAPOVEDI O SOBOTI
32 Ko so bili Izraelovi sinovi v puščavi, so zalotili človeka, ki je sobotni dan nabiral drva. 33 Ti, ki so ga zalotili pri nabiranju drv, so ga pripeljali k Mojzesu in Aronu in k vsej skupnosti. 34 Dali so ga pod stražo, ker še ni bilo odločeno, kaj naj mu storijo. 35 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Ta človek mora biti usmrčen. Vsa skupnost naj ga zunaj tabora posuje s kamenjem.« 36 In vsa skupnost ga je odpeljala iz tabora in ga posula s kamenjem, da je umrl, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.
GOSPOD BOG JE UKAZAL, DA MORA ČLOVEK UMRETI, KER PREKRŠIL ZAPOVED IN JE DELAL NA SOBOTNI DAN.
SVETI VINCENCIJ-POT IZ CONE UDOBJA
VINCENCIJ NI ZNAL RAZLOŽITI , KAJ SE JE ZGODILO, ZATO SO GA OBDOLŽILI, DA JE TAT
KO NI NAPADAL IN SE NI BRANIL, SE JE POČASI IZ CONE UDOBJA POMIKAL NA SVETLO
Njegovo pravo spreobrnjenje pa se je začelo, ko ga je pot pripeljala v Pariz. Ko je po posvečenju še nadaljeval študij in si delil sobo s sorojakom, je nekega dne zbolel. Lekarniški uslužbenec mu je prinesel zdravila, ob odhodu pa vzel sostanovalčevo denarnico. Ko se je rojak vrnil, je vprašal Vincencija, kje je denar. Vincencij ni znal razložiti, kaj se je zgodilo, zato so ga obtožili, da je tat. To je bila zanj strašna obdolžitev. Kljub krivici, ki jo je doživljal, se je v njem nekaj spremenilo. Odločil se je, da bo o tem molčal. Zadeva se je srečno končala. Krivca so razkrinkali. A ob tej priložnosti se je zgodilo prvič, da Vincencij ni bežal pred križem – krivično obsodbo. Začutil je, da mora križ nositi. Najbrž lahko rečemo, da je globoko v sebi začutil, da življenje ni v udobju in v tem, kaj pravijo drugi, ampak v premagovanju samega sebe in boju za dobro. Ko ni napadal in se ni branil, se je počasi iz cone udobja pomikal na svetlo.
http://arhiv.mirenski-grad.si/n26-sv-vincencij-pot-iz-cone-udobja
KADAR VSTANETE K MOLITVI, ODPUSTITE, ČE IMATE KAJ PROTI KOMU,
DA VAM TUDI VAŠ OČE, KI JE V NEBESIH, ODPUSTI VAŠE PRESTOPKE.
(Mr 11,25)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1633&t=5#O+pravi+molitvi
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!