Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.538 Responses to Nasvet

  1. Hvala says:

    NASVET!

    Spoznala sem. oz. prejela sem spoznanje KAJ DELAMO BOGU S SVOJO NEHVALEŽNOSTJO. Od jutra do večera vsak dan, če človek povzdigne oči k Nebu in reče hvala Ti Bog za to in ono ,MU IZKAZUJE HVALEŽNOST.

    Predstavljajmo si sedaj: KAKO JE JEZUS TRPEL ZA NAS, ZA NAŠO NEHVALEŽNOST NA KRIŽU! NEHVALEŽNOST BOGU JE GREH, KER JE ZAPISANO V SVETEM PISMU – ZAHVALJEVATI SE BOGU JE ZAPOVED.

    ČLOVEK IMA SVOBODNO VOLJO, ZATO GA TUDI BOG NE BO SILIL NAJ MU IZROČI SVOJE ŽIVLJENJE IN DOPUSTI, DA GA POPOLNOMA PRENOVI, MU NAREDI NOVO SRCE IN VDAHNE SVETEGA DUHA.

    NOBEN ČLOVEK NA SVETU SE NE BO SAM PRENOVIL, SE NE MORE SAM OČISTITI GREHOV, NE MORE ODPUSTITI BREZ BOŽJE MILOSTI, SKRATKA SAMO ČLOVEŠKI TRUD NI NOBENA REŠITEV. BOG DELI MILOSTI. KDOR SE ZANAŠA SAMO NA SEBE ALI PA ZAUPA SAMO LJUDEM, VEMO KAJ JE REKEL JEZUS O TEM! POGLEJTE V SVETO PISMO!

    Dokler človek ne privoli Bogu naj mu očisti srce DA NE BO VEČ SUŽENJ GREHOV, bo človek še naprej delal grehe-skratka bo ostal suženj.

    BOG JE REKEL PO PREROKU IZAIJU:

    Izaija 1,18

    18 Pridite, pravdajmo se,
    govori Gospod:
    Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat,
    bodo beli kakor sneg,
    če so rdeči kakor bagrenina,
    bodo beli kakor volna.

    BOG JE REKEL, DA BO IZ NAŠE GREŠNOSTI, IZ NAŠIH GREHOV RDEČIH KOT ŠKRLAT NAREDIL BELE, DUŠA SE BO SVETILA.

    Tega ne more noben človek na svetu narediti, SAMO BOG LAHKO VSE PRENOVI-CELOTNA PRENOVA ČLOVEKA. Tako je naredil pri učencih, celo imena jim je spremenil in zaradi očiščenih duš se jim je tudi zunanjost vspremenila, BILI SO LEPI NA ZUNAJ IN NA ZNOTRAJ. KAJTI, ČE V NOTRANJOSTI ČLOVEKA SIJE LUČ, SE POZNA TUDI NA TELESU.

    Dokler ni notranjost očiščena- BOG POSVETI V VSAK KOT DUŠE, ljudje gledamo z človeškimi očmi, sklepamo z človeško miselnostjo KAJTI ZAVESA PRED OČMI JE ŠE RAZPETA.

    Ko se človek z Božjo pomočjo očiščuje grehov, SE ZAVESA PRED OČMI RAZGRINJA IN VSE BOLJ SE KAŽE SVETLOBA, KI PRIHAJA V ČLOVEKA. BOG KAŽE POT, RESNICO IN ŽIVLJENJE.

    Vendar to je dolgotrajen proces. To ni tako kot bi pritisnili gumb na avtomatu in bo ven pritekla pijača. Zato pa govorim DA JE POTREBNO PREPUSTITI ŽIVLJENJE BOGU. ON IMA Z VSAKIM ČLOVEKOM NAČRT, VE KAKO BO DELOVAL, KER POZNA ČLOVEKOVO NOTRANJOST BOLJ KOT SAM ČLOVEK IN VSI LJUDJE NA ZEMLJI.

    Glejte, vsak človek ima rane, nekateri že pred rojstvom, potem pridobljene v šolski dobi, rane pri odraslem človeku . V šilski dobi nastanejo rane od vrstnikov, vzgojiteljev, tudi staršev itd….Potem rane v zakonu pridobljenje oz, v vsakem stanu itd…

    Ni človeka, ki ne bi bil ranjen. Te rane se samo kopičijo . ČE NISO OZDRAVLJENJE , KRVAVIJO CELO ŽIVLJENJE.

    To se spozna oz opazi pri človeku. Človek ne dopusti sočloveku povedati svojega mišljenja, ga želi utišati, da na koncu izpade KOT PREPOVED GOVORA, ranjen človek ne more dopustiti pogovora o različnih temah ampak dovoli, da nasprotna stran govori o dogodkih , ki mu jih dovoli. Ranjen člocek si zatiska oči in ušesa pred resnico itd…

    Zato ponavljam GOSPOD JE TISTI, KI ZDRAVI, OSVOBAJA IN DAJE NOVO ŽIVLJENJE V IZOBILJU. ZARADI TEGA JE UMRL NA KRIŽU, DA BI MI BILI OSVOBOJENI , OZDRAVLJENI IN NAPOLNJENI Z NJEGOVO LJUBEZNIJO IN MIROM.

    Gleejte, potrebno je razumeti, da BOG NE MORE VSTOPATI V ZAPACANO DUŠO, POLNO GREHOV. DUŠA ČLOVEKA MORA BITI POPOLNOMA IZPRAZNJENA VSAKE NAVLAKE- MALIKOV, ZASVOJENOSTI itd..MORA BITI OČIŠČENA , POTEM JO JEZUS LAHKO NAPOLNJUJE Z SVOJIM SVETIM DUHOM, MIROM IN LJUBEZNIJO.

    To je potrebno razumeti in Bogu dovoliti, kdor pač to želi. Dvema gospodarjema ni možno služiti naenkrat. To je tudi dolgotrajen proces. Potrebno je razumeti, če primerjamo da nekdo ne bi čistil hiše 50 let, v kolikem času jo bo očistil z raznimi pomočniki, da bo OČIŠČENA!?

    VSAKO RANO JE POTREBNO POSEBEJ IZROČATI JEZUSU, DA JO BO OZDRAVIL. KER OD MLADOSTI NE VEMO VSEH RAN, PA TUDI IZ DRUGIH OBDOBIJ, JE POTREBNO JEZUSA PROSITI, DA POKAŽE RANE, KI MU JIH POTEM ČLOVEK IZROČA V ZDRAVLJENJE.

    JEZUSU JE POTREBNO IZROČATI TUDI PODZAVEST, SPOMIN, VSE ON ZDRAVI!

    Spomnite oz.premislite, KAJ JE TISTA UJETOST V VAŠIH ŽIVLJENJIH, DA NE MORETE SVOBODNO ŽIVETI. KAJ VAM POVZROČA, DA STE V KLETKI ZAPRTI? IZROČITE SVOJO UJETOST JEZUSU, DA BO OSVOBAJAL IN VAS VODIL PO POTI; oz. VAM BO NAROČAL KAJ JE POTREBNO OPRAVITI VSE NA POTI DO OSVOBODITVE.

    Naj povem še naslednje. Vska notranja rana ne boli enako!

    Včasih je nekdo mogoče zelo prizadel nekoga, vendar se je ta človek odločil da nasprotniku odpusti, to rano izročil Jezusu, molil, očiščeval dušo, prejemal zakramente, častil SVETO REŠNJE TELO itd…KO BOG PODELI MILOST PRIDE DO GLOBINSKEGA ODPUŠČANJA IN KO BOG PODELI MILOST OZDRAVLJENJA RANE JE ČLOVEK OZDRAVLJEN.

    Lahko se pa zgodi da je neki človek zelo malo ranil drugega, nič posebnega ni bilo, VENDAR TA ČLOVEK JE TUDI REKEL DA NASPROTNIKU ODPUŠČA, IZROČIL RANO JEZUSU, VENDAR KO JE SREČAL SREČA ČLOVEKA, KI GA JE PRIZADEL ALI JE RAZMIŠLJAL O NJEM, MU V SRCU ZASIJE JEZA, HUDUJE SE NA NJEGA V MISLIH, NE MORE POZABITI DOGODKA IN GA BOLI IN BOLI….Zakaj je v tem primeru tako?

    To se zgodi takole: recimo da imam težko rano, mogoče od mladosti, ki povzroča tudi ujetost in srečam neko osebo, ki mi napr. pove zadevo, ki se tiče že prej nastale rane, se pravi -me direktno s svojim govorom dregne zopet v to še obstoječo rano . Zdravljenje te rane bo potekalo daljše obdobje, ker je rana na rano. To se čuti res kot huda bolečina in jeza na človeka. Zato je potrebno JEZUSU TAKOJ IZROČATI RANE IN POVEDATI DA ODPUŠČAMO ČLOVEKU.

    Ker zaradi svojih grehov ne vidimo realne slike OBTOŽUJEMO BOGA DA JE KRIV ZA NASTALO NAŠE STANJE, POTEM OBTOŽUJEMO SEBE IN DRUGE LJUDI.

    Zato mora odpuščanje potekati na treh ravneh. ODPUSTITI JE POTREBNO BOGU, SEBI IN DRUGIM LJUDEM.

    • Hvala says:

      DA BI MOGLI ITI PO POTI PREDANOSTI, POTREBUJEMO GLOBOKO PREPRIČANJE IN VERO, DA JE BOG Z NAMI V VSEM, KAR SE NAM DOGAJA IN DA JE NJEGOVA VOLJA TISTA, KI VSEMU DAJE SMISEL.

      Ne godrnjajmo nad dogodki, ki nam niso prijetni! PROSIMO GOSPODA DA BOMO GLEDALI Z BOŽJIMI OČMI!

      POGLEJMO TUDI NA COVID OBDOBJE Z BOŽJIMI OČMI. KAJ SMO OPAZILI?

      • Miro says:

        Ga. Hvala, najlepša hvala za vaša razmišljanja in za posredovanje poučnih duhovnih izkušenj (tudi iz vaših prejšnjih objav), porojenih iz bridkih življenjskih situacij, iz katerih vas je reševal Odrešenik Jezus.

        Slava tebi, Jezus Kristus, zdaj in vekomaj!

  2. Hvala says:

    NASVET

    BOG JE BOG REDA!

    KADAR POSTAVIMO BOGA NA PRVO MESTO V ŽIVLJENJU, JE VSE DRUGO NA PRAVEM MESTU!

    Nered v življenju na tem planetu ustvarjamo ljudje z nepravilnimi odločitvami, oz. postavljamo na prvo mesto užitke, izogib trpljenju, preizkušnjam, zanemarjanje in neupoštevanje BOŽJIH ZAPOVEDI.

    BOG JE VSE PREDVIDIL V PRAVEM REDU. TUDI POKLICE. ČE PA ČLOVEK POSEGA V ŽIVLJENJE LJUDI, POTEM BO PRIMANJKOVALO NA SVETU DOLOČENIH POKLICEV.

    Če se je človek POSTAVIL NA MESTO BOGA IN ODLOČA O ROJSTVU IN SMRTI, POTEM JE BOŽJA HARMONIJA PORUŠENA.

    Koliko duhovnikov, zdravnikov, kmetovalcev ali gospodinj in vseh drugih poklicev bi bilo, če ne bi človek posegal v uravnavanje TISTEGA, KAR MU NI DOVOLJENO.

    Če se prepreči eno življenje, je treba pomisliti, morda bi bil ta človek, ki se ne bo rodil DUHOVNIK ali MEDICINSKA SESTRA, ALI NEGOVALEC itd..

    ČE SE ZDI ČLOVEKU, DA STAREJŠI PREDSTAVLJAJO SAMO STROŠEK, POTEM SI NAROD REŽE SVOJE KORENINE.

    ČE ČLOVEK ODLOČA O SMRTI, SE ZOPET PORUŠI VSA HARMONIJA PO BOŽJEM NAČRTU.

    Potem ne smemo stokati zakaj primanjkuje nekaterih POKLICEV, AMPAK MOLIMO, DA NE BOMO RUŠILI BOŽJEGA RAVNOVESJA IN SE BOGU ZA VSE ZAHVALJUJMO.

    BOG JE USTVARIL VSE DOBRO, VSE V SKLADU, VSE V POPOLNEM REDU.

    BREZ BOGA SE NE BO ZGODIL NOBEN DOGODEK, NITI NOBENA NAJMANJŠA STVAR. VSE VODI BOŽJA PREVIDNOST.

    JEZUS JE REKEL, JAZ SEM ALFA IN OMEGA, PRVI IN ZADNJI!

    Če pa že govorimo o ljudeh, ki so na delovnem mestu, ki nimajo socialnega čuta ( če tako opredeljujemo ljudi, že sodimo namesto Boga), JE PRAV TAKO DA SO TAM, KAMOR JIH JE POSTAVIL BOG, KER BOG ŽE VE ZAKAJ JE KATEREGA KAM POSTAVIL.

    TAKO JE PRAV IN TO SMO SI ZASLUŽILI. BOŽJI NAČRT JE POPOLN.

    Za vse kar se dogaja čez dan, pa naj se nam zdi po človeškem mišljenju prav ali ne, GOSPODU JE POTREBNO REČI HVALA IN GA SLAVITI. SLAVITI BOGA, KER JE BOG IN ON VE KAJ DELA.

    A SE BOMO PRITOŽEVALI, DA BOG NE DELA DOBRO? SAMO TEGA NE! Ne kritizirajmo ljudi, AMPAK RAJŠI TA ČAS MOLIMO IN SE BOGU ZAHVALJUJMO.

    Govorimo vse vprek, TO PA ŽE NI BOŽJA VOLJA, BOG NE BI DOPUŠČAL KAJ TAKEGA?
    BOG DOPUŠČA DOLOČE HUDE IN TEŽKE DOGODKE ZARADI HUDOBIJE LJUDI. ZAKAJ SE POSTAVLJAMO NA MESTO BOGA IN PREVZEMAMO OCENJEVANJE Z ČLOVEŠKIMI OČMI IN PO ČLOVEŠKI PRESOJI?

    Molimo in prosimo Gospoda za odpuščanje! KO ČLOVEK IZROČI GOSPODU ŽIVLJENJE IN DOPUSTI, DA MU NA NOVO NAREDI MESENO SRCE IN VDAHNE SVOJEGA SVETEGA DUHA, BO SPREJEL BOŽJI NAČRT, SE TRUDIL IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO NE SVOJE IN BO GLEDAL Z BOŽJIMI, NE S SVOJIMI ČLOVEŠKIMI OČMI. POGLED S ČLOVEŠKIMI OČMI JE KOTRA POGLEGU Z BOŽJIMI OČMI!

    Ljudje so tam, kamor jih pošlje Bog, pa so prijazni ali neprijazni, sposobni ali nesposobni, EDINO PRAV JE TAKO, KAKOR ODLOČI BOG.

    Človek težko sprejema BOŽJO VOLJO, PRAVZAPRAV JE NE MORE URESNIČEVATI V ŽIVLJENJU, DOKLER NE DOPUSTI, DA NJEGOVA SAMOVOLJA UMRE NA KRIŽU.

    Če Bog odloči, da se boš danes peljal trikrat v neki kraj, namesto enkrat, ZAKAJ SE NE SPRIJAZNIMO S TEM, ČE PRAV SE NAM NE ZDI PO ČLOVEŠKO LOGIČNO? IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO, BITI POSLUŠNI BOGU!

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V knjigi_MOJE ŽIVLJENJE JE V TVOJIH ROKAH, pravi avtor takole: Ko začne človek z veseljem izpoljnjevati Božjo voljo, se postopoma zmanjšuje njegov odpor in VSA NEGATIVNA STALIŠČA, POVEZANA Z NJIM MINEJO.

    Zakaj bi še naprej gojil zavist, nevoščljivost in se pritožev svojimi ALI TUJIMI OMEJENOSTMI IN POMANJKLJIVOSTMI?
    ČEMU BI OBUPOVAL ZARADI BOLEČIH IZGUB?

    ZAUPANJE NAS UČI, DA NI DRUGEGA CILJA, KOT DOSEČI MIR V BOŽJEM OBJEMU, “OTROK BREZ STRAHU ZASPI V NAROČJU SVOJEGA OČETA”. Kaj bi ga torej moglo prestrašiti in vznemiriti?

    Eden izmed problemov današnjega človeka je, DA NE PREPOZNA BOŽJE VOLJE V DOGODKIH ŽIVLJENJA. NE VERUJE VEČ V PREVIDNOST, KI PRINAŠA VSE DOBRO TISTIM, KI LJUBIJO BOGA. (prim, Rim 8,28).

    Današnji človek pogosto govori: “NI BOŽJA VOLJA, DA LJUDJE STRADAJO ALI SO PREGANJANI. NI BOŽJA VOLJA, DA SO VOJNE ipd. ”

    NE, NI BOŽJA VOLJA , DA SE LJUDJE BORIJO DRUG PROTI DRUGEMU. BOG ŽELI, DA SE MEDSEBOJNO LJUBIMO.

    KER PA OBSTAJAJO TUDI HUDOBNI LJUDJE, KI KLJUB BOŽJI VOLJI SOVRAŽIJO IN UBIJAJO SVOJE BLJIŽNJE, BOG DOVOLJUJE, DA JE TUDI TO V NJEGOVEM NAČRTU Z LJUDMI.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Potrebno je razlikovati samo dejanje nekoga, ki te napr, obrekuje in tako dela PROTI BOŽJI VOLJI, OD SITUACIJE, KI NASTANE KOT POSLEDICA TEGA DELOVANJA IN KI JE BOG NE ŽELI. BOG NE ŽELI TEH POSLEDIC, A JE ŽE OD NEKDAJ RAČUNAL Z NJIMI V TVOJEM ŽIVLJENJU. BOG ŽELI, DA TI RASTEŠ RAVNO PREKO TEH TEŽKIH IN GROZNIH RAZMER, KI JIH POVZROČAJO DRUGI.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Globoko v nas je ukoreninjeno nagnjenje, da vedno opazimo leto to, da drugi ravnajo zgrešeno in napačno. S tem pa izgubimo z vidika, kar je bistveno: sprejemanje in potrjevanje Božje volje v našem življenju. To Božjo voljo najprej oblikuje ravno boj drugih ljudi proti njej.

    SPOMNIMO SE SAMEGA JEZUSA. OČE NI ŽELEL, DA LJUDJE UBIJEJO NJEGOVEGA SINA, NITI NI SPODBUJAL LJUDI K TEMU.

    HOTEL JE, DA BO JEZUS PROSTOVOLJNA ŽRTEV ZA ČLOVEŠKO HUDOBIJO. HOTEL JE, DA SE JEZUS SAM PUSTI UBITI.

    JEZUS NI REKEL, KAR POGOSTO SLIŠIMO V NAŠEM ČASU:” TO NI BOŽJA VOLJA. KAJ TAKEGA NE MORE BITI BOŽJA VOLJA.”
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    JEZUS JE REKEL: “ABA, OČE, TEBI JE VSE MOGOČE! VZEMI TA KELIH OD MENE, VENDAR NE, KAKOR JAZ HOČEM, AMPAK KAKOR TI.” (Mr 14,36).

    TEŽKO NAM JE PREPOZNATI NEKAJ KOT KELIH, KI NAM GA PONUJA OČE, KER JE VELIK DEL VSEBINE KELIHA GRENAK IN POGOSTO PRIHAJA OD LJUDI, KI SO NAM BLIZU. VENDAR NAS OČE PROSI, DA POPIJEMO TO GRENKOBO.

    TO JE VELJALO ZA JEZUSA IN VELJA ZA NAS (Wilfrid Stinissen)-Moje življenje je v tvojih rokah). ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

  3. janez says:

    O PONIŽNOSTI
    Čisto od vsakega človeka se lahko nečesa naučimo
    Ponižnost je krepost, ki nam pomaga, da na sebe gledamo tako, kakršni smo v resnici: z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Ponižnost je priznanje resničnosti. Ponižnost ni v tem, da zanikamo svoje talente ali dobre lastnosti, ali da se delamo, da nismo tako sposobni kot drugi, da bi nas pohvalili. Prav ponižnost je mati številnih kreposti, kot so: poštenost, skromnost, potrpežljivost, hvaležnost, poslušnost, spoštovanje in strpnost. Sad ponižnosti je mir srca, odprtost, veselje.

    Prakticiranje ponižnosti je ena pomembnejših nalog na poti izboljševanja sebe
    Vsi imamo neka področja v življenju, ki jih bolje razumemo in obvladamo, imamo pa tudi področja, kjer naše vedenje in razumevanje nista tako dobra. In prav tukaj se ponuja priložnost, kjer lahko vadimo ponižnost, saj nas drugi, ki ve ali razume bolje, zmeraj lahko nečesa nauči. Če pomislimo na pojem ponižnost, se nam v misli prikradejo številne podobe. Običajno si pod tem pojmom predstavljamo redke posameznike, ki ponižno prenašajo življenjske težave oziroma izzive in hkrati omalovažujejo lastne moči. Prav tako ponižnost povezujemo z ljudmi, ki jih njihova nesigurnost sili k temu, da se obsojajo. Prava definicija ponižnosti – kot vrlina se nikakor ne sklada z nobeno od zgornjih dveh trditev. Pomembno je vedeti, da pri ponižnosti ne gre za pasivnost, ampak za popolno odsotnost potrebe po samopomembnosti. Posamezniki, ki poosebljajo koncept oziroma vrlino ponižnosti, cenijo, da ima vsak človek na planetu edinstveno mesto v neskončnem polju razvoja. Čeprav se lahko ponašajo z lastnimi dosežki, razumejo, da so ljudje, s katerimi vsak dan komunicirajo dragoceni in svetu prav tako lahko ponudijo toliko, kot oni sami. Biti ponižen pomeni sprejeti dejstvo, da bodo vedno posamezniki, ki bodo bolj in manj napredni od nas samih, vendar nam lahko tako eni, kot drugi omogočajo vpogled v naš osebni razvoj.

    Ljudje smo tako močni, kot je močan naš najšibkejši člen
    Prepoznavanje teh spoznanj nas nadalje vodi, da se odpremo dejstvu, ne samo, da drugi mislijo in čutijo drugače, temveč so jih tudi njihove življenjske izkušnje oblikovale na povsem drugačen način, ko so nas. To pomeni, da bomo morda nekatera področja bolje razumeli od drugih, vendar se bomo od drugih lahko še zmeraj nekaj naučili.
    Ko gojimo pristno hrepenenje po vedenju s kakšnimi sposobnostmi in talenti so blagoslovljeni ljudje, s katerimi se srečujemo, si ne moremo kaj, da se ne bi naučili ponižnosti. Instinktivno razumemo, da čustva, kot je denimo zavist, povzročajo odpor, ki nam preprečuje rast, in da nam bo prilagodljivost, ko smo v interakciji z drugimi ljudmi, pomagala pri povezovanju z »nepričakovanimi« mentorji. Ko vadimo ponižnost, želimo postati čimbolj samouresničeni ter se razvijati, vendar smo se za to pripravljeni podrediti strokovnemu znanju in mnenju drugih ljudi. Ljudje smo različni in različno razumemo in razmišljamo. Zavedamo se obsega svojih talentov, znanj in veščin, vendar smo odločeni izkoreniniti aroganco iz svojega odnosa in lahko ločimo vrednost, ki jo imamo kot posameznik, hkrati pa še vedno delujemo v interesu soljudi. Bodimo zato sočitni in strpni in odprti za različna mnenja drugih. Obogatimo se od drugih, ki drugače mislijo in čutijo kot mi. Naj povedo svoje predloge in mnenja. Preprosto rečeno je ponižnost oblika ravnovesja, v katerem lahko negujemo svojo vrednost in hkrati iskreno verjamemo, da je tudi vsak drug človek na planetu enako vreden kot mi sami.

    Urša Milavec

    https://svetkapitala.delo.si/mnenja/cisto-od-vsakega-cloveka-se-lahko-necesa-naucimo/

    Kdor ne zna delati z ljudmi ne more biti manager, duhovnik, učitelj, zdravnik ali socialni delavec, saj so v teh poklicih veščine in znanja, kako delati z ljudmi in jih voditi ter učiti in zdraviti, zelo pomembna. Imamo dobre strokovnjake, ki pa nimajo socialnega čuta in smisla za delo z ljudmi. Take ljudi uporabimo tam, kjer ne bodo imeli stika z ljudmi in bodo delali v stroki in analitično razmišljali o problemih in rešitvah. Vsak ima od Boga svoje darove in talente.

  4. janez says:

    BODIMO SOČUTNI IN STRPNI DO LJUDI

    Zelo preprosto je izpostavljati napake drugih ljudi, veliko težje pa je priznati lastne pomanjkljivosti (Aleteia)
    V dobi srditih besednih spopadov na družbenih omrežjih se je zelo preprosto posmehovati pomanjkljivostim in napakam drugih ljudi. Včasih nas mika, da bi posredovali in nekoga popravili, saj so njegove napake na ogled vsemu svetu. Čeprav je bratski popravek včasih potreben in upravičen, bo veliko bolje, če se bomo na tovrstne skušnjave pogosteje odzvali s tišino. In ne bomo nikogar nič opozarjali in/ali popravljali. Razen, če bomo morda vprašani, kaj menimo. Pa še takrat je prav, da smo blagi in strpni. Tako bi tud mi želelil, da naše omanjkljivosti in napake obravnavajo drugi.

    Tišina je ključ do kreposti
    V mnogih primerih bi naš odziv povzročil več škode kot koristi, posebej če se odzivamo zelo spontano in nepremišljeno in želimo nekoga popraviti, ko so naša čustva še povsem razburkana. Sv. Janez od Križa je v svojem delu Živi plamen ljubezni zapisal, da je tišina pogosto ključ do kreposti. Neupoštevanje človekovih pomanjkljivosti, tišina in nenehno sporazumevanje z Bogom bodo odpravili velike pomanjkljivosti naše duše, ki bo tako postala polna kreposti. To je v skladu z Jezusovimi besedami o sodbi drugih ljudi. S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: “Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa,” če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata. (Mt 7,2–5).

    Najprej počistimo pred svojim pragom
    Z drugimi besedami: ko vidimo pomanjkljivosti drugih, bi se morali najprej odzvati tako, da se zazremo vase in ugotovimo, ali je v našem življenju kaj takšnega, kar bi morali spremeniti sami pri sebi. Svet bomo najlažje spremenili, če bomo najprej dopustili, da Bog preobrazi naše življenje. Imamo vsak pri sebi kar dovolj dela, saj imam veliko pomanjkljivosti in grehov. Navsezadnje smo na koncu najbolj odgovorni za svojo dušo, ne pa za iskanje in izpostavljanje napak drugih ljudi.

    https://si.aleteia.org/2019/11/20/ta-svetnik-priporoca-naj-spregledamo-pomanjkljivosti-drugih/

  5. Hvala says:

    POSLEDNJA SODBA SE ŽE URESNIČUJE
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Veselo pričakovanje poslednje sodbe kot srečanja s Kristusom

    O tem pričujejo prve krščanske skupnosti. Njihova slavja in molitve je običajno spremljal vzklik ‘Maranathà’. Izraz je sestavljen iz dveh aramejskih besed, ki ju lahko razumemo kot prošnjo ‘Pridi, Gospod!’ ali kot gotovost ‘Gospod prihaja, Gospod je blizu’, odvisno od poudarka pri izgovorjavi besede.

    SODBA SE URESNIČUJE ŽE V TEM TRENUTKU

    V Janezovem evangeliju najdemo še eno spodbudo: ‘Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina’ (Jn 3,17-18). Tista končna sodba se dogaja že sedaj, v času našega bivanja. Sodba je izrečena v vsakem trenutku življenja kot preverjanje, kako v veri sprejemamo sedanje in delujoče zveličanje v Kristusu, ali pa smo nezaupljivi in se zapiramo vase. A če sami sebe zapremo pred Jezusovo ljubeznijo, smo mi tisti, ki se obsodimo. Obsodimo sami sebe. Zveličanje pa je v tem, da se odpremo Jezusu, kajti on nas rešuje. Kot grešniki prosimo odpuščanja in Gospod nam bo odpustil. A moramo se odpreti Jezusovi ljubezni, ki je močnejša od vseh naših reči. Jezusova ljubezen je velika! Jezusova ljubezen je usmiljena! Jezusova ljubezen odpušča! A ti se moraš odpreti in odpreti se, pomeni, kesati se, objokovati stvari, ki niso dobre in ki smo jih storili. Gospod Jezus se je daroval in se še naprej daruje za nas, da bi nas vse napolnil z usmiljenjem. Mi smo torej tisti, ki v določenem smislu lahko postanemo sodniki samim sebi, se samoobsodimo na izključitev iz občestva z Bogom in brati. Ne utrudimo se v čuječnosti naših misli in naših drž, da bomo že sedaj okušali toplino in sijaj Božjega obličja.« (Papež Frančišek med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 11.12.2013)- Mirenski grad

  6. Hvala says:

    KAKŠNO TRPLJENJE JE POVROČILA ČLOVEŠKA NEPOSLUŠNOST BOGU IN GA ŠE POVZROČA DANES!

  7. Hvala says:

    JEZUS JE NAROČIL FAVSTINI KOWALSKI PREMIŠLJEVATI O NJEGOVEM BRIDKEM TRPLJENJU

    1761 Moja hči, danes premišljuj moje bridko trpljenje, vso njegovo razsežnost;
    premišljuj ga tako, kakor da sem ga pretrpel izključno zate.

    1762 Uporaba: Ko sem se začela potapljati v Gospodovo trpljenje, se mi je razkrila velika
    vrednost človeške duše in vsa hudobija; spoznala sem, kako ne znam trpeti. Da bi za trpljenje
    imela zasluženje, se bom tesno združila s trpljenjem Gospoda Jezusa in prosila milosti za
    umirajoče ljudi, da bi jih v tem pomembnem trenutku objelo Božje usmiljenje

  8. Hvala says:

    KATERI ČLOVEK NIMA ŽIVLJENJA V SEBI?

    JEZUS JE REKEL:

    ČE NE JESTE MESA SINA ČLOVEKOVEGA IN NE PIJETE NJEGOVE KRVI, NIMATE ŽIVLJENJA V SEBI

    Janez 6,53-59

    Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. 54 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. 55 Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. 56 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. 57 Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni. 58 To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.« 59 To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnáumu.

  9. janez says:

    BOŽJE USMILJENJE IN BOŽJA PRAVIČNOST.

    Božja jeza traja trenutek, medtem ko njegovo usmiljenje traja vekomaj

    Ko bi se Bog ustavil pri pravičnosti, bi nehal biti Bog, bil bi tak kot vsi ljudje, ki se sklicujejo na izpolnjevanje postave. Sama pravičnost ne zadošča in izkustvo nas uči, da s sklicevanjem zgolj na pravičnost tvegamo, da jo bomo uničili. Zato gre Bog z usmiljenjem in odpuščanjem onstran pravičnosti. To ne pomeni, da razvrednoti pravičnost ali da jo naredi odvečno, nasprotno. Kdor pogreši, mora plačati kazen. Samo da tu ni konec, ampak šele začetek spreobrnjenja, da bi se izkusilo nežnost odpuščanja. Bog ne zavrača pravičnosti. Vključuje jo in presega z višjim dogodkom, v katerem se izkusi ljubezen, ki je temelj resnične pravičnosti. Zelo pozorno moramo brati, kar piše apostol Pavel, da ne bi padli v isto zmoto, ki jo je apostol očital svojim sodobnikom Judom: »Ker namreč niso poznali Božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili Božji pravičnosti. Kajti konec postave je Kristus, v pravičnost vsakomur, ki veruje« (Rim 10,3-4). Ta Božja pravičnost je usmiljenje, ki je podeljeno vsem kot milost v moči smrti in vstajenja Jezusa Kristusa. Kristusov križ je torej Božja sodba nad vsemi nami in nad svetom, ker nam nudi gotovost ljubezni in novega življenja.

    https://opusdei.org/sl-si/article/oblicje-usmiljenja/

  10. Miro says:

    MOČ VERE V DVEH GANLJIVIH FOTOGRAFIJAH (Aleteia)

    DVE RAZLIČNI FOTOGRAFIJI Z DVEH RAZLIČNIH DOGODKOV RAZKRIVATA PRIKRITI, TODA MOČAN UČINEK VERE STARŠEV

    Včasih šele drugi, natančnejši pogled razkrije globljo resnico. To se je zgodilo fotoreporterju Jeffreyju Brunu, potem ko je posnel in na družbenih omrežjih objavil fotografijo z mašniškega posvečenja v Denverju v ameriški zvezni državi Kolorado.

    Na objavljeni fotografiji vidimo ljubek in ganljiv prizor: majhna dečka posnemata slovesnost, ki sta ji bila priča, brez kakršnihkoli zadržkov ali strahu – le v želji, da bi izkusila, kako je ležati na hladnih tleh čudovite stolnice in svoje življenje izročiti Bogu.

    Ali je to zanju znamenje, kaj ju čaka v prihodnosti? Morda. Toda Bruno je pogledal še enkrat in na isti fotografiji zagledal še nekaj drugega – očeta, odmaknjenega v senci, kako stoji blizu svojih sinov in moli z zaprtimi očmi …

    Ko pogledamo malce natančneje, tudi mi lahko opazimo to, kar je videl Bruno, in celotna podoba postane še bolj pomenljiva.

    Več o tej navdihujoči zgodbi na: https://si.aleteia.org/2023/02/28/moc-vere-v-dveh-ganljivih-fotografijah/

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja