Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
SPOVED Z OČMI SPOVEDNIKA: GREHOV NE ODPUŠČAM JAZ, AMPAK KRISTUS (Aleteia)
Piše: p. Igor Salmič
ZAKRAMENT JE PRIVILEGIRAN KRAJ, KJER SEM PRIČA NOVEMU ŽIVLJENJU – TO SE LJUDEM VIDI ŽE NA OBRAZU, KO ODHAJAJO IZ SPOVEDNICE
“Kdor prizna svoj greh, je večji od tistega, ki dela čudeže, in od tistega, ki obuja mrtve.” Ko sem prvič slišal ta stavek sv. Izaka Sirskega, sem bil nemalo presenečen, a kot spovedanec in spovednik sem sčasoma vedno bolj spoznaval njegovo resničnost.
NEKAJ INTIMNEGA IN OBČUTLJIVEGA
Spoved je nekaj zelo intimnega in občutljivega, in to do mere, da se nekateri še vedno spomnijo “tiste” spovedi izpred dvajsetih let, ki jih je približala Bogu in Cerkvi ali pa oddaljila in sploh ne pomislijo več na to, da bi se še kdaj približali spovednici.
Vseh drugih šest zakramentov se zdi bolj sprejemljivih, celo zakrament zakona, ob vseh negativnih prizvokih, ki jih je deležen. Priznati krivdo je nekaj zelo velikega, skoraj v nasprotju z našimi nagibi, zato nas tudi ena slaba izkušnja iz preteklosti lahko zaznamuje za naprej.
Ko govorimo o grehu, pri tem v bistvu ne gre toliko za prelom z določenimi moralnimi predpisi ali umanjkanje pri nekaterih dolžnostih, ampak za en in edini greh: na prvo mesto sem dal sebe; ko sem se obrnil k stvarem, sem pozabil, kdo je njihov avtor; bolj sem zaupal sebi kakor Gospodu.
STALNO VRAČANJE
Ni spoved v prvi vrsti tista, ki odpusti greh pri človeku, temveč je to krst, ki nam podarja novo, božje življenje. Pri njem nam je Kristus odpustil grehe enkrat za vselej in ni potrebe po “novi” odvezi (Alexander Schmemann).
Je pa hkrati tudi res, da se v vsakdanjem življenju stalno oddaljujemo od Kristusa in njegovega življenja, zato je potrebno, da se k njemu tudi stalno vračamo, da vedno znova prejmemo dar, ki nam je bil v njem že dan. In odveza pri spovedi je znamenje, da se je to v resnici zgodilo.
To dejstvo je zelo pomembno zame kot spovednika: grehov ne odpuščam jaz, ampak Kristus. Zato je prav, da pri spovedi postavim sebe v ozadje in omogočim osebno srečanje spovedanca z Gospodom. In kolikokrat sem bil priča temu nepojmljivemu dogodku, ki je prešel v pravo veselje!
Spominja me na trenutek, ko je Peter zatajil Kristusa na dvorišču vélikega duhovnika: v Gospodovih očeh je prepoznal lastni greh, še bolj pa njegovo usmiljenje in odpuščanje (Lk 22,61–62). Njegove solze so bile nov začetek, tu se je rodil “novi” Peter.
MAJHNOST PRED BOGOM JE VELIČINA
Nekatere spovedi me globoko zaznamujejo vse do danes in ob njih se Gospodu zahvaljujem za dar duhovništva. Enkrat se je zgodilo, da je nekdo v spovednici bazilike svetega Petra v Rimu pokleknil pred menoj, a me je hitro postalo strah, ko sem ugotovil, da gre za škofa.
Le kaj mu bom mlad, neizkušen duhovnik “svetoval”? Počutil sem se čisto nemočnega. Ta skrb pa se je razblinila, ko me je prevzela njegova neizmerna ponižnost, ki je sprožila svoboden pogovor. Rad se spominjam tega trenutka, ki mi govori o tem, da je človekova majhnost pred Bogom njegova prava veličina.
Božje delovanje sem občudoval tudi pri nekem dekletu, ki se je še pol ure pred spovedjo imela za neverno, po spovedi pa je izrazila željo, da bi rada začela na novo živeti z Bogom, družino in s prijatelji.
Ti in drugi primeri tudi mene utrjujejo v prepričanju, da pri Gospodu nič ni nemogoče, če mu damo na voljo vse, kar je naše: svoje misli, svoje želje, svoje srce in svoje telo, da bolj zaupamo Njemu kot pa sebi.
In spoved je privilegiran kraj, kjer smo priče novemu življenju, to se ljudem vidi že na obrazu, ko odhajajo iz spovednice. To ne pomeni, da ne bodo več grešili, ampak da se bodo v vsaki, še tako veliki preizkušnji prepoznali kot od Boga ljubljeni sinovi in hčere.
Ne odhajajo pa le oni drugačni od spovedi, ampak tudi jaz. Ob tem, kar Gospod na razviden način dela pri spovedancih, ne morem ostati ravnodušen, velikokrat zapustim spovednico z velikim notranjim mirom in z občutkom hvaležnosti, da sem bil lahko priča temu čudežu.
Sv. Avguštin je nekoč dejal svojim vernikom: “Za vas sem pastir, z vami sem kristjan.” Preden sem spovednik, pa sem spovedanec: le kot grešnik, ki mu je odpuščeno, sem lahko v Gospodovi službi pri njegovem delu odrešenja.
ŽIVLJENJSKI OBRAČUN – ZAČEL SEM DRUGI DEL SVOJEGA ŽIVLJENJA
Pripravljal sem na vpis v četrti letnik študija, torej je bila za mano že dobra polovica študentskih let. Študij se mi je zdel privlačen, v njem sem resnično užival, obenem pa sem v sebi slutil, da to še ni dovolj. V bistvu sem si želel, da bi se moja hrepenenja končno srečala z Božjim pogledom na moje življenje.
Do takrat sem živel nekakšno razklanost; Božjega glasu kar nisem ujel in zato ostajal razpet. Božji glas me je privlačil in me ni nikoli zares pustil, moč lastnih življenjskih načrtov pa se tudi ni hotela kar tako ohladiti.
Neko septembrsko popoldne sem šel peš mimo frančiškanske cerkve na Tromostovju ter nenadejano zavil vanjo. Opazil sem lučko v spovednici na levi strani; bil sem vesel, ker sem vedel, kateri pater je v njej.
Vstopil sem in dojel, da je lahko ravno ta spoved trenutek, da naredim življenjski obračun, ki sem si ga tako zelo želel. Mislil sem si, da moram Jezusu izročiti celotno preteklo življenje, preden mu popolnoma izročim svoje prihodnje življenje.
In sem začel: sprehodil sem se čez svoje življenje od začetka do tistega trenutka. Nikoli v življenju nisem opuščal spovedi, a takrat sem čutil, da moram nekatere stvari povedati še enkrat. Pater me je potrpežljivo poslušal in ni ničesar komentiral.
Mislim si, da je samo delno dojel, sredi kako pomembnega trenutka sem bil takrat. Ko sem končal, sem bil že pošteno raznežen, potrjen s patrovimi besedami in v popolnem notranjem miru. Iz spovednice sem izstopil v solzah in veselju, da sem končno prišel do notranjega miru.
Sedel sem v klopi v pretežno prazni cerkvi ter okušal moč duhovnikovih besed odpuščanja. Zavedal sem se, da sem ravnokar začel drugi del svojega življenja. Tokrat sem bil pripravljen, da se v celoti izročim Jezusu in dokončno sprejmem pot, ki si jo zame predstavlja on.
Toliko let sem hrepenel po tem trenutku, zato je bila takratna izročitev nekaj nadvse lepega. Še vedno jo živim v veselju in notranji mir me kar noče zapustiti.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/03/13/spoved-z-ocmi-spovednika-grehov-ne-odpuscam-jaz-ampak-kristus/
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
KDOR ŽELI, NAJ PROSI SVETO MARIJO IN JEZUSA, DA PODELITA MILOST-DA BO ZMOGEL VSAK DAN V ŽIVLJENJU REČI-NAJ SE ZGODI TVOJA VOLJA IN TUDI POTEM V SKLADU S TEM ŽIVEL VES DAN, VSE DNI ŽILJENJA.
LE TAKO SE LAHKO V POPOLNOSTI URESNIČI BOŽJI NAČRT ZA ČLOVEKA IN ČLOVEK LAHKO IZPOLNJUJE BOŽJO VOLJO.
Dokler nista človeška sebičnost, egoizem , samovolja križani na križu posameznika, človek ne more izpolnjevati Božje volje, ker izpolnjuje svojo voljo!
TUDI ZATO JE POTREBNO Z VESELJEM SPREJETI TRPLJENJE, KAJTI BREZ PONIŽANJA ČLOVEK NE MORE BITI PONIŽEN!
PONIŽNOST SE PRIDOBI Z VZTRAJNO MOLITVIJO , ODPOVEDJO SAMEMU SEBI, Z PONIŽANJI, KI JIH BOG DOPUŠČA ČLOVEKU!
DA ČLOVEKLAHKO IZGOVORI BOGU -“ZGODI SE MI PO TVOJI VOLJI,” LAHKO TRAJA NEKAJ LET. TO JE VELIKA MILOST.
V molitvi je potrebna vztrajnost. Če nekdo zaradi hude stiske ne more moliti, naj prosi za to milost- VZTRAJNOST V MOLITVI.
Jezus ni obljubil da bo pot, ki vodi k Njemu lahka. Pot je težka, tlakovana s trnjem!
Favstini Kowalski je Jezus to povedal.”NI DRUGE POTI, KER ČE BI BILA,” je rekla Favstina,” BI MI JEZUS POVEDAL.”
ON JE PRVI PREHODIL POT TRPLJENJA!
O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE! (sv. Angela Merici)
LE KREPOSTNO ŽIVLJENJE NAREDI ČLOVEKA BOGU LJUBEGA
Kaj ti pomaga učeno razpravljanje o presveti Trojici, ako pa nimaš ponižnosti, brez katere ne moreš ugajati presveti Trojici? Zares, kdor učeno govori, zato še ni svet in pravičen; le krepostno življenje naredi človeka Bogu ljubega. Rajši naj občutim kesanje, kakor pa da znam učeno razložiti, kaj je kesanje. Ko bi znal na pamet sveto pismo in vse kar modrijani uče, kaj bi ti vse to pomagalo brez božje ljubezni in milosti? ‘Ničemurnost nad ničemurnost in vse je ničemurnost’ (Prid 1,2) razen Boga ljubiti in njemu edinemu služiti. To je najvišja modrost: svet zaničevati in nebeško kraljestvo iskati.
Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Biti srečen pomeni živeti v miru
V miru pa živi tisti Dobri in Usmiljeni človek, če veruje v Boga in ima radost in dobroto v srcu,
če ljudem veselje odrešenja prinaša in strahove ter hudo stran od ljudi izganja.
(Prof. dr. Anton Trstenjak, nekdanji duhovnik in profesor psihologije na TF Ljubljana )
Sveti Avguštin IZPOVEDI
Pozno sem te vzljubil,
Lepota, večno davna, večno nova,
pozno sem te vzljubil!
In glej, bil si v meni, in jaz sem bil zunaj,
in tam sem te iskal,
nelep sem se gnal za lepimi stvarmi,
ki si jih ti ustvaril.
Z menoj si bil, jaz ne s teboj.
Daleč od tebe so me držale stvari,
ki sploh ne bi bivale, ko ne bi v tebi bivale.
Vabil si in klical — in prebil si mojo gluhoto.
Bliskal in žarel si — in pregnal si mojo slepoto.
Sladko si mi dehtel in srkal sem tvoj vonj — po tebi koprnim,
Okusil sem te — in sem te lačen in žejen.
Dotaknil si se me — in zagorel sem po tvojem miru.
Pozno sem te vzljubil, Izpovedi X,27
Prevedla Anton Sovre in Kajetan Gantar
Sveti Avguštin IZPOVEDI
1.3. Tebe kličem, Bog Resnica, v tebi, od tebe in po tebi je resnično vse, kar je resničnega.
Tebe kličem, Bog Modrost, v tebi, od tebe in po tebi je modro vse, kar je modrega.
Tebe kličem, Bog pravo in vzvišeno Življenje, v tebi, od tebe in po tebi živi vse, kar je res
in kar je vzvišeno živega.
Tebe kličem, Bog Blaženost, v tebi, od tebe in po tebi je blaženo vse, kar je blaženega.
Tebe kličem, Bog Dobro in Lepo, v tebi, od tebe in po tebi je dobro in lepo vse, kar je
dobrega in lepega.
Tebe kličem, Bog razumu dostopna Luč, v tebi, od tebe in po tebi se razumno sveti vse,
kar se sveti razumnega.
…
O Bog, čigar kraljestvo je ves svet, ki ga čut ne pozna.
O Bog, iz tvojega kraljestva se luč razliva tudi v naša kraljestva.
O Bog, če se obrnemo od tebe, pademo; če se v tebi obrnemo, vstanemo; če v tebi
ostanemo, obstanemo.
O Bog, če od tebe odidemo, umremo; če se k tebi vrnemo, vstanemo od mrtvih; če v tebi
prebivamo, živimo.
O Bog, nihče te ne zapusti razen razočaranih; nihče te ne išče razen opomnjenih; nihče
te ne najde razen očiščenih.
O Bog, če tebe zapustimo, s tem že preminemo; če te čakamo, te s tem že ljubimo; če te
vidimo, te s tem že imamo.
O Bog, k tebi nas prebuja vera, dviga upanje, s tabo povezuje ljubezen; o Bog, po tebi
premagujemo sovražnika.
Tebe molim.
Samogovori Uvodna molitev
(odlomki iz I. knjige)
SKRIVNOST, KI VAM BO SPREMENILA ŽIVLJENJE (Aleteia)
TRPLJENJE JE NEIZOGIBNO, ZATO GA MORAMO OSMISLITI, GA SPREJETI IN IZROČITI, ČEPRAV GA NE RAZUMEMO
“ZAUPAJ V GOSPODA Z VSEM SVOJIM SRCEM, NA SVOJO RAZUMNOST PA SE NE ZANAŠAJ. NA VSEH SVOJIH POTEH GA SPOZNAVAJ IN ON BO URAVNAVAL TVOJE STEZE” (Preg 3,5-6).
Katoličani imamo neusahljiv vir milosti, ki nas čaka v evharistiji in v branju ter premišljevanju Božje besede. Prepoznati moramo duhovno silo, ki nas usmerja k milosti. Brez nje smo kot nezalivano cvetje, ki se sčasoma posuši.
Tomaž Kempčan je v svoji čudoviti knjigi Hoja za Kristusom – to knjigo je imel moj umirajoči oče ob svojem vzglavju – napisal nekaj stavkov, ki jih je oče podčrtal in ob njih človeku zatrepeta duša:
“ZAKAJ SE BOJIŠ VZETI KRIŽ, KI TE VODI V KRALJESTVO? NA KRIŽU JE REŠITEV, NA KRIŽU JE ŽIVLJENJE, NA KRIŽU JE OBRAMBA PRED NASPROTNIKI NA KRIŽU JE IZLIV NADNARAVNE NEŽNOSTI, NA KRIŽU JE TRDNOST DUŠE, NA KRIŽU JE VESELJE DUHA, NA KRIŽU JE KOMPENDIJ VSEH KREPOSTI IN NA KRIŽU JE POPOLNOST SVETOSTI. SAMO NA KRIŽU JE ODREŠENJE ZA DUŠO IN UPANJE V VEČNO ŽIVLJENJE!”
Trpljenje je neizogibno, zato ga moramo osmisliti, ga sprejeti in ga izročati, čeprav ga ne razumemo.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2021/05/16/skrivnost-ki-vam-bo-spremenila-zivljenje/
Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si si svojim križem svet odrešil!
O HOJI ZA KRISTUSOM, KI JO JE NAPISAL DUHOVNI PISATELJ TOMAŽ KEMPČAN več na:
https://revija.ognjisce.si/v-spomin/22587-tomaz-kempcan
Res je. Zahvalimo se Bogu za Vse Lepo in Dobro, za Vse Milosti. Radujmo se in veselimo, saj smo Odrešeni in nas Bog Ljubi.
Kdor je prežet z ljubeznijo, je tudi poln upanja in vere. Zaupa življenju, zaupa Bogu in ljudem. Ve, da bo njegovo življenje uspelo. Ima tudi zaupanje v ljudi. Trdno stoji na realnih tleh. Tudi razočaranja ga ne morejo iztiriti. V svoji minljivi ljubezni hrepenimo po polni ljubezni, na katero se lahko zanesemo, ki nikoli ne mine, ki vse prenese. In ob tem le slutimo, da je končno to samo Božja ljubezen, ki vsem človeškim ljubeznim podarja to trdnost. Naše življenje na tem romanju ne more biti brez skušnjav, ne napredek brez preizkušenj. Nihče namreč sebe ne spozna, če ni skušan, tudi ne more prejeti plačila rešitve, če ni zmagal, zmagati pa ne more, če se ni bojeval; boriti se pa more samo, če ima v življenju nasprotnike in preizkušnje.
(sv. Avguštin).
SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI NAŠ ODREŠENIK!
Ja, res je, vse je MILOST. Če želi nekdo da bo spoznal vse svoje grehe in jih tudi OBŽALOVAL, NAJ PROSI GOSPODA ZA TE MILOSTI. SPOZNANJE GREHA IN PRAVO OBŽALOVANJE GREHA SO JEZUSOVE MILOSTI.
Samo s svojim razmišljanjem-človeškim, kje vse smo grešili in s svojim človeškim obžalovanjem ne gre. GREHI SO SKRITI, GOSPODU JE POTREBNO IZROČITI TUDI PODZAVEST, DA JO BO OZDRAVIL
KO BOG IZPRAZNI DUŠO S ČLOVEŠKIM POPOLNIM SODELOVANJEM VSAKE NAVLAKE, NEČISTOČE, ŠELE POTEM JO LAHKO NAPOLNI S SVETIM DUHOM.
Dvema gospodarjema ne moremo služiti.
KAKO ČLOVEK VE KAJ IN KJE JE VSE GREŠIL. PROSITI ZA MILOST SPOZNANJA SVOJIH GREHOV!
Če se je človek izročil Bogu svoje življenje, pa še vedno ravna po svoji volji, ni še prišlo do osvoboditve grehov, človek je še suženj greha, s čiščenjenjem v spovednici , molitvijo in zakramenti, bo BOG OB SVOJEM ČASU PODELIL MILOST OSVOBODITVE GREHOV.
Dr Tomislav Ivančić je napisal: PODZAVEST SKRIVA ŠTEVILNE KRIVDE, KI JIH VEST NI REGISTRRIRALA.
Zato psalmist govori:”MOJIH PRIKRITIH GREHOV ME OČISTI, O BOG” ( prim.Ps 19,13).
GREH JE SOVRAŠTVO DO BOGA, JE ŽALITEV BOGA, JE NEZAUPANJE V BOGA, GREH JE KRIVDA, KRIVDO PA SPREMLJA STRAH, GREH JE ZAVESTNA PREKINITEV KOMUNIKACIJE Z BOGOM ALI ODNOSA Z NJIM, PREKINITEV ZAVESTNE KOMUNIKACIJE POMENI BLOKIRANJE ZAVESTNIH OSEBNIH ČLOVEKOVIH PROCESOV,
GREH JE IZRAZ ZA ZLO, GREH JE POMANJKANJE DOBREGA -dr Tomislav Ivančić
BOŽJE USMILJENJE, TOLAŽBA IN BLAGOR VSEM, KI SO SKESANEGA SRCA, ZAUPAMO VATE!
Papež Frančišek: Pet minut vsak dan za spremembo srca
Pet minut vsak dan za spremembo srca »Ustaviti se, zavedati se svojih zgrešenosti ter vedeti, da konec lahko pride vsak trenutek in ne živeti ob ponavljanju, da je Božje sočutje neskončno – s tem opravičujemo to, da lahko delamo, kar hočemo. Tako nam svetuje današnje berilo iz Sirahove knjige in spodbuja k spremembi srca in k spreobrnjenju h Gospodu.
Obvladuj strasti
Modrost je za vsak dan. Porodi se iz premišljevanja življenja in iz tega, da se zaustavimo in premislimo, kako smo ga preživeli. Prihaja iz poslušanja nasvetov, kakor tistih Sirahovih, ki so podobna pojasnilom, ki jih oče da sinu, dedek vnuku. Ne slédi svojemu nagonu, svoji moči, odstrani strasti iz svojega srca. Vsi imamo strasti. Toda bodi pozoren in obvladuj strasti. Primi jih za roko, saj strasti ne bodo nekaj zlega, so, če tako rečemo, ‘kri’, s katero lahko peljemo naprej toliko dobrih stvari, a če nisi sposoben obvladovati svojih strasti, te bodo one obvladovale.
Ne odlašaj s spreobrnitvijo
Življenje je minljivo, kot pravi psalm: ‘Včeraj sem šel mimo in sem videl človeka, danes sem se vrnil in ni ga bilo več.’ Nismo večni, ne smemo misliti, da lahko delamo vse, kar hočemo in pri tem zaupamo v neskončno Božje usmiljenje. Nikar si toliko ne upaj in drzni misliti, da boš pobegnil. ‘Do sedaj sem ušel, tudi v prihodnje bom.’ Ne, si uspel uiti, a v bodoče ne veš… Nikar ne pravi: ‘Božje sočutje je veliko, odpustil mi bo številne grehe’ in greš naprej tako, da delaš kar hočeš. Ne govori tako. Poslednji nasvet tega očeta, tega dedka je: ‘Ne obotavljaj se spreobrniti h Gospodu’, ne obotavljaj se spreobrniti, spremeniti življenje, popraviti svoje življenje, odstraniti iz sebe tisto strupeno rastlino, vsi jo imamo, odstrani jo. ‘Ne obotavljaj se spreobrniti h Gospodu in ne prelagaj iz dneva v dan, saj bo nepričakovano izbruhnila Gospodova jeza.’
Pet minut za spremembo srca
Ne čakaj s spreobrnitvijo in ne odlagaj s spremembo svojega življenja, da se z roko dotakneš svojih zgrešenosti in neuspehov, ki jih vsi imamo. Ne ustraši se jih, da boš bolj sposoben obvladovati to, kar te prevzema s strastjo. Vsak dan opravimo to majhno spraševanje vesti, da se spreobrnemo h Gospodu in si jutri prizadevamo, da se to ne bo več ponovilo. Morda se bo to bolj ali manj zgodilo, a vendar si ti uspel obvladovati in ne da tebe obvladujejo strasti, tolike stvari, ki se zgodijo, saj nihče ni gotov, kako se bo končalo njegovo življenje in kdaj ga bo konec. Teh pet minut na koncu dneva nam pomaga, nam pomaga premisliti in ne odlašati s spremembo srca in s spreobrnjenjem h Gospodu. Naj nas Gospod uči s svojo modrostjo, kako iti naprej po tej poti.«
(Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 28.2.2019).
Prosimo Boga, da se nas Usmili in nam Pomaga, da se iskreno pokesamo in obžalujemo vse grehe in se spreobrnemo ter vrnemo na Pot, ki Vodi h Kristusu. Naj bodo naše misli in dejanja polna Dobrote, Pravičnosti in Usmiljenja. In da bomo v vsem čimbolj podobni Jezusu. Ko spolnjujemo Božjo Voljo se bo vse prav postavilo na svoje mesto in uredilo. Gospodove Milosti in Dobroto bom vedno Opeval in se Veselil ter se Zahvaljeval Bogu vsega kar pride.
POGLOBITEV V BOŽJO BESEDO
»PAZÍTE VENDAR, KAKO POSLUŠATE! KDOR NAMREČ IMA, SE MU BO DALO, IN KDOR NIMA,
SE MU BO VZELO TUDI TO, KAR SE MU ZDI, DA IMA.« (Lk 8,18)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1595&t=5#Poglobitev+v+Bo%9Ejo+besedo
Slava tebi, Jezus, ti si živa Beseda!
SVOBODNA VOLJA IN NAŠA GREŠNOST
Bog nam pa vedno želi dobro, ker je dober Oče (prim. Luka 11,11-13). Tudi s pomočjo Njegove Besede. Bog celo slabe stvari obrne na dobro (glej Jožefovo zgodbo v luči te vrstice: Hoteli ste mi sicer storiti húdo, Bog pa je to obrnil na dobro. (1 Mz 50,20).
A Bog nam je, kot dober Oče, dal tudi svobodno voljo in mi ga vedno lahko zavrnemo. Sveti Avguštin je zapisal: “Bog, ki te je ustvaril brez tebe, te ne bo rešil brez tebe”. Tole sicer zveni kot himna svobodi, obenem pa ima vsak izmed nas ima vedno možnost, pravzaprav nesrečno možnost, da se dvigne proti Bogu in ga zavrne. In to tudi delamo.
Tudi tole je možno: kaj kar se nam sicer zdi, da bi bilo prav delati in je v skladu z Božjo voljo, pravzaprav ne delamo. Še sveti Pavel je imel s tem težave, ko je rekel: “Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem.” (Rim 7,19). In naprej govori o svoji grešni naravi. Torej, Pavel je vedel, kaj je prav, a iz svoje grešne narave vseeno ni delal (le) dobrega. Mi pa delamo isto, še hujše, ker nismo sveti Pavel.
Še tole sem našel v Svetem pismu, v pismu Hebrejcem: Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca. (Heb 4,12).
Tole kaže, da Božja beseda deluje, da je živa, da je učinkovita. Si razlagam, da nam daje možnost presojanja vzgibov misli in srca. A le, če ji posvetimo dovolj pozornosti in je ne zaviramo. To pa je čisto naša odločitev.
Odlomek iz članka: Božja beseda v nas naredi pot iz ušes, v srce in v roke. Mi jo pa “bremzamo”
Več o tem na: https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/bozja-beseda-naredi-pot-iz-uses-v-srce-in-v-roke/
Sklepna misel v navedenem prispevku:
DISCIPLINIRANO IN VSAKODNEVNO BERI BOŽJO BESEDO, JO PREMIŠLJUJ IN
SE POUČUJ, TER JO IZPOLNJUJ. VSE TO DELAJ BREZ ZAVESTNEGA ZAVIRANJA
NA POTI OD UŠES, PREKO MOŽGANOV IN SRCA DO ROK. OBRODILA BO SAD, KI
BO DOBER. MORDA POČASI IN PO VIJUGASTI POTI. A GA BO.
Ponovno se priporočimo Svetemu Duhu s prošnjo,
naj nas vsak dan razsvetljuje, da bomo spolnjevali
Božjo voljo.
PRIDI, SVETI DUH
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
DVE VODILI, KAKO SLEDITI BOŽJI VOLJI
Nobenega pravila ni, kako živeti, če smo življenje popolnoma PREDALI JEZUSU KRISTUSU, SAJ JE TAKO POPOLNO ODVISNO OD NJEGA , POPOLNOMA PREPUŠČENO NJEGOVI VOLJI.
Lahko pa upoštevamo preprosti vodili.
PRVO:
BODITE PREPRIČANI, DA VAM BOG HOČE SVOJO VOLJO NAREDITI ZNANO, TUDI V MANJŠIH STVAREH.
Govori vam po Svetem Duhu. “KO PA PRIDE ON, DUH RESNICE, VAS BO UVEDEL V VSO RESNICO….
Vzel bo, kar je mojega in vam oznanil” (prim. Jn 16,13-14). Jezus nam izrecno pove, da Sveti Duh prenaša na nas Božjo voljo.
“KO ON SLIŠI (vaš glas, prošnjo, vprašanje), vam bo odgovoril….Vaša ušesa bodo slišala besedo, ki bo rekla:”TO JE POT, HODI PO NJEJ ” (prim. Iz 30, 19.21).
Lahko boste v dvomu ali trpljenju zaradi svoje navidezno napačne odločitve. GOSPOD PA VAM OBLJUBLJA: “TVOJE NOTRANJE UHO BO SLIŠALO MOJEGA DUHA, KI TI GOVORI: “POJDI PO TEJ POTI. NAREDI TO. NE NAREDI TEGA!”
DRUGO:
V VERI MORAMO MOLITI ZA MOČ, DA UBOGAMO BOŽJE USMERITVE.
Božja beseda pravi:”VPRAŠAJMO GOSPODA V VERI, BREZ DVOMOV, ALI NAM BO ODGOVORIL. KAJTI KDOR DVOMI, JE KOT MORSKI VAL, KI GA NOSI IN USMERJA VETER.”
KO NAM BOG NAROČI, NAJ NEKAJ STORIMO, POTREBUJEMO MOČ, DA OSTANEMO V SMERI IN GA POPOLNOMA UBOGAMO.
Satan in meso bosta vedno postavljala dvome ter pomisleke, zato potrebujemo pomoč iz nebes, da ne rečemo “da” v situaciji, kjer je Jezus rekel “ne”. Pomoč dobimo v molitvi.
MOLITEV, PROŠNJE IN VZDIHI NISO DOVOLJ, ČE NE VERUJEMO, DA NAS BO SVETI DUH VODIL. BOG NE ZAVAJA SVOJEGA LJUDSTVA, AMPAK BO POKAZAL SVOJO VOLJO JASNO TAKRAT, KO JO BOMO ISKALI (REVIJA PRENOVA MAREC 2023
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, kdor hoče sprejeti in delati po BOŽJIH NASVETIH, MORA BOGU POPOLNOMA ZAUPATI. Zanašati se na svojo človeško moč in razum, TO NI VERA. VERA SE ZAČNE TAM, KJER SE RAZUM KONČA.
Človek lahko doseže , DA SE PREPOSTI NJEGOVEMU VODSTVU IN NAVODILIH, VENDAR MORA PREJ NJEGOVA VOLJA BITI POPONOMAA UNIČENA, TO SE PRAVI MORA SAMOVOLJA UMRETI NA KRIŽU.
V tej fazi pa se začnejo trdi duhovni boji. RES JE TRPLJENJE VELIKO, VENDAR JEZUS VSESKOZI ČLOVEKU POMAGA.
Poglejmo zakaj ne more priti DO ZMAGE BREZ TRDIH BOJEV?
TAKO JE NAPISAL P. MIO KEKIĆ:
Z vso Cekvijo smo vstopili v milostni postni čas. To so tedni notranjega očiščevanja in osvobajanja, da BI OZDRAVELI OD NAPUHA, SEBIČNOSTI, LENOBE, OD RAZNIH ODVISNOSTI ipd.
Sveti Duh želi tudi nas povesti v puščavo z Jezusom.
Mogoče v prvi vrsti naša puščava pomeni tišino in zbranost, ki se jima večkrat skušamo umakniti.
A ravno tu (kot na nekaterih duhovnih vajah) nas čaka Bog, DA BI NAM ZNOVA SPREGOVORIL NA SRCE IN NAS POVABIL K OBNOVI OSEBNE ZAVEZE S SEBOJ.
Mogoče moramo v branju Božje Besede znova dobiti luč, in moč za uspešnejši boj proti hudem duhu in njegovim skušnjavam. Že sv. Avguštin je opozarjal na globoko resnico o NUJNOSTI DUHOVNEGA BOJA:
“NAŠE ŽIVLJENJE NA TEM ROMANJU NE MORE BITI BREZ SKUŠNJAV, NE NAPREDEK BREZ PREIZKUŠENJ. NIHČE NAMREČ SEBE NE SPOZNA , TUDI NE MORE PREJETI KRONE, ČE NI ZMAGAL, ZMAGATI PA NE MORE, ČE SE NI BOJEVAL; BORITI SE PA MORE SAMO, ČE IMA SOVRAŽNIKA IN PREIZKUŠNJE…KRISTUS BI MOGEL DRŽATI SATANA DALEČ OD SEBE, TODA ČE SE NE BI PUSTIL SKUŠATI, BI TE NE MOGEL UČITI ZMAGOVATI, KADAR SI V SKUŠNJAVI.”P. Mio Keki
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Tako je to res popolno napisano. NI ZMAGE BREZ BOJA, ČE ČLOVEK NI SKUŠAN, NITI NE VE KOLIKO PRENESE, ČE NI SKUŠAN V TRDIH BOJIH NE MORE PREJETI KRONE.
Že zadnjič sem pisala (iz Ognjišča), KAJ JE VREDEN ČLOVEK, KI NI SKUŠAN, KI NI PREŽIVEL TRDIH BOJEV..?.
Jezus daje človeku, da se uči bojevati. ČE SE NE UČIMO, KAKO BOMO ZNALI? TO JE TAKO KOT BI REKLI, TU IMAŠ IZPIT ZA AVTO , PA VOZI. KAKO BOŠ VOZIL, ČE NE ZNAŠ VOZITI?
Ne vem, če vsi razumete, VENDAR VERJEMITE JEZUSU. ČE SE ČLOVEK NJEMU PREPUSTI ,SE NIMA KAJ BATI, V KAKRŠNI KOLI SITUACIJI SE ZNAJDE.
NE ZANAŠAJTE SE NA SVOJE IZHODE, NA REŠITVE, itd..TO JE ZAVAJANJE HUDOBCA. MENDA NE BOSTE VERJELI SATANU?!
POPOLNOMA SE OKLENITE JEZUSA IN ZMAGO BO PODELIL OB SVOJEM ČASU.
Ja, sama bi lahko veliko povedala o potekanju bojev v mojem življenju!
Sem zaznala, da nekateri še mislijo da je kašna druga pot, DA BI SE IZOGNILI TEMU-KO PIŠEM ŽE ZELO DOLGO ČASA!
NA KRIŽU JEZUS NAS UČI SRČNO SE VOJSKOVATI. NI DRUGE POTI, VESELO SPREJETI KRIŽ, UMRETI EGOIZMU, SAMOVOLJI, SVOJIM ODLOČITVAM.
ČE BOŠ DOPUSTIL, DA BOŠ HITRO UMRL SVOJI VOLJI, BOŠ TUDI HITRO VSTAL OD MRTVIH-IZ GROBA GREHOV, SAMOVOLJE!
SVETUJEM VAM, DA POČASI, Z VSEM SRCEM IN DUŠO, PREMIŠLJUJETE NASLEDNJE BESEDE, KI JIH JE REKEL BOG:
KAJ MORA STORITI ČLOVEK, ČE ŽELI IN SE BLIŽA GOSPODU, DA MU BO SLUŽIL.
Ne samo z ustnicami, TREBA JE DELATI V REESNICI KAR NAROČA BOG. Če bomo samo pisali, NE PA S SRCEM SE GOSPODU IZROČILI, JE SAMO GOVORENJE, NIČ DRUGEGA. TREBA JE STORITI, KAR NAROČA BOG! Tu ni nobene debate. IN TO TAKOJ STORITI, KO POREČE! NE ODLAŠATI
NEPOSLUŠNOST BOGU JE VELIKI GREH; ADAM IN EVA STA BILA IZGNANA IZ RAJA ZARADI NEPOSLUŠNOSTI IN BOG JE ZEMLJO PREKLEL itd…
ZAUPANJE V GOSPODA
Sirah 2,1-11
1 Otrok, če se približuješ, da bi služil Gospodu,
pripravi svojo dušo na preizkušnjo.
2 Vzravnaj svoje srce in vztrajaj,
ne prenagli se v trenutku spopada.
3 Njega se drži in se ne umikaj,
da boš nazadnje povišan.
4 Vse, kar pride nadte, sprejmi,
potrpi, kadar te doleti ponižanje,
5 zakaj v ognju se preizkuša zlato,
tisti, ki so Bogu po volji, v peči ponižanja.
(V bolezni in revščini se zanašaj nanj.)
6 Zanašaj se nanj, pa se bo zate zavzel,
uravnavaj svoja pota in upaj vanj.
7 Vi, ki se bojite Gospoda, pričakujte njegovo usmiljenje;
ne oddaljujte se, da ne padete.
8 Vi, ki se bojite Gospoda, zaupajte vanj
in vaše plačilo ne uide.
9 Vi, ki se bojite Gospoda, upajte na dobrine,
na večno veselje in usmiljenje.
(Zakaj njegovo povračilo je večen dar,
združen z veseljem.)
10 Ozrite se na prejšnje rodove in poglejte:
Kdo je upal v Gospoda, pa je bil osramočen?
Ali kdo je vztrajal v njegovem strahu, pa je bil zapuščen?
Ali kdo ga je klical na pomoč, pa se ni ozrl nanj?
11 Zakaj milostljiv in usmiljen je Gospod,
odpušča grehe in rešuje v času stiske.
ALKOHOL V DRUŽINI: »OMAME SO ODRAZ STISKE ČLOVEKA« (Aleteia)
ODRAŠČALA JE OB OČETU ALKOHOLIKU IN S PRIČEVANJEM DOKAZUJE, DA JE MOGOČE
ODPUSTITI TUDI NAJTEŽJE STVARI
Erika Novak je žena, mama, babica in sodelavka društva Družina in Življenje, s katerim sta se z možem prvič
srečala leta 2005, ko sta se udeležila enega od seminarjev. Pravi, da se od takrat naprej znata prepirati. 🙂
Pred meseci je v okviru DiŽ-a pričevala o očetovem alkoholizmu, ki je zaznamovalo njeno družino, in o tem
spregovorila tudi za Aleteio.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/09/06/alkohol-v-druzini-omame-so-odraz-stiske-cloveka/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Na nekaterih spletnih straneh z verskimi oziroma duhovnimi vsebinami je poleg odličnih zapisov o tem,
kaj je POKORŠČINA BOGU, POSLUŠNOST BOGU in podobno, zaslediti tudi enostranske, pomanjkljive
in celo zgrešene razlage. Za celovit pogled na tovrstna vprašanja v branje in premišljevanje priporočam
odlično knjigo z naslovom SVOBODA POKORŠČINE.
»GLEJ, PRIHAJAM, DA IZPOLNIM TVOJO VOLJO.« (Heb 10,9)
V teh besedah je zajeto vse Jezusovo življenje in njegov odnos do svojega Očeta. Obenem je to preprosta in
lepa molitev, ki naj bi jo napravili za svojo, sledeč tako mnogim molivcem, da bi se priličili Kristusu: »Glej,
prihajam, da izpolnim, o Bog, tvojo voljo.« (odlomek iz Predgovora)
Več o knjigi SVOBODA POKORŠČINE na:
https://www.druzina.si/storage/app/media/ProductFiles/svoboda-pokorscine.pdf
MOLITEV SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA
Gospod, napravi me za orodje miru:
da bom ljubil – kjer me sovražijo,
da bom odpuščal – kjer me žalijo,
da bom družil – kjer je prepir,
da bom govoril resnico – kjer je zmota,
da bom prinašal vero – kjer me muči dvom,
da bom vzbudil upanje – kjer trpinči obup,
da bom tvojo luč prižgal – kjer vlada tema,
da bom ustvarjal veselje – kjer domuje skrb.
Gospod, naj gledam na to:
ne da me bodo razumeli – ampak da bom jaz druge razumel,
ne da bom ljubljen – ampak da bom ljubil,
ne da me bodo tolažili – ampak da bom jaz druge tolažil.
Kajti:
kdor daje – ta prejema,
kdor sebe pozabi – sebe najde,
kdor odpušča – se mu bo odpustilo,
kdor tu umre – se zbudi v večnem življenju.
Gospod, naredi me za orodje svojega miru,
da bom tja, kjer je sovraštvo, prinašal ljubezen;
kjer vlada krivica, duha odpuščanja;
kjer vlada nesloga, slogo;
kjer vladajo zmote, resnico;
kjer je dvom, zaupanje;
kjer je obup, upanje;
kjer je tema, svetlobo;
kjer je žalost, veseljeGospod, naj si manj prizadevam,
da bi bil potolažen, kot da tolažim;
da bi me razumeli, kot da razumem;
da bi me ljubili, kot da ljubim.
Kajti ko dajemo, prejemamo;
ko odpuščamo, nam je odpuščeno;
in ko umiramo, dosežemo prerojenje;
s smrtjo se rodimo za večno življenje v Kristusu,
našem Gospodu.
Amen.
Čeprav je dan, ko se »ptički ženijo« že za nami, so sporočila o ljubezni aktualna vse dni v letu.
10 ČUDOVITIH MISLI SVETNIKOV O LJUBEZNI (Aleteia)
»IN NAJVEČJA OD TEH JE LJUBEZEN.« (1 Kor 13,13)
Ljubezen. Vsi hrepenimo po njej, vsi se raznežimo ob njej. In zagotovo so naše misli najbolj žive takrat, ko želimo ljubezen, ki jo čutimo, tudi proslaviti, pa naj bo to ob različnih obletnicah, porokah, ali pa ob bolj »ljudskih« praznikih, med katerimi je tudi gregorjevo. Po ljudskem izročilu se na ta dan »ptički ženijo«, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci.
Vendar ljubezen je mnogo več kot zgolj zaljubljenost. Je globlja. Bolj skrivnostna. In ni tako enostavna. V fotogaleriji lahko preberete nekaj misli svetnikov o ljubezni in odnosih.
https://si.aleteia.org/2023/03/12/10-cudovitih-misli-svetnikov-o-ljubezni/