Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
NEKAJ NASVETOV ZA BRANJE SVETEGA PISMA
Sveto pismo je obsežna in zahtevna knjiga, zato se mnogim zdi pretežka, da bi se je resno lotili. V ta
namen smo zbrali nekaj nasvetov, ki bodo neizkušenemu pregnali začetni strah in predsodke ter mu
pomagali, da bo začel uživati v Svetem pismu in izkušati njegovo oživljajočo moč.
Vsak dan si oddelite čas za branje svojega Svetega pisma. Če je le mogoče, naj bo to vsak dan isti čas
dneva. Bodite realistični. Odločite se le za toliko časa, kolikor iskreno veste, da ga lahko redno, iz dneva
v dan posvetite Svetemu pismu. Preden začnete brati, prosite Boga za vodstvo in blagoslov. Nekaterim
pomaga, če imajo poseben zvezek, kamor si beležijo pripombe, misli ipd.
O nasvetih za branje Svetega pisma več na: https://www.svetopismo.si/nasveti-za-branje/
SI V STISKI? DO ODGOVORA TI LAHKO POMAGA SPLETNI VPRAŠALNIK.
Pred kratkim je zaživel spletni vprašalnik, s pomočjo katerega lahko vsak sam preveri, v kakšni
meri pri njem obstajajo tveganja za poslabšanje duševnega zdravja, počutja, ter socialnega in
materialnega blagostanja. Razvijalci pravijo, da želijo delovati preventivno in pomoč ponuditi
tistim, ki se sicer nikoli ne bi odločili poiskati strokovnega nasveta.
https://radio.ognjisce.si/sl/260/novice/36163/si-v-stiski-do-odgovora-ti-lahko-pomaga-spletni-vprasalnik.htm
V PEKLU NEOZDRAVLJIVE BOLEZNI JE NAŠEL ŽIVLJENJE
Piše: Maja Žagar
Knjiga Ko dih postane zrak ponuja čudovito in hkrati presunljivo branje. Prebrala sem jo tako rekoč v enem dihu. Avtor Paul Kalanithi nas v pisanju povabi, da ga spremljamo na njegovi poti od vrhunca intelektualne in ustvarjalne moči, po dolini senc, do popolne izročitve in pripravljenosti na prehod na drugo stran.
Poljudna dela nevrokirurgov se berejo kot ravno prav napete kriminalke. Ravno tako je tudi prvo poglavje Kalanithijevega zapisa. Z zanimanjem in sočutjem spremljam njegove bolnike, saj sem tako kot on sama »ob« njih. Vse bi naredil za svojega bolnika, hkrati pa se zavedaš, da si le gost v njegovi zgodbi in da to k sreči ni tvoja zgodba.
V drugem poglavju opisuje, kako je tudi sam vstopil v pekel neozdravljive bolezni. Navdihujoče je, da bralec lahko začuti, kako zbrano hodi korak za korakom. Da si dovoli ustaviti se na vsaki miselni postaji; da zdrži pred lastnimi dvomi, da se sreča s svojim besom in nemočjo ter neskončno žalostjo ob misli na to, da ga ne bo več ob ženi Lucy.
»ŽIVLJENJE NI IZOGIBANJE TRPLJENJU«
V resnici se mi zdi prava milost v tem, da nas življenje kdaj pripelje do dna, brezizhodnosti, ujetosti in nemoči, da tam začutimo, da nismo sami, da smo v ljubečih rokah Presežnega. Seveda je lažje, če se te osvobajajoče lekcije ponižnosti lahko učimo ob »rakih«, ne ob »RAKIH«, kot jih avtor tudi sam primerja.
Včasih je dovolj, da te napotijo v ambulanto za onkološko diagnostiko (preventivno, kar seveda izveš pozneje), ali da se ti zgodi totalka na avtocesti, sam si k sreči povsem nepoškodovan, ali da na gobarjenju naletiš na divjo svinjo, ki te povsem naključno prezre. Paul Kalanithi pa tu hodi po najzahtevnejši šoli.
Umirajoči so naši največji učitelji. Morda smo dojemljivejši iz strahu, iz zavedanja, da je vse, kar ljubimo, minljivo. Morda nas dih minljivosti zdrami zato, ker del nas čuti, da od tam prihajamo in da tja gremo. V brezčasje, v polnost obstoja.
ŽIVETI POLNO KLJUB UMIRANJU
Avtor me še posebej nagovarja v tem, da se odloči nadaljevati življenje namesto umiranja. Sprejme svojo novo pot z vsemi detajli in je pripravljen na to, da se bo na novem ozemlju vedno znova učil do zadnjega diha.
Pogumno stati na prepihu negotovosti in življenjske ogroženosti zmore človek, ki je bil ljubeče najden v svoji stiski. Naj bo to po bližnjem, Bogu, »srečnem naključju« … To, da si sprejet v svoji šibkosti, ti daje moč in svobodo. V tem se lahko rodi odločitev ZA življenje.
USTVARJALNOST VSE DO ZADNJEGA DIHA
Paul se vrne na oddelek in tokrat diha »z novimi pljuči«, saj živi s svojimi bolniki in zanje. Čeprav njegovo telo in njegov svet razpadata, pa kot oseba postaja ambasador Življenja, ki ostane: v celostni vlogi, v kateri je združil sebe kot zdravnika in bolnika; v življenju, ki sta ga z ženo Lucy podarila hčerki; navsezadnje v straneh knjige, ki jo držimo v rokah.
Pričevanje Paula Kalanithija vidim kot povabilo k temu, da pustim življenjskim (pre)izkušnjam, majhnim vsakodnevnim in tistim prelomnim, da me olupijo balasta. Mask. Vidim ga kot povabilo k srčnosti, ljubezni in igrivosti. To so snovi, ki jih znanost morda ne zna izmeriti, bodo pa ostale za nami, ko nekoč tudi sami postanemo kaplja, prelita v ocean.
https://operando.org/v-peklu-neozdravljive-bolezni-je-nasel-zivljenje/
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
MOLITEV ZA OMILITEV BOLEČINE
Piše: Silva Volčič
Gospod, Predte prinašam bolečino, ki mi jemlje moč in me spravlja na rob mojih zmožnosti. Če kdaj, potem si mi blizu zdaj. Izkušam lahko vsaj malo tega, kar si doživel Ti na križu, ko si dal življenje zame, da bi bila svobodna.
Spoznavam, da Ti bolečina ni bila tuja, da Ti ni bilo prizaneseno, ker si bil človek in hkrati Bog. Hvala, ker vem, da me zato tudi bolj razumeš.
Želim se opreti na Pavlove besede, ki jih je napisal Rimljanom v času njihovega telesnega trpljenja, in se odpreti upanju, ki prihaja iz Božje roke:
»IN ČE SMO OTROCI, SMO TUDI DEDIČI: DEDIČI PRI BOGU, SODEDIČI PA S KRISTUSOM, ČE LE TRPIMO Z NJIM, DA BOMO Z NJIM TUDI POVELIČANI. MISLIM NAMREČ, DA SE TRPLJENJE SEDANJEGA ČASA NE DÁ PRIMERJATI S SLAVO, KI SE BO RAZODELA V NAS.« (Rim 8:17-18)
Darujem Ti vsako bolečino posebej in Te prosim, da bi v vsem tem prepoznala smisel. Gospod, obvaruj me, da bi to telesno nelagodje postalo vstopna točka za samopomilovanje ali druge misli, ki bi me oddaljile od Tebe.
Povzeto iz uvodnega dela molitve
Celotna molitev za omilitev bolečine na:
https://operando.org/molitev-za-omilitev-bolecine/
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
»ZELO MODER JE, KDOR NI VIHRAV V SVOJIH DELIH, A SE TUDI NE DRŽI TRMASTO
SVOJE MISLI. MODROST JE TUDI, DA NE VERJAMEŠ VSAKE BESEDE IN DA NE RAZNESEŠ
TAKOJ, KAR SLIŠIŠ ALI VERJAMEŠ.«
(Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom)
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
AMADEJ JAZBEC
KAR MISLI VEČINA, ŠE NI NUJNO DA MISLI PRAV
https://amadeus12.wordpress.com/
ČLOVEK MORA BITI POGUMEN, NE SME SE BATI, KAJ BODO LJUDJE REKLI. VEDNO MORAMO POGLEDATI KAJ BOG PRAVI!
KAJ NAM NAROČA BOG?
Jozue 1,9
“ALI TI NISEM UKAZAL, KREPAK IN ODLOČEN BODI? NE BOJ SE IN SE NE PLAŠI; KJERKOLI BOŠ HODIL, BO S TEBOJ GOSPOD, TVOJ BOG”.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
O pogumu si lahko preberemo v priloženem članku:
ZA VELIKODUŠEN POGUM MORA BITI ČLOVEK POVEZAN S KRISTUSOM-
KAJ JE Z NADNARAVNIM POGUMOM KRISTJANOV SEDAJ?
Težko sprejemamo, da se kljub dvatisočletni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanje, trgovanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še teže je, da država Slovenija, prepletena z lovkami preteklosti, po 30 letih uradno kot oblast sistematično podpira táko izkoriščanje in zatiranje. Očitno se premalo upiramo temu tiranstvu. A protest deset tisoč ljudi zoper nasilniško spreminjanja temeljev družine in zakona, nad tri tisoč ljudi v podporo zasebni televiziji ter skoraj pet tisoč v podporo življenju govori o pogumu in poštenosti številnih državljanov in daje upanje, da se ne bomo prepustili tiranstvu vladajočih, saj le pogumni in pošteni kljub medijskemu ignoriranju nacionalnega medija dolgoročno spreminjajo družbo.
Poleg civilnega in etičnega poznamo tudi nadnaravni pogum
Krščansko izročilo pozna civilni pogum, ki pomeni upirati se zlu, ki ga povzročamo ljudje drug drugemu v ustanovah, družini, sosedstvu, na delovnem mestu in drugod. Z njim je povezan etični pogum, ki je prizadevanje za očiščevanje notranjosti samega človeka in osebni upor zlu v nas, saj pravi Jezus, da iz notranjosti prihajajo zle misli in vse druge hudobije. Redki pa zmorejo tretjo stopnjo, nadnaravni pogum, ko je človek pripravljen zaradi Boga ali bližnjega darovati tudi življenje.
Krščanstvo torej vzgaja za pogum, poštenost in spoprijemanje z zlom in trpljenjem. Moramo se dotakniti ran, kot pravi Tomaž Halik, in kljubovati krivicam in nasilju nad seboj in drugimi. Za to pa se je treba izpostaviti, tj. nastaviti svoje prsi: zaradi tega pogumu rečemo tudi srčnost. Za to so bili prenekateri pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje. Spoprijeti se s trpljenjem, pomeni, priznati svojo omejeno resničnost in sprejeti s tem povezano trpljenje. Kdor tega ne priznava niti ne sprejema svojega in narodnega trpljenja in bolečin, se slepi in se s svojo vsemogočno popolnostjo zavaja z rajem na zemlji ter pomaga živeti v laži o sebi in drugih. Laž pa vodi v zavajanje drugih in manipuliranje s človekom.
Če se svojih ran ne dotaknemo, ne moremo pričakovati odrešitve niti kakovostnega življenja v narodni skupnosti
Odrešitev za vse je torej zvestoba resnici osebne in družbene preteklosti. Zato se moramo Slovenci dotakniti svojih bolečih ran: osebnih in skupnih narodnih, ter si jih podeliti med seboj in s Kristusom. Le tako bomo odprli brezna in omogočili osvoboditev zasutim rojakom. S tem pa bomo odprli brezna svojih duš in se drug drugemu odkrili kot pristni ljudje.
Ker tega doslej nismo storili kot narod ali posamezniki, ostajajo številni ujeti v osebnih in narodnih travmah, ki prikrito tlijo in vedno znova povzročajo trpljenje. Vse to pogosto bruhne na dan, kot ugotavljajo strokovnjaki za duševno zdravje. Za velikodušen pogum pa potrebujemo vez s Kristusom in trdnejše vezi med seboj v družinah in občestvih. Smo se kristjani osebno in po družinah še sposobni povezovati in pogumno deliti trpljenje ter kljubovati temu sodobnemu zasvajanju.
Vse bolj jasno postaja, da se bomo morali upreti posiljevanju, krivicam in tiranstvu, da bomo preprečevali kratenje človekovih pravic, ki ga napovedujejo vladajoči z nasilnimi posegi v nedotakljivost življenja v njegovih začetkih in ob smrti. Očitno smo Slovenci sposobni poguma in poštenosti za zaščito nerojenih in drugih otrok, starostnikov in vseh prizadetih, s katerimi hočejo trgovati sodobni manipulatorji. Zvestoba resnici je namreč zvestoba človeku od spočetja do smrti in preganjanje sodobnih laži o družini in zakonu. Treba pa se je pogumno povezati, saj tega nihče ne zmore sam: Človek je človek po drugem človeku, pravi afriška modrost ubuntu.
Kaj je z nadnaravnim pogumom kristjanov sedaj?
Zaradi tega se je treba upreti individualizmu in občutljivosti le za svoje pravice, kar izraža pomanjkanje človeškosti in neobčutljivost za pravice drugih. Krščanski mučenci in pričevalci, tudi nekristjani, so zmogli ta pogum in poštenost in so za človeka žrtvovali vse, tudi življenje. Živeli so iz vere: »Blagor njim, ki so lačni in žejni pravice, zakaj ti bodo potolaženi,« v upanju na dokončno zmago pri Bogu. Kljubovali so trpljenju ter prinašali upanje, ki ne osramoti. Kaj je s to vero kristjanov danes? Poleg strank in drugih državljanov smo na potezi tudi kristjani, da pokažemo konkreten pogum in odločnost ter podpremo referendum proti zakonom o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV-prispevku, ki ga predlaga SDS, ter za pravico otrok do očeta in mame.
Tudi slovenski škofje naj složno in odločno v svoji krščanski zavesti in vesti spodbudijo državljane in politike k odgovornemu in treznemu ravnanju. Ko so v Južnoafriški republiki politiki kršili načela pravičnosti, se je anglikanski škof Desmond Tutu pogumno in odločno postavil v bran resnice in pomagal črncem do pravičnosti. Zdaj gre za biti ali ne biti – ne le Slovenije, pač pa človeka, zato se ne pustimo peljati žejni čez vodo, pač pa se pogumno in odločno, složno in odgovorno postavimo za svoje pravice. Biti ali ne biti Slovenec in obraniti temelje, iz katerih živimo, to je zdaj vprašanje za vse nas. Kot pravi Aleš Primc, razmislite, drage sodržavljanke in državljani, o bodočnosti svojih otrok in prihodnosti naše skupnosti!
https://casnik.si/za-velikodusen-pogum-mora-biti-clovek-povezan-s-kristusom/
MAMINO PRIČEVANJE: »MOJO HČER JE REŠIL BOG« (Aleteia)
ALI ZMOREMO VSAKOKRAT Z OTROŠKIM ZAUPANJEM PRIVOLITI V BOŽJI NAČRT,
TUDI ČE JE NAŠ OTROK V ŽIVLJENJSKI NEVARNOSTI?
Navdihujoča življenjska zgodba na:
https://si.aleteia.org/2023/04/13/mamino-pricevanje-mojo-hcer-je-resil-bog/
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
V razmislek:
KAKO NAJ BEREMO SVETO PISMO?
SVETO PISMO JE TREBA BRATI IN RAZLAGATI S POMOČJO SVETEGA DUHA IN POD VODSTVOM CERKVENEGA UČITELJSTVA, UPOŠTEVAJOČ TRI MERILA:
1) pozornost vsebini in enoti celotnega Svetega pisma;
2) branje Pisma znotraj živega izročila Cerkve;
3) upoštevanje analogije vere, to je trdne povezanosti verskih resnic med seboj.
KKC, št. odlomka 19
Več o tem na: https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
MOLIMO K SVETEMU DUHU
O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
obišči nas, ki tvoji smo,
napolni z rajsko milostjo
srce, po tebi ustvarjeno!
Ime je tvoje Tolažnik
in Dar Boga Najvišjega
Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
Duhovno pomaziljenje.
Sedmero ti darov deliš,
Desnice Prst Očetove,
obljubil tebe Oče je,
zgovorna Moč apostolov.
Čutilom našim luč prižgi,
ljubezen v naša srca vlij;
v telesni bedi nas krepčaj,
v slabosti vsaki moč nam daj.
Odženi proč sovražnika
in daj nam stanoviten mir,
pred nami hodi, vodi nas
in zla nas varuj vsakega.
Po tebi naj spoznavamo
Očeta in Sina Božjega
in v tebe iz obeh Duha
naj vedno trdno verujemo.
Amen.
KADAR JE ČLOVEK V DILEMI ALI POMAGATI ALI NE POMAGATI, PRAVZAPRAV JE TU VSE JASNO. MI NE SMEMO SODITI LJUDI, NITI DELATI RAZLIK-KAKŠNI SO, PIJEJO ALI NE PIJEJO! SODI LAHKO SAMO BOG . TOREJ POMAGATI!
VENDAR VSAKO JUTRO, KO SE ČLOVEK ZBUDI, NAJ REČE JEZUSU, ČE ŽELI SEVEDA, NAJ MU PRIPELJE LJUDI, DA BO BLAGOSLOV ZA LJUDI.
GOSPOD POZNA DO POTANKOSTI VSAKEGA ČLOVEKA, V GLOBINO SRCA. TO NE MORE NOBEN ČLOVEK. GOSPOD POZNA REAKCIJE LJUDI , NJIHOVO PSIHO, ZNAČAJ, LASTNOSTI, REAGIRANJA, DRUŽINO, SOSEDE, NJIOHOVO VOLJO itd…itd…ZATO BO GOSPOD TUDI ČLOVEKA, KI ŽELI POMAGATI PRIPELJAL IN MU POKAZAL DA BO LAHKO VSAK DAN ZA NEKOGA BLAGOSLOV.
Mi poznamo samo tisto, kar gledamo od zunaj. BOG PA POZNA CELOTO. IN ŽE ZJUTRAJ PREDEN STOPIMO VEN V SVET, IZROČIMO ŽELJO JEZUSU, DA BI TA DAN IN VSE DNI NEKOMU POMAGALI-BILI ZA NEKOGA BLAGOSLOV. POMAGATI JE ŠIROKI OBSEG. POMAGA SE NA RAZLIČNE NAČINE.
IN TO BODO GOSPODOVE ODLOČITVE, NAREJENE PO NAŠIH ROKAH, IN VSE BO VSKLADU, NE BO JEZE, NITI ZAMERLJIVOSTI ALI HUDE KRVI ZARADI POMOČI.
VSAKA POMOČ IN DELO, KI JE OPRAVLJENO NA POBUDO JEZUSA IMA BLAGOSLOV, BLAGOSLOV ZA TISTEGA ČLOVEKA, KI JE V ODVISNOSTI IN ZA CELO DRUŽINO. GOSPOD USTVARJA RED, HARMONIJO, MIR IN LJUBEZEN NA ZEMLJI.
SAMO Z NJIM SKUPAJ JE VESELJE IN RADOST ŽIVETI.
Poznam osebo, ki bo kmalu stara 90 let, veliko ljudi ji je že hotelo kaj pomagati. Včasih gre sama v trgovino in nosi težke vrečke. Ko sem jo srečala sem vprašala zakaj sama nosi, je odgovorila. DA TO ŽELI SAMA. IN SEM TUDI JAZ SPOŠTOVALA NJENO VOLJO. Če bo pa kaj potrebovala, bo povedala.
GOSPOD BO ZELO VESEL, ČE MU BOMO IZROČILI ŽELJO, DA ŽELIMO NEKOMU POMAGATI, ON JE TISTI, KI JE POSLAL APOSTOLE V SVET, BO TUDI NAM POKAZAL KAJ ŽELI DA STORIMO!
To zelo deluje. SEM SE SAMA PREPRIČALA. GOSPOD MI JE POSLAL LJUDI, KI JIM POMAGAM PO NJEGOVI ODLOČITVI.
ZAVEDATI SE MORAMO, DA BOG NIKOLI NE NALOŽI ČLOVEKU NALOGE, NE DA BI GA USPOSOBIL ZA NALOGO IN MU POSKRBEL SREDSTVA ZA IZVRŠITEV NALOGE.
Ne morete peljati človeka v bolnišnico, če imate samo bicikel doma. Torej?! ČE BO JEZUS ŽELEL, DA VI IZVRŠITE TO NALOGO, VAM BO PRESKRBEL AVTOMOBIL IN VSE POTREBNO DA OPRAVITE TO NALOGO!
NAŠE ČLOVEŠKO MIŠLJENJE IN ČLOVEŠKI NAČRTI SO ENO, BOŽJI NAČRT PA JE BOŽJI.
BOG JE REKEL:
Izaija 55,8-9
8 Kajti moje misli niso vaše misli
in vaše poti niso moje poti, govori Gospod.
9 Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo,
tako visoko so moje poti nad vašimi potmi
in moje misli nad vašimi mislimi.
KO JEZUS NALOŽI ČLOVEKU DA OPRAVI NALOGE PO NJEGOVEM NAČRTU, GA ZA TE NALOGE TUDI USPOSOBI IN MU PRESKRBI KAR JE POTREBNO PO NJEGOVO, DA BO LAHKO ČLOVEK IZVRŠIL NALOGO!
SLAVILNA MOLITEV:
GOSPOD SLAVIM TEBE IN TVOJO NEBEŠKO MATER IN TE POVELIČUJEM ZARADI TVOJEGA NAČRTA, KI ME REŠUJE IN VODI V POPOLNO VESELJE.