Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.720 Responses to Nasvet

  1. Hvala says:

    SVETNIKI SPOMINJAJO: RAZLOG ZA NAŠ BSTOJ JE, DA HVALIMO BOGA

    Svetniki nas nenehno spominjajo: razlog za naš obstoj je, da hvalimo Boga. Zgodba nemškega dominikanskega mistika iz 14. stoletja, očeta Janeza Taulerja, pripoveduje o srečanju človeka z beračem, ki kljub popolni bedi neumorno hvali Boga. Berač moškemu zaupa:

    “Ko sem lačen, hvalim Boga. Ko me zebe, ko pada toča, sneg ali dež, hvalim Boga. Če me ljudje hvalijo ali prezirajo, prav tako hvalim Boga. In zato še nikoli nisem imel slabega dne. Naučil sem se namreč živeti z Bogom in prepričan sem, da je vse, kar počne, lahko samo dobro.”

    Tudi mi si želimo živeti s takšno svobodo in prepričanjem! In če bomo hvalili Boga, je to povsem mogoče. Kajti hvaljenje je razgibano! Kardinal Joseph Ratzinger je nekoč pojasnil:

    Sveti Tomaž Akvinski pravi, da se človek s hvaljenjem Boga vzpenja k Bogu. Sama hvalnica je gibanje, pot; je več kot razumevanje, poznavanje in delovanje – je “vzpon”, pot do tistega, ki prebiva med hvalnicami angelov. Tomaž je omenil še en dejavnik: Ta vzpon človeka odvrača od tistega, kar je v nasprotju z Bogom.

    V hvalnici Gospodu se “človek osvobodi vseh krčev ter postane resnično pošten in jasnoviden”. (jezuit p. Alfred Delp)

    Dejansko je zavračanje hvale Boga temeljna oblika greha. Po besedah kardinala Raniera Cantalamesse je “osnovni greh prav asebeia“:

    Zavračanje slavljenja Boga in zahvaljevanja Bogu. Zavračanje priznavanja Boga kot Boga, ko mu ne izkazujemo spoštovanja, ki mu pripada. Gre za “neupoštevanje” v smislu, da “ravnamo, kot da ne obstaja”. Greh je pravzaprav zanikanje “priznanja” Božjega obstoja.

    Če pa tako kot berač živimo v dejavnem spominu na neštete blagoslove, ki nam jih Bog nenehno podeljuje, si ne moremo kaj, da ga ne bi hvalili. Zato nam je Jezus pri zadnji večerji naročil: To delajte v moj spomin. Evharistija je namreč “‘hvalna daritev’ sploh” (KKC 2643).

    https://si.aleteia.org/2023/02/11/svetniki-spominjajo-razlog-za-nas-obstoj-je-da-hvalimo-boga/

  2. Hvala says:

    SESTRA REDOVNICA MARGARITHA JE NAVEDLA ŠE PRIČEVANJI, KAJ SE JE ZGODILO PO SLAVLJENJU:

    Gospod Richard Wurmbrand je bil zaprt v zaporu v Romuniji.

    KER JE OZNANJAL BOŽJO BESEDO, JE BIL ŠTIRINAJST LET VKLENJEN V VERIGE.

    VES ČAS JE Z DVIGOVANJEM VKLJENJENIH ROK SLAVIL GOSPODA IN KOT PO ČUDEŽU JE BIL KASNEJE OSVOBOJEN.

    Nasledne pričevanje:

    Anton, ki je bil dolga leta VDAN ALKOHOLU, se je udeležil duhovnih vaj, kamor pa ni prišel po svoji volji, ampak so ga pripeljali otroci in žena.

    ZADNJI DAN JE PRIČEVAL, DA GA JE JEZUS OSVOBODIL ZASVOJENOSTI Z ALKOHOLOM IN POUDARIL, DA OD TEDAJ, KO SE JE VRNIL S PRVIH DUHOVNIH VAJ, PA VSE DO DANES NI POSKUSIL NOBENE ALKOHOLNE PIJAČE.

    Domači so ga opazovali, če bo na skrivaj posegel po steklenici.

    Zvečerilo se je in družina je bila priča nenavadnemu dogajanju: ANTON SE JE NAPOTIL PROTI KLETI IN STOPIL NEKAJ STOPNIC VKLET.

    Ta “nenavadni sprehod” je nekajkrat ponovil.

    POTEM PA JE NENADOMA ZAČEL GLASNO PETI SLAVILNE PESMI, VZEL JE STEKLENICO MINERALNE VODE IN JO NAGNIL TER POPIL.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Osupli družini je povedal, da se mu je zazdelo, kakor da mu nekaj govori:” ANTON, ČAS JE ŽE, DA GREŠ V KLET IN SE NAPIJEŠ, KOT VEDNO. Saj te nihče ne vidi. To lahko mirno narediš….

    potem pa je zaslišal drugi glas, ki mu je govoril: “ANTON, OZDRAVIL SEM TE. NI TI TREBA VEČ PITI.” In oba glasova sta se izmenično ponavljala.

    POTEM JE POMISLIL NA PREDAVANJE O SLAVLJENJU IN SE SPOMNIL, KAJ JE POSLUŠAL. :” KO PRIDE ČLOVEK V SKUŠNJAVO, NAJ NA VES GLAS SLAVI IN SKUŠNJAVEC SE BO UMAKNIL.”
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Tako je tudi napravil in po tistem ni več čutil potrebe po alkoholu in hvala Bogu je še danes tako.

    VIDIMO, KAKO JE DOBRO, ČE SE ZATEČEMO V SLAVLJENJE , KO ZAIDEMO V TEŽAVE. IZOGNEMO SE NAGOVARJANJU SKUŠNJAVCA , SLAVLJENJE GA ODŽENE.

    LJUDJE SMO NAMREČ NA VEČ NAČINOV ZVEZANI, BOG PA NAS PO ISKRENEM SLAVLJENJU OSVOBAJA. (Iz knjge Jezus živi danes.)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, res je, SAMO BOG OSVOBAJA. Zato TUDI NOBEN ČLOVEK NE MORE POMAGATI ČLOVEKU ALKOHOLIKU, BREZ BOGA. NI ČLOVEKA NA SVETU, KI BI OZDRAVIL ALKOHOLIZEM ALI KAKRŠNO KOLI BOLEZEN

    ZDRAVI BOG PREKO ČLOVEKA ALI PA SAM DIREKTNO.

    Tega bi se morali zavedati mi vsi, pa tudi tisti, ki jih je Bog postavil, da preko njih izvaja zdravljenje; SLAVITI BI MORALI GOSPODA IN SE NJEMU ZAHVALJEVATI ZA OZDRAVLJENJE LJUDI. NA PRVEM MESTU JE BOG.

    • Hvala says:

      Slavljenje je od nekdaj v Cerkvi sestavni del molitve. V to nas je vpelje že kralj David s svojimi psalmi:

      “O Bog, moj Bog si ti, željno te iščem, po tebi žeja mojo dušo; moje telo medli po tebi na suhi, izčrpani zemlji brez vode. Tako sem v svetišču zrl vate, da bi videl tvojo moč in tvojo slavo; zakaj tvoja dobrota je boljša kakor življenje, moje ustnice te smejo slaviti. Tako te bom slavil v svojem življenju, v tvojem imenu bom vzdigoval svoje roke.” (Ps 63,1-3)
      David pravi, da zadovoljstvo duše prihaja iz zavedanja, da je Bog z nami.

    • Hvala says:

      BODIMO ZELO POZORNI NA ZAHVALO, NA PLOSKANJE Z ROKAMI IN SKAKANJE- NA VRSTNI RED, KOMU SE NAJPREJ ZAHVALIMO, KOGA ČASTIMO IN KOGA SLAVIMO? SAMO BOGA JE POTREBNO SLAVITI, SE MU ZAHVALJEVATI IN GA SLAVITI!

      NEKATERI ZELO VELIKO PLOSKAJO Z ROKAMI, SKAČEJO IN VPIJEJO NA VES GLAS, IN SLAVIJO……KOGA SLAVIJO, KO DO ONEMOGLOSTI VPIJEJO ?

  3. Hvala says:

    POGLEJMO KAJ JE NAPISALA SESTRA REDOVNICA MARGARITHA O NEKEM DOGODKU SLAVLJENJA:

    V hišo Rafael je s Tirolskega prišla na duhovne vaje neka družina.

    Navdušili so se nad slavljenjem in odtlej tudi doma slavijo Boga na način, kot so se naučili pri nas.

    Ko se je poročila ena od njihovih hčera, so pred poročnim obredom NAJPREJ POL URE SLAVILI GOSPODA. POVABLJENCI SO SE SPOČETKA V ZADREGI SPOGLEDOVALI, KAJTI SLAVLJENJE JE MORDA RES NEKOLIKO NENAVADEN NAČIN ZA UDVOD V POROČNI OBRED, vendar so se postopoma vključili v slavljenje in sodelovali.

    BILO JE ČUDOVITO PRAZNOVANJE IN SVATJE BI SKORAJ MISLILI, DA SO SE ZNAŠLI V NEBESIH. (Iz knjige -Jezus živi danes).

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    No, saj je Sveti Avguštin rekel, da je slavljenje predokus nebes.

    Sveti Avguštin, ki je še posebej spodbujal dvigovanje rok, pravi, da so nebesa eno samo ljubezensko slavljenje Boga, da pa se moramo na to pripravljati in “vaditi” že na zemlji, saj je slavilna molitev predokus nebes (Razlaga psalmov 148,1).

  4. Hvala says:

    V SKRAJNO TEŽKIH SITUACIJAH, PROBLEMIH IN STISKAH SLAVIMO GOSPODA.

    3 MLADENIČI, KI SO JIH ZA KAZEN , KER SO ZAVRNILI ČEŠČENJE MALIKOV, VRGLI V OGNJENO PEČ, SO SLAVILI GOSPODA.

    TO JE BILA RES VELIKA STISKA , KO SO JIH VRGLI V OGENJ. GOSPOD SE JE NA NJIHOVE HVALNICE ODZVAL TAKO, DA JIM OGENJ NI MOGEL DO ŽIVEGA.

    Daniel (dodatki) 2,52

    Slavljen si, Gospod, Bog naših očetov,
    hvalevreden in nadvse poveličevan na veke.
    Slavljeno je sveto ime tvojega veličastva,
    nadvse hvalevredno in poveličevano na veke. Daniel (dodatki) 2,52

    Daniel (dodatki) 1,49-51

    Hkrati z Azarjájem in njegovimi tovariši pa je stopil v peč Gospodov angel. Potisnil je ognjeni plamen iz peči 50 in naredil, kakor bi sredi nje pihal vlažen veter, tako da se jih ogenj sploh ni dotaknil, da jim ni nič škodoval in jim ni storil nič neprijetnega. Daniel (dodatki) 1,49-51.

  5. Hvala says:

    DAVIDOVO POSKAKOVANJE IN RAJANJE PRED GOSPODOM

    David je dal prenesti skrinjo zaveze v Jeruzalem med vzklikanjem in trobljenjem. Ko je Gospodova skrinja prišla v Davidovo mesto, je DAVID POSKAKOVAL IN RAJAL PRED GOSPODOM. Z VSEM TELESOM JE SLAVIL GOSPODA.

    Savlova hči Mihala je gledala skozi okno in videla kralja Davida kako poskakuje in raja pred Gospodom IN GA JE ZANIČEVALA V SVOJEM SRCU.

    Tudi danes nekateri NE RAZUMEJO SLAVLJENJA GOSPODA S VSO DUŠO IN VSEM TELESOM, ČEPRAV JE BOG ZAPOVEDAL SLAVLJENJE!

    Poglejmo , kaj se je zgodilo!

    2 Samuel 6,16-23

    Ko je Gospodova skrinja prišla v Davidovo mesto, je Savlova hči Mihála gledala skoz okno in videla kralja Davida, kako poskakuje in raja pred Gospodom, in ga je zaničevala v svojem srcu.

    17 Prinesli so Gospodovo skrinjo in jo postavili na njeno mesto sredi šotora, ki ga je David razpel zanjo. Nato je David daroval pred Gospodom žgalne in mirovne daritve. 18 Ko je David dokončal darovanje žgalnih in mirovnih daritev, je blagoslovil ljudstvo v imenu Gospoda nad vojskami. 19 Razdelil je vsemu ljudstvu, vsej Izraelovi množici, možem in ženam, vsakemu hleb kruha, kos mesa in kolač iz suhega grozdja. Potem je vse ljudstvo odšlo, vsak v svojo hišo.

    20 Ko se je David vrnil, da bi blagoslovil svojo hišo, je prišla Savlova hči Mihála Davidu naproti in rekla: »Kako se je danes poveličal Izraelov kralj, ki se je danes razgaljal pred očmi dekel svojih hlapcev, kakor se razgalja kdo izmed prostakov!« 21 David pa je rekel Miháli: »Pred Gospodom, ki me je izvolil raje kakor tvojega očeta in vso njegovo hišo, da me je postavil za kneza čez Gospodovo ljudstvo, čez Izraela, da, pred Gospodom bom rajal, 22 čeprav se bom še bolj kakor zdaj ponižal in bom ponižan v svojih očeh! A pri deklah, o katerih si govorila, pri njih bom počaščen.« 23 Savlova hči Mihála pa ni imela otroka do dneva svoje smrti. 2 Samuel 6,16-23

  6. Miro says:

    POSLUŠNOST SVETEMU DUHU

    »Roditi se od zgoraj pomeni roditi se z močjo Svetega Duha. Mi si ne moremo prisvojiti Svetega Duha. Edino pustimo mu lahko, da nas spremeni. In naša poslušnost odpira vrata Svetemu Duhu. On je, ki naredi spremembo, preobrazbo, to rojstvo od zgoraj. To je Jezusova obljuba, da pošlje Svetega Duha. Sveti Duh je sposoben delati čudovite stvari, ki si jih mi ne moremo niti predstavljati,« je med mašo, 21. aprila 2020, poudaril papež Frančišek.

    O homiliji svetega očeta več na:
    http://arhiv.mirenski-grad.si/poslusnost-svetemu-duhu-0

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

    • Miro says:

      MOLIMO K SVETEMU DUHU

      PRIDI V MOJE SRCE

      Sveti Duh,
      pridi v moje srce,
      pritegni ga k sebi s svojo močjo,
      o moj, Bog, in daj mi ljubezen
      s sinovskim strahom.

      Obvaruj me,
      o neizrekljiva ljubezen,
      pred vsako zlo mislijo,
      ogrej me, vžgi v meni
      svojo drago ljubezen
      in vsaka bolečina
      se mi bo zdela lahka.

      Oče, dobri Gospod,
      pomagaj mi
      pri vsem mojem delu.

      Jezus, ljubezen,
      Jezus, ljubezen.
      Amen.

      (molitev sv. Katarine Sienske)

  7. Hvala says:

    VEČKRAT SMO ŽE GOVORILI, DA KDOR ŽELI BITI JEZUSOV UČENEC, MORA VZETI VSE SVOJE KRIŽE IN JIH NOSITI VSAK DAN.

    JEZUS JE REKEL:
    Matej 16,24

    TEDAJ JE JEZUS REKEL SVOJIM UČENCEM:”ČE HOČE KDO ITI ZA MENOJ, NAJ SE ODPOVE SEBI IN VZAME SVOJ KRIŽ TER HODI ZA MENOJ.

    KRIŽ JE TUDI: ZAKON SKLENJEN Z NEVERNIM ZAKONCEM.

    Poglejmo članek: Aleteia

    SVETNIKI, KI SO MORALI ŽIVETI SVOJO VERO BREZ PODPORE ZAKONCEV
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    MNOGI SO DOLGA LETA NOSILI KRIŽ, KO SO ŽIVELI Z NEVERNIM ALI MLAČNIM PARTNERJEM. NEKATERI ID TEH SO SČASOMA LE SPOZNALI GOSPODA, DRUGI PA SE VSE DO SMRTI NISO SPREOBRNILI.

    V zakonu svetosti ne dosežemo zlahka. Brez skupne vere pa je to še težje.

    Zakon je čudovit zakrament in veličastna pot do svetosti. Mnogi izjemni svetniški zakonci so dosegli svetost skupaj, niso pa bili vsi poročeni svetniki blagoslovljeni s svetim zakoncem. Mnogi so dolga leta nosili križ, ko so živeli z nevernim ali mlačnim partnerjem. Nekateri od teh so sčasoma le spoznali Gospoda, drugi pa se vse do smrti niso spreobrnili. Tisti, ki si prizadevajo hoditi za Gospodom v zakonu z nevernim zakoncem ali takim, ki ne živi po veri, lahko najdejo upanje v pričevanju svetnikov, ki so postali svetniki prav v takšnih zakonih.

    Sveta Monika (331–387) je seveda najbolj slavna po tem, da je dolga leta molila za svojega sina, svetega Avguština. Molila je in jokala ter iskala nasvete pri duhovnikih, dokler se sin ni končno spreobrnil in postal eden največjih teologov vseh časov.

    Pred Avguštinovim spreobrnjenjem pa je Monika molila za spreobrnjenje njegovega očeta. Patricij, ki je bil vzkipljiv mož, je Moniko zasmehoval zaradi njene vere in ji celo prepovedal, da bi dala krstiti njune otroke. Po Božjem usmiljenju (in nenehni priprošnji njegove žene) se je Patricij na smrtni postelji spreobrnil. Potem ko je bil tik pred smrtjo krščen, se je iz nebes pridružil svoji ženi pri molitvi za njunega sina.

    Sveta Katarina Genovska (1413–1463) je želela vstopiti v redovno skupnost, a so jo doma prepričali v dogovorjeno poroko. Njen mož pa se je izkazal za nezvestega in nasilnega in Katarina ni bila več kos trpljenju, zato je njena goreča vera začela usihati.

    Kar pet let je živela v osamljenosti in potrtosti, naslednjih pet let pa se je trudila, da bi s pomočjo posvetnih stvari lahko pozabila na nesrečni zakon. Na koncu se je po mistični izkušnji spreobrnila, samo šest mesecev pozneje pa se je zaradi njenega pričevanja in finančne krize spreobrnil tudi njen mož. Katarina in njen mož sta se odločila, da bosta živela v vzdržnosti, poglavitno mesto v njunem življenju pa sta dobila molitev in služenje.

    Sveti Avguštin Yu Chin-gil (1791–1839) iz Koreje se je spreobrnil, ko je slučajno odkril delčke knjige, ki jo je napisal Božji služabnik Matteo Ricci. Čeprav je potoval po vsej deželi in oznanjal evangelij, mu ni uspelo spreobrniti žene in hčera – umrle so, ne da bi sprejele vero. Yu Chin-gil pa je imel tudi sina, ki je, potem ko je izvedel, da so zaprli njegovega očeta, odšel v zapor, da bi mučili tudi njega. Sveti Peter Yu Tae-chol je bil star le 13 let, ko je bil z očetom ubit zaradi vere.

    Božja služabnica Elizabeta Leseur (1866–1914) se je poročila z moškim, ki je sicer izhajal iz verne družine, a je bil ateist. Njegov ateizem pa ni bil le mladostniška faza. Intelektualec Feliks je močno ljubil svojo ženo in bil na splošno prijazen, imel pa je navado, da se je norčeval iz njene vere. Pritisk je bil za Elizabeto prevelik in za nekaj časa je prenehala obiskovati sveto mašo. Čez nekaj časa se je spet vrnila v Cerkev in v molitvah za moževo spreobrnjenje darovala vse njegove zbadljivke in žaljivke, skupaj s svojo kronično boleznijo in neplodnostjo.

    Ko je umrla, je Feliks prebral njene dnevniške zapise in spoznal, kaj vse je pretrpela in žrtvovala zanj. Odločen, da ga to ne bo ganilo, je odpotoval v Lurd, da bi enkrat za vselej razkrinkal vero. Tam pa se je spreobrnil in postal dominikanski duhovnik. Preostanek svojega življenja je posvetil temu, da je pripovedoval zgodbo o svoji ljubljeni ženi.

    Blaženi Lucijan Botovasoa (1908–1947) je bil poročen s katoličanko, ki pa ji ni bilo všeč, da je bil mož tako zelo pobožen. Lucijan je bil dober mož in ljubeč oče, žena Suzana pa je menila, da bi lahko več zaslužil, če bi pustil službo učitelja in bi imel tako več časa zanjo, če bi opustil molitveno bdenje in dnevno adoracijo. V resnici pa jo je bilo le strah, da jo bo zapustil in bo postal duhovnik. Ko je Lucijan to ugotovil, jo je pomiril, da je ne bo zapustil. Držal je besedo, dokler ni med državljanskimi nemiri na Madagaskarju umrl kot mučenec. Zapustil je ženo in pet otrok.

    Blaženi Lucijan Botovasoa (1908–1947) je bil poročen s katoličanko, ki pa ji ni bilo všeč, da je bil mož tako zelo pobožen. Lucijan je bil dober mož in ljubeč oče, žena Suzana pa je menila, da bi lahko več zaslužil, če bi pustil službo učitelja in bi imel tako več časa zanjo, če bi opustil molitveno bdenje in dnevno adoracijo. V resnici pa jo je bilo le strah, da jo bo zapustil in bo postal duhovnik. Ko je Lucijan to ugotovil, jo je pomiril, da je ne bo zapustil. Držal je besedo, dokler ni med državljanskimi nemiri na Madagaskarju umrl kot mučenec. Zapustil je ženo in pet otrok.

    Božja služabnikaCiprijan (1935–1994) in Dafroza (1944–1994) Rugamba sta imela ljubeč odnos, a njun zakon ni bil vedno tako idiličen. Poročila sta se potem, ko je Ciprijan, bivši semeniščnik, popolnoma izgubil vero. Dafroza je bila zvesta kristjanka, Ciprijan pa je bil ženskar, ki je imel v zakonu mnogo ljubic in tudi enega nezakonskega otroka. Skoraj 20 let je Dafroza molila za moževo spreobrnjenje.

    Ko je Ciprijan umiral, je doživel hipno spreobrnjenje. Uprl je pogled navzgor in poleg sebe ugledal svojo ženo. Bil je ozdravljen, Dafrozo pa je prosil odpuščanja. Z veseljem mu je vse odpustila in naslednjih 12 let njunega zakona sta preživela lepo in veselo – vse dokler ju niso ubili (skupaj s še šestimi njunimi otroki) v prvih dneh genocida v Ruandi.

    https://si.aleteia.org/2020/08/31/svetniki-ki-so-morali-ziveti-svojo-vero-brez-podpore-zakoncev/

    • Hvala says:

      RES SO LAHKO TI LJUDJE NAM ZA VZGED, SAJ SO NEKATERI MOLILI VEČ KOT DVAJSET (20) LET ZA SPREOBRNENJA ZAKONCA napr- Skoraj 20 let je Dafroza molila za moževo spreobrnjenje.

      Nekateri pa so molili celo življenje in tudi sami niso dočakali trenutka spreobrnenja zakonca! -Božja služabnica Elizabeta Leseur (1866–1914)

  8. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

    ČE REČEMO, DA SMO BREZ GREHA, SAMI SEBE VARAMO IN RESNICE NI V NAS.
    (1 Jn 1,8)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1222&t=5#Prepoznavanje+greha+in+spokorjenje

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    • Miro says:

      MOLIMO, DA SE NAS BO ŽIVA BOŽJA BESEDA DOTAKNILA V SRCU, DA
      BOMO RESNIČNO ŽIVELI V NJENI MOČI, TO JE LJUBILI, MOLILI, DELALI
      PO NJEGOVI PRESVETI BOŽJI VOLJI.

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  9. Miro says:

    NAŠE NAM DRUŽINE VODI

    Neka uslužbenka je zapisala: »Prvo izkustvo uslišane molitve sem doživela pri desetih letih starosti. Takrat je namreč nekaj let starejši brat zbolel za meningitisom. Odpeljali so ga v bolnico. V bolečini in strahu za njegovo življenje, ki je viselo na nitki, smo v družini zanj molili in upali, da nam ga dobri Bog na priprošnjo nebeške Matere Marije zdravega vrne. Malo je bilo naravnega upanja, saj od desetih tako obolelih otrok le eden premaga to bolezen. Zato sem poleg skupne molitve zanj še sama goreče in zaupno prosila Marijo, naj se ga usmili. Ne spominjam se, kako dolgo je ostal v bolnici, vendar se je vrnil zdrav. Kolikšno veselje za vse v družini, posebno za mamo, najbolj pa zame, saj sem bila prepričana, da mu je pomagala moja priprošnja k Mariji. To prepričanje, ki je prihajalo iz otroško vdanega srca, me je tako spodbudilo, da od tega dogodka dalje nisem opustila osebne molitve. Z njo sem se v zahvalah in novih prošnjah obračala na Marijo.«

    V Lurd je prišla mati, črnka, s pohabljenim otrokom v naročju. Z veliko gorečnostjo je prepevala pred kipom lurške Matere. Otrok ni ozdravel. Navzoče je ganila vera in zaupanje te matere. Neka ameriška romarica jo je sočutno vprašala, če ji je zelo hudo, ker otrok ni ozdravel. Mlada črnka je odgovorila: »Ne prosim za otrokovo zdravje. Moj mož ni kristjan. Iz Afrike sem prišla peš, da se zahvalim Mariji. Ona je uslišala mojo prošnjo, da bi mož z ljubeznijo sprejel tega otroka. Zahvaljujem se Mariji, ker je možu izprosila to milost.«

    Kakor družina potrebuje zemeljsko mater, ki je srce družine, tako potrebuje nebeško Mater. Marija ni le mati vesoljne Cerkve, ampak je tudi mati vsake družine posebej, saj je družina Cerkev v malem. Mati Marija družino povezuje med seboj in z Bogom. V pesmi prosimo: »Marija, ti pomagaj nam! Naše nam družine vodi, vzgajaj v pravi jih svobodi!«

    Povzeto po: Nauči nas moliti, Anton Nadrah OCist

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

  10. Hvala says:

    ČE IMATE RAZNE ODVISNOSTI:

    ALKOHOL, CIGARETI, HRANA, MAMILA, PORNOGRAFIJA, HOROSKOPI, VRAŽEVERJE, IGRE, itd..IZROČITE NAŠI LJUBI MATERI MARIJI, KI RAZVEZUJE VSE VOZLE; IZROČITE VOZEL ODVIISNOSTI Z MOLITVIJO-MARIJA, KI RAZVEZUJE VOZLE- (devetdnevnice)!

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja