Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.720 Responses to Nasvet

  1. Miro says:

    MAMINO PRIČEVANJE: “MOJO HČER JE REŠIL BOG” (Aleteia)

    ALI ZMOREMO VSAKOKRAT Z OTROŠKIM ZAUPANJEM PRIVOLITI V BOŽJI NAČRT, TUDI ČE JE NAŠ OTROK V ŽIVLJENJSKI NEVARNOSTI?

    Ania je odraščala v poljski katoliški družini, ki je cenila zakramente, sodelovanje v župniji in molitev. Vendar kot mladostnica in tudi kot mlada mamica o svoji veri ni veliko govorila. Svoj odnos z Bogom je imela za intimno skrivnost, ki jo je raje “držala zase”. To se je spremenilo po preizkušnji, ki jo je doletela pred slabim letom, takoj po rojstvu njenega četrtega otroka.

    Čeprav je nosečnost potekala brez večjih težav, se Ania spominja, da jo je na dan poroda prevzela posebna tesnoba, in kljub temu da je bila to že njena četrta nosečnost, je imela zelo boleče popadke.

    NEVARNA ODRGNINA

    Po porodu je bolnišnično osebje med izvajanjem standardnih pregledov na nogici novorojenčice opazilo majhen mehur, reakcijo na odrgnino, za katerega niso vedeli, kako bi lahko nastal, saj je bil tudi edini mehur, ki so ga našli na telescu dojenčice. Odločili so se, da jo obdržijo na opazovanju.

    Anie ta novica sprva ni zaskrbela in bila je presenečena, ko je njen mož po telefonu povprašal prav o tem mehurju. Sama si je želela domov k svojim otrokom, ki so jo že zelo pogrešali.

    Prizemljila jo je pediatrinja, ki ji je rekla, da odrgnina predstavlja resno grožnjo hčerinemu življenju, saj ta še ni razvila primerne odpornosti, in da lahko zaradi nje pade v septični šok.

    Čeprav za Anio ni bilo prvič, da je bila v bolnišnici zaradi bolezni otrok, je bilo tokrat prvič, da se je eden izmed njih znašel v življenjski nevarnosti.

    Vsa zaprepadena je poklicala moža. Njegov odgovor jo je še bolj osupnil: rekel ji je namreč, da jima je to na pot poslal Bog in da se morata podrediti Njegovi volji. “Nisem mogla govoriti, samo jokala sem,” se spominja odziva na moževe besede.

    Mož ji je tedaj tudi svetoval, naj se osredotoči na novorojenko in naj zanjo moli, on pa bo poskrbel za preostale tri otroke. “Zdaj vem, da sem morala slišati ravno te besede,” dodaja Ania. “Verjamem, da je skozi njega govoril Sveti Duh.”

    V stiski se je spomnila na rožni venec, ki ga je prinesla s seboj v porodnišnico. Ob brskanju po svoji torbici je na svoje veliko presenečenje našla tudi molitvenik poljskega svetnika in redovnega ustanovitelja Stanislawa Papczynskega, zavetnika vseh zakoncev, ki si želijo ali pa pričakujejo otroka, pa tudi ljudi, ki so v življenjski nevarnosti.

    “Bila sem presenečena, ker nisem tista, ki nosi naokoli molitvenik,” pravi Ania. Molitvenik je vzela kot dodaten Božji znak in se odločila, da se mu zaobljubi. “Bogu sem rekla, da bom premagala svoje omejitve glede težav pri izražanju svoje vere drugim, če bo ozdravil najinega najmlajšega otroka,” se spominja Ania.

    NENADNA OZDRAVITEV

    Prve štiri dni se zdravstveno stanje novorojenčice, kljub goreči molitve Anie, sorodnikov in prijateljev, ni izboljševalo, rana se je celo povečala. Nato pa se je stanje čez noč izboljšalo. Danes o odrgnini skorajda ni sledu, le koža je malo bolj občutljiva.

    Ko se je s hčerjo vrnila domov, se je obrnila k župniku in mu povedala, kaj se je zgodilo. Njeno pričevanje, ki ga je nato župnik prebral pri maši, je kljub anonimnosti prepoznala ena od medicinskih sester, ki je skrbela zanjo v porodnišnici.

    Približala se je župniku in mu povedala, da je bila situacija z zdravniškega vidika res težka. Da zdravniki niso vedeli, od kod se je pojavila odrgnina takoj po porodu ter kako jo primerno zdraviti.

    Pričevanje medicinske sestre je še toliko bolj utrdilo mamino prepričanje, da je pri ozdravitvi rane posegel Bog. “Mojo hčer je rešil Bog. Lahko bi prišlo do kakšne resne okužbe, amputacije noge … vendar imam zdaj zdravega otroka,” pravi.

    “Vedno bom hvaležna Bogu in verjamem, da je deloval prek tistih ljudi, ki mi jih je postavil na pot,” dodaja.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/04/13/mamino-pricevanje-mojo-hcer-je-resil-bog/

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS KLIČE K SPREOBRNJENJU!

    »VSTOPÍTE SKOZI OZKA VRATA, KAJTI ŠIROKA SO VRATA IN PROSTORNA JE POT, KI
    VODI V POGUBO, IN VELIKO JIH JE, KI VSTOPAJO PO NJEJ. KAKO OZKA SO VRATA IN
    KAKO TESNA JE POT, KI VODI V ŽIVLJENJE, IN MALO JIH JE, KI JO NAJDEJO.«
    (Mt 7,13-14)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1247&t=5#Klic+k+spreobrnjenju

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  3. Miro says:

    MARIJA, TI POMAGAJ NAM

    Duhovnik je imel nad svojim klečalnikom prelepo Marijino podobo. Mlajši sobrat ga je prosil, naj mu jo odstopi, saj ima še več drugih. Starejši duhovnik mu je odvrnil: »Vse druge vam rajši dam, samo te ne, neprecenljiva mi je. Karkoli sem prosil Marijo pred to podobo, sem vse prejel. Zvesto me je spremljala ta podoba skozi življenje, zvesta mi je ostala Marija. Želim, da bi mi bila v pomoč ob zadnji uri.« Res je imel to podobo ob svoji postelji, ko je umiral. Z zaupanjem se je oziral nanjo in izgovarjal ime »Marija«.

    Dne 12. septembra 1683 so kristjani v odločilni bitki pri Dunaju premagali Turke. Ta zmaga je pomenila začetek izgona Turkov iz Podonavja. Glavno zaslugo za zmago je imel poljski kralj Jan Sobieski, ki je s svojimi poljskimi vojaki prihitel na pomoč. Zjutraj je še stregel pri sveti maši in prejel sveto obhajilo. Spodbujal je svoje vojake: »Naprej, junaki, pod varstvom Matere našega Odrešenika smo. Naš bojni klic je: Marija!« Papež Inocenc XI. je določil, naj se v znamenje hvaležnosti za zmago obhaja praznik Marijinega imena.

    Anglikanec je razlagal kardinalu Dechampsu (Dešámpu), da mu pri katoličanih ne ugaja češčenje Matere božje: »Jaz se raje obrnem naravnost na Gospoda Jezusa, kadar kaj prosim.«

    »Jaz tudi, samo jaz ne pridem sam, ampak najraje v spremstvu Matere božje. Kaj menite, kdo od naju bo bolje sprejet pri Jezusu? Kdo bo prej in bolj gotovo uslišan, vi ali jaz?«

    Sv. Leonard Portomavriški je večkrat rekel: »Če bi bil jaz kakor eno tistih svetišč, ki imajo stene pokrite z zahvalnimi podobami, bi moral pokriti vso svojo osebo, toliko milosti sem prejel od Marije.«

    Marsikdo med nami bi lahko povedal, kakšne milosti je prejel po Marijini priprošnji. Slovenci se na Marijo pomočnico radi obračamo: »Marija, ti pomagaj nam! Vse Slovence k Bogu dvigaj, vero v srcih jim prižigaj!«

    Povzeto po: Nauči nas moliti, Anton Nadrah OCist

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

    • Miro says:

      MOLIMO: SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

      Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati,
      da bi bila ti koga zapustila,
      ki je pod tvoje varstvo pribežal,
      tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
      S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati,
      k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
      Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed,
      temveč milostno nas poslušaj in usliši. Amen.

      O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas,
      ki se k tebi zatekamo!

  4. Miro says:

    PRIČEVANJE ČILSKE PEVKE, KI JE SKORAJ IZGUBILA ŽIVLJENJE: “OPRIJELA SEM SE NJEGA” (Aleteia)

    “BOŽJO VELIČINO ODKRIJEMO V NAJBOLJ SKRAJNIH TRENUTKIH. OPRIJELA SEM SE NJEGA, UPANJA. ZBUDILA SEM SE IN NISEM VEDELA, KAJ SE DOGAJA. TODA KO SEM NAREDILA TA KORAK VERE, SEM ZAČUTILA, DA SE JE V TISTEM TRENUTKU VSE ZAČELO SPREMINJATI,” PRAVI MARCELA GAEL.

    “Zbudila sem se nema, negibna, moje telo se ni odzivalo, bila sem zmedena, izgubljena, vedela sem, da se dogaja nekaj resnega. Tedaj sem se morala odločiti, ali bom šla po poti obupa in umrla ali pa sem bom oklenila vere, Boga in upanja, da bom spet videla svojo hčer, svojo družino,” se spominja čilska katoliška pevka Marcela Gael leto po tem, ko je bila na robu smrti.

    Vse se je začelo s standardnim medicinskim posegom, ki je zaradi malomarnosti privedel do sepse.

    Čutila sem se kot vrtincu, močnem potresu. Na urgenco sem prišla nezavestna, imela sem srčni zastoj, ki je trajal pet minut, nakar so me stabilizirali in začeli izvajati potrebne postopke za čiščenje in odstranitev vsega, kar je bilo okuženega,” pravi.

    “Tedaj se je pojavilo prvo znamenje, da je Bog z menoj. Moja življenjska napoved je bila namreč skoraj nična, ko je zdravnik ugotovil, da je izginilo vse, kar je bilo potrebno odstraniti … in je možu povedal, da je čutil prisotnost neke višje sile,” nadaljuje.

    “OPRIJELA SEM SE NJEGA”

    “Božjo veličino odkrijemo v najbolj skrajnih trenutkih. Oprijela sem se Njega, upanja. Zbudila sem se in nisem vedela, kaj se dogaja. Toda ko sem naredila ta korak vere, sem začutila, da se je v tistem trenutku vse začelo spreminjati,” pravi Marcela.

    “Vsak dan sem se soočala z novim šokom, a sem se hkrati zahvaljevala Gospodu in se zaupala v Njegove roke. Tako so minevali dnevi, nekateri težji kot drugi, a vedela sem, da je veliko ljudi združenih v molitvi zame in to sem čutila,” dodaja.

    PESEM MARIJI

    “Glas in petje sta bila moj pobeg, čutila sem, da mi je Bog dal ta talent, da ga dam svetu, in to mi je dajalo upanje. Ko sem se torej zbudila in ugotovila, da ne morem govoriti, da imam ohromljene glasilke, ko so mi rekli, da mogoče ne bom več mogla peti, je bil to nov udarec in nova preizkušnja vere,” se spominja. Pomislila je: “Če mi je že rešil življenje, se lahko zgodi tudi ta čudež.” Tako se je znova zaupala Gospodu.

    Nedavno je Marcela Gael svoje sledilce na družabnih omrežjih presenetila s pesmijo Mati moja.

    “Jasno je, da moj glas ni enak, moj register se je spremenil, vendar se še odkrivam, hvaležna sem, da imam glas, in v tem procesu se je vrnil navdih, ki je sad vsega, kar sem preživela. Ta pesem je posvečena Mariji, ki me je ves čas spremljala,” pravi. “‘Mati moja’ so bile prve besede, na katere sem pomislila, ko sem zagledala njeno podobo v ambulanti. Na ta način sem lahko izrazila svojo bolečino in tesnobo.”

    “Marija je bila takrat velika priprošnjica. Nekega dne mi je neka gospa poslala blagoslovljeno vodo iz lurškega svetišča. Pred vsakim posegom (bilo jih je 25) so dali malo te blagoslovljene vode name in na moje srce (…) bila je zelo prisotna pri tem procesu. Tudi moja hčerka Laurita je molila in prosila Marijo zame,” dodaja.

    V GOSPODOVEM SPREMSTVU

    “Tako kot je bila Marija moja spremljevalka, mati in prijateljica, sem vsako jutro pred začetkom novega dne v mislih držala Gospodovo roko in čutila, da hodim z Njim ter nabiram moči, da premagam še en dan,” pripoveduje Marcela.

    Na podlagi te preizkušnje je nastala tudi nova pesem, Pridi k meni, ki govori o upanju in tem, da lahko Jezusa sprejmemo, tako kot je to storil Jeruzalem, in mu pustimo, da vstopi v naša srca, nas ozdravi in preobrazi.

    SVOJE PRIČEVANJE ŽELI DELITI S SVETOM

    Te dni je Marcela vesela vsakega novega dosežka, predvsem pa blagoslova, da je spet lahko s svojo družino.

    “Svoje pričevanje želim deliti z vsem svetom. Odkrivam, da imam poleg svojega glasu za petje tudi glas za oznanjanje Božjega čudeža ljudem, ki trpijo, ki so bolni in sami, brez upanja, ter prinašati Božjo ljubezen vsem, ki trpijo,” pravi.

    In dodaja: “Počutim se kot najljubša hči, Bog me je vrnil v življenje in mi dal novo priložnost. Čutim, da ima moje življenje namen, in zato je moje sporočilo drugim to, da verjamem Vate, Gospod.”

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/04/24/pricevanje-cilske-pevke-ki-je-skoraj-izgubila-zivljenje-oprijela-sem-se-njega/

    BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO, ZAUPAMO VATE!

  5. Miro says:

    ODLOČITE SE, OTROČIČI, DA BOSTE DALEČ OD GREHA IN SKUŠNJAV, IN NAJ BO
    V VAŠIH SRCIH RADOST IN LJUBEZEN ZA SVETOST

    Dragi otroci! Z radostjo v srcu vas vse kličem, da bi živeli vašo vero in da jo pričujete s srcem
    in zgledom v vsaki obliki. Odločite se, otročiči, da boste daleč od greha in skušnjav, in naj bo
    v vaših srcih radost in ljubezen za svetost. Otročiči, jaz vas ljubim in vas spremljam s svojim
    posredovanjem pred Najvišjim. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!

    Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. julij 2013

    https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    • Miro says:

      MOLIMO: O GOSPA MOJA

      O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
      in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim: svoje oči,
      svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
      Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor
      svojo last in posest. Amen.

      Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  6. Miro says:

    DOLŽNOSTI DO TELESA

    VPRAŠANJE: V pripravo na dobro spoved spada iskreno izpraševanje vesti. Pri tem si lahko pomagamo z različnimi vzorci. Eden od teh se naslanja na deset božjih zapovedi. Peta (Ne ubijaj) nam narekuje spoštovanje svojega telesa in skrb zanj. Kako to uresničimo? (Gregor)

    ODGOVOR: V luči velikonočne skrivnosti verujemo, da bodo tudi naša telesa vstala poveličana kot telo vstalega Kristusa, zato so vredna našega spoštovanja. Na vprašanje, kakšne dolžnosti imamo do telesa, najdemo odgovor v Kompendiju Katekizma katoliške Cerkve: »Imeti moramo razumno skrb za telesno zdravje, svoje in drugih, vendar se moramo izogibati kultu telesa in vsem pretiravanjem. Dalje se je treba izogibati uporabi drog, ki imajo zelo uničujoče učinke za zdravje in človeško življenje, in tudi zlorabi jedi, alkohola, tobaka in zdravil« (474). Peta božja zapoved ukazuje tudi spoštovanje človeškega življenja od trenutka spočetja dalje do naravnega konca, zato sta splav in evtanazija huda prestopka zoper svetost človeškega življenja, katerega gospodar je Bog. (sč)

    Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/kratki-odgovori/6332-dolznosti-do-telesa

  7. Miro says:

    BOŽJA BESEDA O VESELJU V GOSPODU

    SLUŽITE GOSPODU Z VESELJEM, PRIDITE PREDENJ Z VRISKANJEM!
    (Ps 100,2)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=384&t=5#Veselje+v+Gospodu

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    ZMOLITE TO MOLITEV ZA VEČ VSAKDANJEGA VESELJA (Aleteia)

    ČE PO NARAVI NISTE VESEL ČLOVEK, JE TA MOLITEV NAMENJENA PRAV VAM!

    Nekateri ljudje so radostni že po naravi, medtem ko drugi iz dneva v dan težko ohranjajo pozitiven odnos do življenja. To ni nujno nekaj slabega, toda v luči evangelija smo poklicani, da ljubezen, ki smo je deležni od Boga, posredujemo tudi ljudem okoli sebe.

    To je bilo očitno v življenju mnogih svetnikov, katerih ljubezen je žarela iz njihovih radostnih nasmehov, četudi so v njihovi notranjosti divjali težki duhovni boji. Ena izmed njih je bila tudi sv. mati Terezija.

    Podobno misel je v apostolski spodbudi »Veselite in radujte se« izpostavil tudi papež Frančišek:

    »SVETNIKI NIKAKOR NISO PLAHI, POTRTI, ZAGRENJENI ALI OTOŽNI, NISO KISLEGA OBRAZA, PAČ PA SO RADOSTNI IN NASMEJANI. ČEPRAV SO POVSEM STVARNI LJUDJE, IZŽAREVAJO POZITIVNEGA IN UPOV POLNEGA DUHA.«

    V priloženi molitvi bomo Boga prosili, da bi bili bolj vesele narave in da bi Njegovo ljubezen posredovali vsem, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju.

    https://si.aleteia.org/2021/02/03/zmolite-to-molitev-za-vec-vsakdanjega-veselja/

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    NEZADOVOLJSTVO JE NEHVALEŽNOST, KI RANI BLIŽNJEGA IN BOGA (Aleteia)

    ZAHVALI SE ZA TISTO, KAR TE MOTI, JEZI, ŽALOSTI, PLAŠI ALI BOLI

    Otrok je klical mamo, da mu je zavezala planinske čevlje. Ni bil zadovoljen, ker se je moral znova ustaviti in čakati. Mama je premišljevala o sitnosti nenehnega zavezovanja čevljev in svetovala otroku, naj se zahvali za vezalke, saj brez njih ne bi mogel nositi čevljev. Brez vezalk ni čevljev, brez čevljev ni hoje, brez hoje ni izleta. Otrok je stekel naprej, mama pa je zamišljena nadaljevala pot.

    Nezadovoljstvo je nehvaležnost, ki rani bližnjega in Boga. Celo na videz neškodljivo vsakdanje nerganje čez vreme je nezaupanje v Boga, njegovo voljo in dobroto, kajti za vsako pritožbo se skriva večja dobrina in za to dobrino je skrit kak človek, morda celo najbližji: mož, žena, otrok, starši. Vsi ljudje imajo napake in vsi jih delajo. Na koncu dolge vrste dobrin in ljudi je On, ki jih daje, vodi vsako življenje in tek zgodovine.

    Zato se, človek, zahvali dobremu Bogu. Zahvali se za tisto, kar te moti, jezi, žalosti, plaši ali boli. Zahvali se zaradi večje dobrine, ki se skriva za težavo, s katero se spopadaš.

    Tečnoba, morda prav majhno nelagodje ali nezadovoljstvo je kot na videz neškodljiva meglica, oblaček dima, a oblaček za oblačkom naredi meglo, ki počasi zastre nebo in vse, kar človeka obdaja. Sčasoma nastane prava dimna zavesa, ki zakriva in izkrivlja lepo, dobro, resnično in pravično.

    Svetnikom so zavoljo hvaležnosti v črni temi svetile zvezde Božje navzočnosti in tudi če so bredli po koprivah in osatu, so jih obdajali cvetoči travniki Božje naklonjenosti. Nehvaležnost pa človeka zavije v neprediren dim užaljenosti in slabe volje.

    Ker se za vsako zoprnostjo, tegobo ali krivico skriva nekaj večjega in lepšega, za tem še večjega in še lepšega ter tako dalje in tako naprej, te bo hvaležnost kot stezosledca pripeljala vse do krasote nebes in popolnosti Boga.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/07/16/nezadovoljstvo-je-nehvaleznost-ki-rani-bliznjega-in-boga/

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    PREPRIČANA JE BILA, DA JE KOT ATEISTKA BOLJŠA OD KRISTJANOV, NATO SE JE ZGODILO NEPRIČAKOVANO (Aleteia)

    DEKLE S PRAVIMI VPRAŠANJI

    Jordan je od nekdaj okolico presenečala z drznimi in pronicljivimi vprašanji. Njeni starši so bili ateisti. Njihovo temeljno prepričanje je bilo, da si človek svojo vrednost določa sam prek svojega obnašanja. Kot zelo bistra deklica je Jordan, ki se je zavedala, da ni najlepša ali najboljša v športu, svojo identiteto gradila na občutku, da je od drugih pametnejša.

    Pri enajstih letih je zavestno sprejela prepričanje, da Bog ne obstaja. V šolo je prinesla Sveto pismo, v njem poiskala nasprotja in verne sošolce izzivala z vprašanji. Nanje ji niso znali odgovoriti, kot je povedala za spletno stran 700 Club Interactive.

    NEODGOVORJENA VPRAŠANJA

    V srednji šoli je odkrila nasprotja tudi v svojem prepričanju. O sebi je razmišljala kot o dobri osebi – toda zakaj je nekaj dobro oziroma zlo? Od kod prihaja morala, če Bog ne obstaja? “Zakaj verjamem v človekove pravice?” se je spraševala. Ker ji tudi drugi teh ugank niso znali razvozlati, se je odločila, da bo na odgovore počakala do študentskih let.

    Vpisala se je na Harvard – eno najboljših univerz. Tam se je soočila s svojimi mejami, saj je ugotovila, da ni več najboljša v razredu. Začela se je spraševati o sebi, kdo v resnici je in kaj ji daje vrednost. Globoko veren prijatelj je njeno razklanost še poglabljal. Zopet je načel vprašanje o izvoru morale.

    ODLOČILA SE JE, DA BO PREBRALA SVETO PISMO

    Jordan je kot študijsko gradivo morala prebrati esej C. S. Lewisa. Srečala se je z njegovo mislijo, da je Bog dobrota in da smo dobri tudi ljudje, ko se ga trudimo posnemati. Ideja jo je pretresla, zato se je odločila, da bo znova prebrala Sveto pismo, ne da bi ga kritizirala, temveč poskušala razumeti.

    Ustavila se je ob Jezusovem govoru na gori. Kristus je v njem poudaril, kaj pomeni biti dober. Prepričana je bila, da kot ateistka v moralnem življenju prekaša marsikaterega kristjana: ni spala s fanti, ni pila, ni preprodajala droge … skratka, bila je dober človek. Ko pa je prebirala Jezusove besede, se je zagledala v drugačni luči: kot jezno in vzvišeno osebo, ki ne ve, kako usmerjati svoje življenje.

    ZAVEDLA SE JE SVOJE GREŠNOSTI

    Brala je naprej in prišla do 19. poglavja Janezovega evangelija. V križanem Jezusu je prepoznala leva Aslana iz njej poznane povesti Lev, čarovnica in omara (Zgodbe iz Narnije). Tokrat je sebe videla kot Edmunda, za katerega Aslan umre. S poistovetenjem s knjižnim likom, ki je zagrešil izdajstvo, se je zavedla svoje grešnosti in potrebe po odpuščanju ter zaradi občutka nemoči začela jokati. Pomoč ji je lahko ponudil le Jezus.

    Po globokem duhovnem izkustvu je želela intelektualno spoznati Boga. Preučila je različna verstva, na koncu pa je odgovore vedno našla v Jezusu Kristusu, ki je bil na križu izenačen s popolno ljubeznijo. Želela mu je brezpogojno pripadati, zato je postala kristjanka.

    Po koncu študija na Harvardu se je Jordan poročila, potem pa vpisala doktorat iz teologije. Dolgo je svojo vrednost iskala v lastnih dejanjih, danes pa se zaveda, da jo Kristus ljubi ne glede na to, kaj počne. V njegovih očeh je vredna toliko, da je bil zanjo pripravljen umreti.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/05/07/prepricana-je-bila-da-je-kot-ateistka-boljsa-od-kristjanov-nato-se-je-zgodilo-nepricakovano/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja